Poštnina plačana v gotovini Maribor, sobota 30. maja 1936 Štev. 125. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK UradaUKvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / roleten ur«WMy* 2*40, uprav« 9406 Izhaja razen nadalje In praznikov veak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemen v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din f Oglaai po c vtiku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra” v Ljubljani / Poitni čekovni račun št. 11.406 99 JUTRA 99 Bi&kaSlua išCi/iu i/> T WW VVVRFVVnP Poedinci in celotne skupine se pomikamo v vedno večje odpovedi in utesnitve, borimo se, da se vzdržimo na površju vedno bolj skromnega življenja; a velike v to porabljene energije rode borne sadove. Tožbe in nezadovoljstvo je vedno večje, občutek lastne nemoči in manjvrednosti se stopnjujeta; človek bi rad oporo materijalno in moralno. Vedno bolj se zavedamo, da smo, prepuščeni samim sebi, enaki ničli. Naravno bi bilo, da bi se v takem duševnem razpoloženju morala javiti težnja po medsebojni delavnosti. Namesto tega pa doživljamo Drimere, ki pričajo, da gremo vedno bolj vsaksebi, se razdvajamo in razkrajamo. Mislimo pri tem zlasti na kmečke stanov ske in gospodarske ustanove. Sicer pa je polno takih protislovij celotno javno življenje, za kar najdemo, dovolj prič v svojem okolju: dejanja se Nikdar ne krijejo z mislijo in besedo; tako se razvijajo stvari' v smeri* nasprotni obljubi, načrtu, naši volji. In ali ne čitamo istega z državniških tribun? Državniki kriče po miru in potrebi medsebojnega sporazuma. Za njihovimi hrbti pa se kupiči strelivo. Kamorkoli se torej ozremo, povsod Rahljanje medsebojnih vezi, razkroj, pro tislovja. To so značilne poteze tekoče Rodovine. Človeku se nehote vsiljuje vprašanje, kie da tiči krivda, kje vzrok tega pojava, k* nas kroji do brezupnosti o biološkem '1 duhovnem oziru, kar >2 v največji prožnosti z binkoštnim duhom, ki je simbol skupnosti. Drugo vprašanje: je '* ta zmeda zgodovinska nujnost, ali le Posledica kakega podrejenega defekta? Res se ne da pojav pripisati le enemu vzroku, saj je toliko činiteljev, ki sodelujejo v tej zmedi. Vendar pa mora obstoji in tudi obstoja neka sredina kot temeljni izvor. In če je, je kje izven nas ali v nas? Ne motimo se in tudi vsi izrastki javnega življenja nam podčrtavajo, da gre Sedanje materijelno in duhovno razsulo 'ja račun one psihične funkcije, ki je sre-a’lr>a zla, — sebičnosti. Samo prekomerna sebičnost je zmožna posvečati najbolj ^odla sredstva in pogaziti vse, kar se ji ? avi na pot. Danes odpira svoje žrelo ot mogoče še nikoli. Njih molk in navidezna udanost sta umljiva in ne kažeta njih še vedno jake endence po življenju, ki pa se prita>3m javlja v nekem novem psihičnem razpo-°Zenju. Postavljajo se na novo oporišče, koder gledajo na svet in življenje v °vetn pravcu. Čujejo se glasovi o občnih in temeljitih reformah. Kako pojdemo iz tega labirinta? ^ako je v splošnem na našem planetu. K špecijelno našim razmeram naj pa ostavitno še to resnico, ki naj bi jo upo-/eval vsak javni delavec, zlasti pa oni s •^deželja. 2 ozirom na naš socialni sestav, ki be-'eži 'X kmečkega življa, bi bilo želeti "rav temu sloju čvrsto medsebojno po-®zanost in trdno gospodarsko osnovo, v to stran pa zremo danes z dvojnim vstvom: up>u je prilit strah, ker so o-s °mne energije kmetstva razdvojene in j® zato ne morejo uveljaviti. Vezane so Ho uia lzkoriščane, a on se ne gane, vsaj vid- in dasi nosi etično precej, oznoji še najbolj zdravo vsebino, vendar ne div! vani°- Z drugimi besedami: noče se , ‘tnw>r vezati in z nikomur družiti. Za-tlJ da si ne pomaga sam iz sebe? Ne, U Mtmmju (etifaoi/ m ss&tmek teeh dtiz. koMatvad^ v Buko&žsli BEOGRAD, 30. maja. Romunski zunanji minister Titulescu je prispel včeraj zvečer semkaj z letalom, da se z merodajnimi osebami pogovori glede podrobnosti sprejema Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v Bukarešti. To priliko je Titulescu uporabil za daljši razgovor z dr. M. Stojadinovičem, kateremu je poročal o zadnji mednarodni konferenci. BUKAREŠTA, 30. maja. V romunskem zunanjem ministrstvu je bila včeraj konferenca, ki se je pečala s pripravami za sprejem kneza namestnika Pavla in prezidenta dr. Beneša, ki prispeta v Bukarešto dne 5. junija. Dne 6. junija bo v Bukarešti velika vojaška parada in velik sprejem na dvoru, dne 8. junija se udeležita slovesnosti romunskega državnega praznika, ki je združen z vladarskim jubilejem kralja Karola II. Dne 9. junija pa bo v Turn Severinu velika slovesnost ob priliki svečanega krsta novega parobroda »Karola II.« Demantira se vest o istočasni konferenci zunanjih ministrov Male antante. JU&ka „sveia oOkma" % Urnima kt LONDON, 30. maja. Reuter poroča: Italijanski poslanik Grandi je pose-til včeraj zunanjega ministra Edena in je konferenca med obema trajala delj časa. Kakor poroča Havas, se ob sestanku med Edenom in Grandijem ni dosegel sporazum glede elementov, ki bi mogli spremeniti zadrženfe Anglije ob priliki zasedanja sveta Društva narodov dne 15. junija. V političnih krogih prevladuje vtis, da predstavlja ta sestanek novo gesto Italije, ki naj pripomore k popuščanju napetosti med obema državama. Kakor se doznava, je Grandi zahteval od Edena, da se takoj umaknejo iz Addis Abebe vse angleške čete, kar }e pa Eden kategorično odbil. Pa nalogu svoje vlade je v smislu iniormaolj Giandi izjavil, da bo Italija sklenila nake vrste svete aliance med Nemčijo, Japonsko in drugimi državami ter da bo izstopila iz Društva narodov, ako bodo sankcije ostale še v veljavi. V angleških političnih krogih se zatrjuje, da se bo Nemčija odrekla svoji dosedanji politiki napram Avstriji, Italija pa da bo podpirala nemške kolonialne zahteve. AtfkPtotitofi gM/MM HA SOtotidiž f fMVVfrVffnir lrirV^rVWr V9V'UP>V ŽENEVA, 3Q. inaja. Zastopnik Argentine je zahteval od generalnega tajnika Društva narodov takojšnje sklicanje izredne seje Društva narodov, ki naj obravnava abesinski problem in ki naj sklene nadaljevanje sankcijske politike proti Italiji. Zasedanje Društva narodov bi potemtakem bilo 16. junija. Stoiki ifžkod admdiii LONDON, 30. maja. Diplomatski sotrudnik »Dally Heralda« poroča, da deluje generalni tajnik Društva narodov g. Avenol na tem, da se odgodi zasedanje sveta Društva narodov, ki je sklicano za 16. junij. Po svojih pariških razogvorih bo g. Avenol odpotoval v London, kjer bo svoja pogajanja nadaljeval z Baldvvinm in Edenom. »Daily Herald« izraža prepričanje, da se bo moralo zasedanje odgoditi, ker ni bilo mogoče izvesti potrebnih priprav. S sotatMM totufam nad ufume Ata&te JERUZALEM, 30. maja. Vrhovni palestinski komisar je izdal navodilo, da naj organi angleške vojne in policijske sile izbegavajo v spopadih z Arabci vsakršno prelivanje krv| ln da uporabljajo proti upornikom zgolj plinske bombe, ki povzročajo solze. Angleški vojaki in redarji so sedaj opremljeni s takimi bombami. Arabski odbor je naslovil na mandatno komisijo Društva narodov brzojav, v katerem se zatrjuje, da se arabski pokret ne bo nehal tako dolgo, dokler se ne zabrani priseljevanje Židov v Palestino ln dokler se naseljenim Židom ne zabrani nakup zemlje v Palestini PujMiuki kolcoii v Afflotiti MADRID, 30. maja. Včeraj je v Albaceti nastal usoden spopad med socialisti in komunisti. Na bojišču je obležalo 22 ustreljenih oseb, med temi dva civilna gardista. Preko 100 oseb je bilo težko ranjenih, neznano je število lažje ranjenih. MADRID, 30. maja. Sklepu nove španske vlade glede podržavljenja vseh vzgojnih zavodov, ki so bile doslej pod vodstvom cerkve, oziroma poedinlh redov, se izvaja v Španiji s poostrenim tempom. Vesele praznike želita uredništvo in uprava »Večernika« vsem naročnikom, čitateljam in inserentom. Prihodnja številka »Večemika« izide radi praznikov v torek 2. junija ob običajni uri. H&tedu za to se ni še dovolj pripravil in ga nismo nikoli vzgajali. Nc zgrešimo pa, 62 trdimo, da se v to že sam pripravlja, čeravno počasi, kakor je v njegovi naravi. Prevare in večne obljube mu niso izvojevale trdnosti, ki si jo on želi kot nihče drugi. Zato dvomi na desno in levo in išče lastna pota, svoje lastne moči in prej ali slej se bo naslonil na svojo zdravo vsebino. VODSTVO JNS je imelo dne 27. in 28. t. m. pod predsedstvom g. Jovana Banjanina svojo sejo. Vodstvo je vzelo na znanje poročila o banovinskih odborih, ki so se konstituirali v primorski, dravski in vardarski banovini. Banovinske skupščine bodo v Banjaluki dne 3. junija, v Zagrebu 1. junija, v Sarajevu 7. junija, v Novemsadu pa 11. junija. Tudi so se izvolili posebni odbori za proučitev posameznih vprašanj, ki se tičejo organizacije in dnevnega reda kongresa. STAVKE. V Beogradu, Zagrebu, Varaždinu, Kustosi in Slanih vodah so v pokretu stavke delavstva. Stavke se napovedujejo tudi v nekaterih drugih krajih. Včeraj je na Pašinem brdu pri Beogradu prišlo do krvavih dogodkov. Okoli 1500 delavcev je hotelo zborovati, oblastvo pa je zborovanje prepovedalo. Delavci so pričeli metati kamenje na organe javnega reda ter so bili en oficir orožništva in trije orožniki lahko ranjeni, četrti orožnik pa je zadobil težje poškodbe. Organi orožništva so zatem rabili Orožje in je bil en delavec ubit, trije pa lahko ranjeni. NEGUŠ JE ODKLONIL 67 MILIJONOV DINARJEV. Ameriška država Texas proslavlja stoletnico ustanovitve. Ob tej priliki pripravlja veliko mednarodno razstavo. Guverner države Texas je povabil neguša, da sodeluje na omenjeni razstavi. Ponudili so mu 1,500.000 dolarjev, če bi bil pripravljen, da se v nekem posebnem paviljonu kaže ljudstvu skozi 15 dni. Ne-guš je amerikansko ponudbo odklonil, saj je celo odklonil ponudbo nekaterih londonskih impresarijev, ki so nameravali pridobiti neguša za to, da bi imel v Londonu javno predavanje o Abesiniii ter njeni borbi za samostojnost. ZANIMIVI ODMEVI. »Istra« od 29. t. m. piše: »Ob otvoritvi velike razstave katoliškega tiska v Vatikanski dražvi se je ob koncu otvoritvenega govora papež spomnil »srečnega soupadanja blagoslovitve razstave z nič manj srečnimi okoliščinami v teh dneh, v katerih je dosegel Nam najbližji in drag narod mir, ki hoče biti preludij k splošnemu miru«. Čudimo se, da se sveti oče še danes ne spomni niti z besedico na tisoče od plina zastrupljenih, brezmočnih Abesin-cev, katerih trupla še sedaj trohnijo pod afriškim soncem.« »ŠIPAD« : »CELULOZA«. V Sarajevu je te dni pričel veliki proces znanega gozdarskega velepodjetja »Sipad« proti podjetju »Celuloza« iz Drvarja. Proces se vodi radi 7 milijonov dinarjev, ki jih »Šipad« zahteva od »Celuloze«. Razprava, za katero vlada po vsej državi največje zanimanje, bo trajala več dni. Ne pozabi naročnine! Ha našem. lutj&MHt. U$u F. Kidričev ..Prešeren If1 Tiskovna zadruga v Ljubljani je poklonila slovenski kulturni javnosti dragocen knjižni dar. Po dolgotrajnih, temeljitih pripravah je izšel v zbirki »Slovenskih pisateljev« 407 strani obesegajoči prvi del dr. Kidričeve knjige »Prešeren« v krasni opremi in temeljiti priredbi naše ga znamenitega slavista in prešemoslov-ca. Prvi del impozantnega dela s prelepo uvodno Prešernovo sliko, ki je reprodukcija podobe »Prešeren okoli 1835« in ki jo je lansko leto ustvaril naš slikar Božidar Jakac, obsega pesnitve in pisma našega doslej največjega slovenskega pesnika. Kidrič je ogromno snov razporedil z logično jasnostjo in temeljitostjo, ki je pri njem znana. Avtor je v oddelek Poezije« uvrstil one pesnitve, ki jim je pesnik dal sam literarno ceno. Osnova zapovrstnosti tekstov je izdala Poezij iz leta 1846. Pri urejevanju teksta se je Kidrič držal povsem pravilnega načela, da je treba ohraniti vse izrazite posebnosti pesnikove gorenjščine. Slovenskim pesnitvam so priključene tudi nemške pesmi in siosr izvirni teksti, potem prevodi last nih slovenskih pesmi ter prevodi iz poljščine po Mickieviczu in Korytku. V poglavje o Prešernovi korespondenci pa je dr. Kidrič zajel bogat material korespondence, ki se je razvijala med Prešernom na eni strani ter Čopom, Česnikom, Kastelcem, Čelakovskym, Levič-nikom, Auersbergom, Bleiweisom itd. na drugi strani. Dr. Kidrič je tudi s tem svojim teme- ljitim in vsestransko izčrpno zbranim gradivom dokazal, da je naš prvi prešer-noslovec. Dragocena knjiga bo predvsem dobrodošla vsem onim, ki bodo hoteli Prešerna motriti z znanstvene višine. Velikemu in pomembnemu delu primerno je založnica, ki je S' tem poravnala svoj dolg, ki ga je bila prevzela napram slovenski kulturni m literarni zgodovini z izdajo Prešerna, oskrbela razkošno o premo. Opremil jo je inž. arh. Domician Sarajnik. Na zaščitnem ovoju se nahaja zelo posrečena reprodukcija slike Primičeve Julije. Drugi del Kidričevega Pre šerna bo izšel predvidoma letos v jeseni, ker bo dotlej najbrže že gotov rokopis Prešernovega življenjepisa. Istočasno pa je položila Tiskovna zadruga v Ljubljani na naš knjižni trg kot deseti zvezek zbirke »Mojstri in sodobniki« znameniti roman Pearla S. Bucka »Mati« v prevodu Vladimira Levstrika, ki je tudi topot dokazal vso spretnost svojega prevajalnega peresa in vse bogastvo sočnega jezika, s katerim razpolaga ta naš markantni predstavnik v vrsti sodobnih slovenskih pisateljev in prevajalcev. Tiskovni zadrugi gre ob velikem izkazu iniciativnosti, združeni z velikimi žrtvami, najtoplejše priznanje vse naše slovenske kulturne javnosti. To priznanje mora biti tem večje, če upoštevamo, kako slabe so danes pri nas založbene in knjigotrške prilike. HUuMmkem /Miške Mouke ■■■■■■■■■■BBBHHEHnaBPSaBBHDnBBBBDBBHBHBBnaRBBaHBaBBnnHHBaVHMHaHMBflMIMKl Krčevinski »Kovačev študent" v Prevaljah Solcolsivo Zaključek gledališke sezone dramskega od seka Sokolskega društva Studenci V nedeljo 24. majnika so v Prevaljah gostovali vrli »Lunaši« iz Krčevine pri Mariboru z Vodopivčevo trodejansko šaljivo sprevoigro Kovačevim študentom Zjutraj so se pripeljali iz Maribora in so že predpoldne pri cerkvi zapeli več lepih slovenskih pesmi. Popoldne pa je prišel na vrsto Kovačev študent. Naši Korošci so pokazali za prireditev izredno zanimanje in so Rozmanovo dvorano dodobra zasedli. Pozdravni govor je sestavila tv. Švarceva, prečita! ga je pa Lunin pevovodja tov. Lah. Igra je prekosila vsa pričakovanja. Šegavi pismonoša Žan (Babič), nasajeni, hudogladi kovač Vlecimeh (Dasko), jezikava Meta (Švarceva, vedno delavna in mladostno živahna), njun navihani sin Janez (Be-ranič) in njegovi tovariši dijaki Krok (Trnjar), Žejko (Plazovuik) in Mucek (Doberšek), vsi so se potrudili in so tudi uspeli. Gledalci so živo sledili poteku spevoigre, ki jo je pri klavirju prav dobro spremljal mladi Ciril Cvetko. Stvar jim je tako ugajala, da so igralcem prigovarjali, naj zvečer Kovačevega študenta ponovijo. Žal, da se - Lunaši« temu prisrčnemu vabilu niso mogli odzvati. Morali so na kolodvor, kamor jih je pospremilo mnogo Prevaljčanov. »Lunaši« so pred odhodom zapeli še nekaj naših odpeljali proti domu. — Dragi koroš»* bratje in sestre! Lepe so bile ure, ki smo pesmi, potem pa so se med vriskanjem Za vsakogar! , Od 30. maja do 8. ju y- nifa potovanle v L)u-bljano na XVf. Ljubljanski velesejem Polovična voznina na železnici, paro-brodih, avijonih. Železniška izkaznica .se dobi na odhodnih postajah po 2 Din. Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostil-ne). »Sodobna gospodinja«. Modna revija. Pohištvo. Avtomobili. Male živali. Razstavni prostor zavzema 40.000 m’. jih preživeli v Prevaljah. Hvala vsem. ki ste Kovačevega študenta obiskali. Posebej se moramo zahvaliti davčnemu kontrolorju g. Kozjeku, ki nam je izkaza! ljubeznive usluge. — Na svidenje, če BoS da in sreča junaška! Trideset let uspešnega dela za olepšavo Maribora Agilno Olepševalno društvo za magda-t ritev splošne bolnišnice, mnoge javne ienski okraj slavi letos 301etnico svojega | naprave in nove zgradbe. Bodoči razvoj Med mnogimi sokolskimi gledališkimi j Duša dramskega odseka je br. Mtakar, odseki mariborske Sokolske župe je go- ■ ki je sam sijajen igralec in izboren reži tovo dramski odsek studenškega Sokola med prvimi. Že 12. leto deluje neumorno in z velikim uspehom v Studencih. V ■tehu let sl je vzgojil hvaležno publiko, ki z veseljem prihaja k predstavam. Vsaka igra napolni vsaj dvakrat sicer obsežno sokolsko dvorano, boljše igre, posebno še operete pa napolnijo celo večkrat. Mislimo, da ni potreba posebej povdarjati vzgojne važnosti odra v Studencih, ko večina delavstva nima gmotnih sredstev za nabavljanje knjig in revij. Tudi pretečena sezona je bila plodo-nosna, po številu predstav je bila celo boljša, kakor v letu 1934/35. V pretečeni sezoni je bilo deset predstav, to je skoraj vsakih 14 dni po ena predstava, kar je za diletantski oder mnogo. Delo je težavno in je treba mnogo truda, predno je delo zrelo za oder, posebno v Studencih, kjer so ljudje že razvajeni in hočejo, da je vsako delo dovršeno. Sezona pa bi bila še boljša, da se ni o priliki smrti ibr. Hrena prekinilo delo za šest tednov. ser. Ima pa v dramski družini več prav dobrih moči, ki že z uspehom po več let nastopajo na odru. So to br. Škilan, Lint ner, Golob, Kovačič, sestri Kranjčevi Lintnereqva in Majheničeva. V zadnjem času pa smo videli zopet nekaj novih talentov, ki še mnogo obetajo, predvsem s. Fijavževa, ki je žela obilo uspehov opereti »Kakor stari tako mladi«. Da, operete se dajejo na studenškem odru. Skoraj ne mine sezona brez operete ali večje spevoigre. Pri teli je pa mojster br. Lintner. Ne straši se po mesecev težavnega dela, sam študira, sam vadi. sam dirigira. Delo je posebno težavno; ker skoraj vsaka opereta zahteva posebne obleke, uniforme, narodne noše in slično. Vsega tega pa ravno stu denška garderoba nima, radi tega je pač možno nastopati le z igrami, ki ne zalite vajo mnogo zunanje opreme, in ravno teh je malo. V pretečeni sezoni se je opereta »Kakor stari tako mladi« igrala doma štirikrat, enkrat pa na Pobrežju Vtisi s slikarske razstave v Kazini Včeraj se je slikarska razstava izpopolnila z deli ak. sl. Frana Kosa. Kos nam nazorno dokazuje, kaj imamo pričakovati od »štajerskega« slikarskega genija. Kos se namreč po rasničnosti, doživetju in iskrenosti vredno uvršča med prve umetnike ljubljanske sodobne avantgarde. Njegovi akvareli pomenijo prvo veliko etapo »slovenskega akvarela«. — Gaspari kot slikar naše folklore je že splošno znan, po svoji koncepciji spada z Vavpotičem očetom in sinom skupaj — med prediinpresijonistično dobo. Te-nna se pridružuje Anica - Zupanec - God-nikova, ki je pa prisrčmejša. Če bi hoteli podati sedaj te zadnje dni neki splošni pregled te vele zanimive razstave, bi jo opredelili nekako sledeče. Svojstvenost in samorodnost slov. umetnosti se prične s impresionizmom, katerega glavni zastopnik iakopac,, ki je nad vi,e bogato za- stopan. Temu sledita Tratnik in Sternec Žal, da je slov. ekspresijonizem tu brez zastopnika. Ravnotako tii tu ekstremističnih povojnih struj, ki jih niti v naši u metnosti ni bilo. Pač pa so sodobna u-metniška prizadevanja vprav z deli Bu-lovševe, Pavlova in Ivana Kosa nadvse plastično prikazana. Razstava je odprta samo še do torka 2. junija. V nedeljo 31. t. m. pa ima po razstavi ob 11. uri dop. vodstvo dramatik g. F. Mrak, ki je pisal že eseje o slov. umetnosti v češke »Narodny Listi«, v beograjske »Ideje« itd. Na liceju. — Olgica, povejte mi nekaj o zvezdah. — Zvezde?... Zvezdice?... Podporočnik ima eno, poročnik dve, kapetan ki— obstoja. Odveč bi bilo. naštevati zasluge, ki si jih je društvo pridobilo tekom 30 let, zlasti v zadnjem deceniju, odkar je v narodnih rokah, za olepšavo petega mostnega okraja in Maribora kot celote. Omenimo naj le ureditev Magdalenskega parka, ki je nastal po napornem društvenem prizadevanju na nekdanjih ruševinah, mnoge javne nasade, ki so dali temu najbolj naseljenemu delu mesta pravo lice, in končno zgradnjo romantične promenadne poti ob Dravi, ki jo namerava društvo podaljšati do Mariborskega otoka po novem regulacijskem načrtu. V splošnem pa opažamo v tem mestnem predelu veliko gradbeno delavnost. V zadnjih letih so nastale ob novih ulicah nove mestne čeUti, v kratkem pa bo dobil okraj moderno meščansko in ljudsko šolo, ki bo v ponos obmejnega Maribora in njegovega zaledja. Na vidiku je tudi regulacija Kralja Petra trga, razši- mesta je usmerjen proti zelenemu Pohot' ju, ki nestrpno čaka na Pohorsko vzpe' njačo in prav zato čakajo OlepšeVali*0 društvo še velike naloge in dolžnosti. Gotovi) ga ni meščana, ki bi ne priznaval društvu velikih zaslug, ki jih cen' mestna občina sama, ko z velikim raztf' mevanjem podpira društveno nesebično >" požrtvovalno delovanje. Zvesto svojemu namenu ne bo Olepševalno društvo tudi svoje 301etnice proslavijo z običajno bU' čno proslavo oziroma veselico, pač Pa bo v proslavo svojega jubileja izdalo reprezentativno jubilejno, bogato ilustrira-no publikacijo pod naslovom »Maribor2 zaledjem«. V razkošni sliki in besedi prikazan naš »Štajerski Meran« in njet^ romantična okolica z vsemi prirodnim1 lepotami. Publikacija bo verna slika na' šega gospodarskega in kulturnega predka im 1)0 zlasti s pridom služila raZ' voju tujskega prometa, ki so mu dani vs> pogoji. Polonci igraio v mariborskem gledališču Binkoštni pondeljek popoldne stopijo zopet na mariborski oder vrli cirkovški odrski diletantje, ki so s tolikim uspehom doslej že sedemkrat nastopili z znano Koržetovo veseloigro »Micki je treba moža«. Triumfalen je bil njihov nastop v ptujskem, pa tudi v mariborskem gledališču. Njihova neposredna, prirodna igra, ki jo spremljajo zanimivi zvoki na- še slavne »polonščine«, je zbduila vil#r navdušenja povsod, kjerkoli so dajali t® svojo zabavno »Micko«. Že pri prvi Vre stavi je bilo gledališče popolnoma raZ' prodano in bodo Mariborčani ter okoli' čani nedvomno tudi v ponedeljek do z3® njega kotička napolnili mariborsko dališče, da vidijo in slišijo naše slavfle Polonce. Drava nenasitna.. Okolica Fale in Selnice ob Dravi stoji pod vtisom težke nesreče, ki se je pripetila na Dravi in ki se je končala s smrtjo 151etnega dečka. V bližini tako-zvanega »Sturmovega klanca« ob Dravi sta se namreč 141etni Franc Breznik ter 15letni pastirček Ivan Štafer na čolnu igrala. Sredi igre pa je čoln zadel v neki štor. Pri močnem sunku se je Štafer obdržal v ravnotežju na čolnu, Breznika pa je vrglo preko čolna v močno nar Dravo. Zajelo ga je valovje in ga a# od' neslo s seboj. Štafer je ves preplah*1 klical na pomoč, ki pa je bila prepo#1'1' Breznik je izginil v Dravi, iz katere ni bilo več na spregled. Pri Zobobcih je Drava naplavila truplo okoli 15letfle^ dečka. Domnevajo, da gre za trflP.| Franca Breznika, ki je pri Fali ilt01 v Dravi. JUtdfattske Movite Tatvina cvetlic na pokopališču. Na farnem pokopališču Sv. Petra pri Gornji Radgoni so bile v zadnjem času opažene večje in manjše tatvine raznega cvetja In sadik, vendar grobarju vkljub vsej pazljivosti ni uspelo, izslediti krivca. Ker pa po znanem pregovoru hodi vrč le ta-to dolgo k studencu po vodo, dokler sc ne ubije, 0t slednjič tudi padli v past Uu- to biteljici pokopališčnega cvetja io jja 501etna Frančiška Ortner in Uidi iz Lutvercev pri Gornji Radgoni, čera ^ no ste po zasačenju mOrali vrniti evf lice na pokopališču, >2 orožništvo P™^ vilo zadevo tudi sodišču, da sc tudi prejšnje taiivme, katere imen°v zanikate. Spomnite se CMP1 fkatdkmslu (eden ustoaeja našega V sejni dvorani Mestne hranilnice je itnela sinoči zadruga Mariborski teden svoj redni letni občni zbor, ki ga je otvo-ril in vodil načelnik zadruge g. dr. Franjo Lipold. Iz njegovega načelniškega poročila se zrcali ogromen gospodarski in Propagandni namen vsakoletnih prireditev ter Mariborskega tedna, obenem pa namen, da hoče Mariborski teden nazorno prikazati javno udejstvovanje Maribora in njegovega zaledja. Mariborski tedni so bili doslej verna slika gospodarskega in kulturnega napredka in' so raznesli sloves obmejnega Maribora širom naše domovine in daleč preko njenih mej. Tudi se je Mariborski teden v razmeroma kratki dobi že popolnoma ustalil tako, da si danes ne moremo zamisliti Maribora brez Mariborskega tedna. Posebej pa je načelnik zadruge g. dr. Li- pold omenil letošnji jubilejni Mariborski teden, ki bo po svojem obsegu daleč prekosil vse dosedanje prireditve. Zahvalil se je vsem, ki so kakoržekoli pripomogli, da je zamogla nesebična in požrtvovalna zamisel, pomagati našemu obmejnemu Mariboru, roditi tako lepe uspehe. Blagajniško poročilo je nato podal za-drugin blagajnik g. GHly. Premoženje zadruge Mariborski teden znaša okrog 220.000 Din. Bilance prvih prireditev niso bile ugodne, lanska pa izkazuje zadovoljiv materijelni uspeh, tako da je bodočnost Mariborskemu tednu zagotovljena. V imenu nadzorstva je predlagal g. Ferdo Pinter razrešnico s pohvalo blagajniku in upravnemu odboru, ki je bila soglasno sprejeta. Občni zbor je odobril tudi spremembo zadružnih pravil glede razširitve načelstva, ki ga bosta sestavljala načelnik in podnačelnik ter deset članov. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni v načelstvo zadruge gg.: dr. Juvan, Ferdo Pinter, Franc Reicher in Henrik Saboty. V nadzorni odbor pa gg. inž. Dračar, Viktor Grčar, Fran Novak in Miloš Oset. Načelstvo zadruge Mariborski teden sestavljajo po dopolnilnih volitvah: načelnik dr. Lipold, podnačelnik Rudolf Golouh, tajnik Josip Loos, blagajnik Gilly in člani uprave: senator dr. Ploj, dr. Juvan, Ferdo Pinter, Dragotin Roglič, Franc Reicher in Josip Šerec. O letošnjih pripravah za jubilejni Mariborski teden pa je podal okvirni program tajnik zadruge g.'Loos. nental pisalni stroli 20% cen^iši 1 popravil in specijalna trgovina pisalnih strojev Maribor, Veirinjiska 30, teileton 24-34, podružnica Ljubljana, Prešernova ulica, telefon 26-36. fto$deiH6? Še dva dni je odprta razstava slovenske likovne umetnosti. O važnosti in pomenu te prireditve smo že obširno poročali. Zaključena bo v ponedeljek 1. junija zvečer. V nedeljo 31. t. m. ob 11. dopoldne pa bo v razstavi predavanje g. 'vana Mraka. Sokolsko društvo Maribor I. Vsi ne-telovadeči člana in članice, ki bodo po-setilj pokrajinski izlet v Subotici, se porivajo, da se prijavijo najkasneje do 5. hmja pri bratu Reismanu v Dušanovi ulici 7 ali pa na Aleksandrovi c. 42. Obenem naj prinesejo denar za zletni znak Din 30. Glasbeni zavod, Maribor (ravnatelj Hladek-Bohinjski) priredi z gojenci dne 2- in 4. junija javne prodkucije v veliki kazinski dvorani, vselej ob 20. uri. Starši, ljubitelji glasbe in cerij. občinstvo sploh najvljudneje vabljeni. Spored velja kot vstopnica. Posebno se opozarja cenj. občinstvo, da ima produkcija 4. junija koncertni značaj. Hotel Orel! Otvoritev strešne terase 30 maja. Vsako soboto, nedeljo in vsak Praznik koncert. Uživajte sveži pohorski riak, brez prahu! Izborna kuhinja, prvo-vrstna vina. Zmerne cene! Priporočata te M. in F. Zemljič. Izrabite tri zadnje letošnje gledališke Predstave! — Na binkoštno nedeljo zvečer bo zadnja letošnja uprizoritev Bene-seve revijske operete »Sveti Anton, vseh *aljubljenih patron«. — Na binkoštni po-nedeljek popoldne ponovi dramski odsek gasilske čete iz Cirkovc veselo kmečko 'Sro tamošnjega domačina Vinka Korže-ta »Micki je treba moža«, ki je že enkrat ^Polnila mariborsko gledališče. — Zve-®r na binkoštni ponedeljek bo zadnja uPrizoritev Abrahamovega kot povsod, ako tudi v Mariboru popolnoma uspele-Ra >n popularnega »šlagerja« »Ples v Sa-v°yu«. Veljajo znižane cene. S to predstavo se zaključi letošnja sezona. Kino-kavarna-restavracija-bar. Dnevno °Pcert od 8. ure dalje, prvovrstna god-a- Popolnoma nov intemacijonalm prodni. Solidna postrežba, zmerne cene. htnanci. najboljši sladoled je v kino-avarni po najnižjih cenah. , yrtnl koncert v Pekrah bo na oba bin-°Štna praznika v Zorkovem novem go-blniškem vrtu. Favešič, Kamnica. Na binkoštno ne-eho in ponedeljek jagnje in odojčki na aNu. čevapčiči in piščanci. Restavracija »Trije ribniki«, odojčki, Dl*ke, narezki, dobra vina, belo in črno. I Riter, Kamnica, na binkoštno nedeljo .n Ponedeljek vrtni koncert. Piščanci Din •T~, dobra vina. Gostiina Lebe, Razvanje, na binkoštno edeljo in ponedeljek vrtni koncert. Binkoštni koncert v krasnem vrtu godile Krempl. Izvrstna kuhinja, prvo-r^l)a sortirana vina. O LJUBEZNI. l y Prijateljstvu je mnogo več ljubezni Of v 1 i 11 h p 7 n 1 Vljudno vabi vinotoč Gajšek, Vinarje. Cirkovce, Dravsko polje. Na binkoštno nedeljo proslavi požrtvovalna cirkovška gasilska četa 501etnico obstoja. Ob pol 10. uri bo služba božja ter popoldne ob 3. uri tombola z vrtno veselico. Glavni dobitki: 10 koles! Za Mariborčane ugodna zveza z vlakom, za Ptujčane pa prosta vožnja sem in tja iz Florijanskega trga. Prisrčno vabijo gasilci. NAJLEPSI VRT V MARIBORU OBORJENI Vedno sveže Tscheligi-jevo pivo, izborna Pekrska vina. Obče znana dobra domača kuhinja. Se priporoča I. UaUi 0 te** ut ene** da °r v ljubezni. * Uubezen, je kakor denar, samo za to, w zapravljamo Iz banovinske službe. Administrativni uradnik Franc Žerovec je iz Celja premeščen k banovinski bolnišnici v Mariboru. Banovinski arh. uradnik 8. položajne skupine pri banov, zdravilišču v Rogaški Slatini Franjo Bratuš je napredoval v 7. polož. skupino. Franjo Pavlica, banov, kmetijski referent pri sre-skem načelstvu v Šmarju pri Jelšah, je premeščen v banov, mlekarsko šolo v Škofjo loko. V 9. pol. skupino je napredoval banov. arh. uradnik Rudolf Rupnik pri sreskem cestnem odboru v Ljutomeru. Zastopnika ministrstva pri zrelostnih izpitih. Prosvetni minister je odredil za svoje odposlance pri višjih tečajnih izpitih pri tukajšnjem zavodu šolskih se-] ster prof. Janka Leskovška, ki je kako!" znano, dodeljen na delo v prosvetnem ministrstvu. V Ptuj pa je prosvetni minister odredil univ. prof. dr. Milka Kosa iz Ljubljane. Maks Furjan se poslavlja. V četrtek 4. junija bo v tukajšnjem gledališču poslovilna predstava gledališkega igralca Maksa Furjana, ki je, kakor znano, z novo gledališko sezono angažiran pri gledališču v Osijeku. Od mariborske gledališke publike se poslovi v znani vlogi kmetijskega ministra v veseloigri »Kariera kanclista Winciga«. Odpri roke, odprl srce. Revna vdova, bolana in brez zaslužka, mati šestih nepreskrbljenih otrok, prosi usmiljena srca pomoči in podpore. Darila v blagu in denarju sprejema uprava našega lista. Priprave za 65 letnico mariborske gasilske čete. Letos poteka 65 leto, odkar je bila v Mariboru ustanovljena prostovoljna požarna bramba. Zgodovinarji so sicer iztaknili v stari harhivih, da je bila mariborska požarna bramba ustanovljena dejansko že 1. 1852, vendar pa vodstvo gasilske čete nima drugih podatkov, kakor zapiske, iz katerih je razvidna u-stonovitev pred 65 leti. Za proslavo 65-letnicc se vrše svečane priprave. Prosla-' va bo združena z veliko gasilsko razsta- ! vo na letošnjem Mariborskem tednu in bo gasilski razstavi priključena tudi razstava najmodernejših pripomočkov za obrambo proti sovražnim napadom iz zraka. Gasilskih slovesnosti v Mariboru se bodo predvidoma udeležili številni gasilci iz vse države. Mariborski aktivni in rezervni oficirji so se v četrtek zvečer v častnem številu zbrali v dvorani bivšega kina Apolo, ki so jo popolnoma zasedli. Uvodoma je mestni poveljnik general M. Milenkovič s prisrčnim nagovorom pozdravil zbrane aktivne, rezervne in upokojene častnike, nato pa predal besedo predavatelju podpolkovniku g. Čauševiču, ki je v vsestransko zanimivih ter poučnih izvajanjih prikazal mnoge zanimive dogodke v teku svetovne vojne, ki morajo vsakega oficirja zanimati. Odlični predavatelj >2 žel za svoja izvajanja topel aplavz vseh navzočih. Lepo uspeli zbor mariborskih oficirjev je zaključil general M. Milenkovič s toplimi zaključnimi besedami. Izpit za rezervnega majorja je napravil te dni v Beogradu tukajšnji industri-jec in znani nacionalni delavec g. Anton Desnica. Iskreno čestitamo! Pravoslavna cerkvena občina v Mariboru obvešča svoje člane, da se nahaja paroh g. prota Trbojevič na bolezenskem dopustu. Radi tega odpade parohijsko uradovanje kakor tudi služba božja do 28. junija t. 1. Zastopa ga le v nujnih primerih paroh iz Celja gosp. jerej Ilija B u- 1 o v a n, na katerega se treba obračati event. telef. Celje št. 112. Koncert v parku. Na binkoštni ponedeljek bo v mestnem parku med 11. in 12. uro promenadni koncert. Igra vojaška godba pod taktirko kapelnika g. Svobode. Mestno kopališče bo jutri na binkoštno nedeljo od 8. do 12. ure odprto. Tečaj mojstrskih izpitnih predavanj v Mariboru se začne v sredo, dne 3. junija ob pol 20. uri. Prijavljeni udeleženci so obveščeni. V kolikor bo prostor dopuščal, se lahko nekaj nadaljnjih udeležencev sprejme tudi še pri vpisovanju ob priliki prvega predavanja. Zglasiti se >2 ob omenjeni uri v deški meščanski šoli, Krekova ulica (nasproti Narodne banke). Predavanja bodo trajala prilično 40 ur in so razdeljena na večerni čas od pol 20. do 22. ure. Tečaj priredi mariborska poslovalnica zborničnega obrtoopospeševal-nega zavoda. Določen je za rokodelske mojstre, pomočnike in izjemoma tudi za take vajence, ki se pripravljajo za pomočniški izpit. Prve hruške! Na današnjem trgu so se pojavile prve hruške. Žlahten sad, žmalit-na cena: 8 Din za kilogram! Današnji sobotni trg je bil zelo dobro založen. Slaninarji so pripeljali 17 vozov svinjine in slanine, kmetje pa 10 voz krompirja in čebule, 4 voze črešenj, 1 voz jabolk, 8 voz kurilnih drv, 2 voza lesene in 2 voza lončene robe. Cene so bile naslednje: domači zajci od 5 do 30 dinarjev, kozliči po 40 do 65, krompir stari po 0.75, letošnji po 5, grah v stročju 5 do 6, fižol v stročju 8 do 10, glavnata solata 0.25 do 1, jabolka 8 do 10, črešnje 8 do 14 dinarjev. Cene perutnini so bile iste kakor prejšnji teden. Tovarna kandit ceni.UNI čokolade AKAO ejšinj^S^oji vsottkakao ne dobro ivo in zato zelo po-AKAOiezf L O ^'elodob r rajte povsod lamo UNION KAKAO. tioe&Ute gtedoiisee ■hmbbhhhm REPERTOAR. Sobota, 30. maja: Zaprto. Nedelja, 31. maja ob 20. uri: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Znižane cene. Zadnjič v Sezoni. Ponedeljek, 1. junija ob 15. uri: »Micki je treba moža«. Gostovanje dram. odseka gasilske čete iz Cirkovc. — Ob 20. uri: »Ples v Savoyu«. Znižane cene. Zaključek sezone. GRAJSKI KINO. Do vključno binkoštne nedelje sijajna veseloigra »MLADI GROF«. Anny Ondra, Hans S6nker. Od binkoštnega ponedeljka dalje »KRALJEVI VALČEK«. Willy Forst, Paul Horbiger. — Zelo znižane poletne cene. — V slučaju slabega vremena v nedeljo in ponedeljek matineja omenjenih filmov pri znižanih cenah. Kino Union. Danes senzacija prekrasnega svetovnega velefilma »Moderni časi« s Charlie Chaplinom. Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Albaneževa in Vidmarjeva lekarna, jutri v nedeljo Maverjeva in Ko-nigova, v ponedeljek po Minafikova in Sirakova lekarna. Problem raka. Društvo za proučavanje in pobijanje raka v Ljubljani bo v kratkem izdalo knjižico, v kateri bo razložilo glavne smernice za uspešno pobijanje raka in dalo splošna navodila, kako naj vsak posameznik poskuša pripomoči k1 zgodnjemu spoznavanju te bolezni. Knjižnica, ki se bo dobila pri društvu, bo spisana tako, da bo vsakemu razumljiva. Čitatelje opozarjamo na današnji inse-rat »Nova švicarija« in restavracijo »Mariborski dvor«. Mariborski prašičji sejem. Na svinjski sejem dne 29. t. 111. je bilo pripeljanih 205 svinj, prodanih pa je bilo 111. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 65 do 95, 7 do 9 tednov 110 do 140, 3 do 4 mesece 150 do 210, 5 do 7 mesecev 215 do 325, 8 do 10 mesecev 335 do 490, 1 leto 520 do 840. 1 kg žive teže se je prodajal po 5.50 do 7. 1 kg mrtve teže pa po 7.50 do 9 dinarjev. Karbevc je dokazal alibi. Policija je nekaj dni temeljito zasliševala Franca Karbevca, ki je bil aretiran v zvezi z vlomom v Zadružno gospodarsko banko. Zaslišanih je bilo tudi več drugih oseb, toda Karbevc je dokazal svoj alibi. Zato je pričela policija voditi preiskavo v drugo smer. Zastrupljena v betnavskem gozdu. Včeraj okoli 8. ure zvečer je slišal neki moški, ki se je sprehajal po betnavskem gozdu, neko stokanje. Ko j>e zasledoval glasove, je našel pod nekim drevesom ležati mlajšo žensko, ki se je od bolečin kar vila. Ker je močno dišala po oetu, mu je bilo takoj jasno, da gre za obupno dejanje. Stopil je na bližnji telefon ter o tem obvestil mariborske reševalce, ki so nesrečno žensko prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Tam so ugotovili, da je nesrečna ženska 201etna zasebnica Gabriela Sch., ki je izpovedala, da se je hotela končati življenje z oetovo kislino, in sicer zaradi nesrečne ljubezni. Tatvina pri »VVeki«. Iz trgovine »We-ka« na Aleksandrovi cesti je neznan tat odnesel deset metrov svilenega blaga, vrednega 1812 Din. Lastnik trgovine je Prijavil tatvino policiji. Dr. Kidrič, Prešernovo zbrano delo Je izšlo! Naročniki, interesenti, se naj zglasijo v knjigarni Tiskovne zadruge, v Mariboru, Aleksandrova cesta 13, tel. 25-45. »Dirka v neznaiKk;. Sokola IH. Zbor utri ob 6. na Zrinjskem trgu. Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Peter Kacjan, delavec, Koroška cesta 66, in Ana Vidovič, delavka. — Franc Maicen, pomožni delavec dr. žel., Studenci, in Štefanija Soline, kuharica, Slovenska ulica 2. — Bogomir Studenčnik, trgovski pomočnik, Koroška cesta 48, in Marija Friškovec, pletilja, Koroška ossta 92. — Robert Karmel, vojaški kapelnik, in Albina Lemut, posestniška hči, Miklošičeva ulica 2. — Vinko Ferenčak, mizarski poslovodja, Videm ob Savi, in Terezija Schager, zasebna u-radnica, Sava pri Celju. — Ivan Rakef, finančni podpreglednik, in Terezija Strnad, zasebnica, Št. Ilj. Alojz Kugler, in Traute Voglar. — Aram Piossian, inžen-jer, Skoplje, m Tilka Miriiane Zelan iz Maribora. Bilo srečno! Zadnja pot Evgenije Možetove. Pretekli četrtek popoldne so ob lepi udeležbi položili na mestnem pokopališču k večnemu počitku ženo mizarskega skupino-vodje g. Pavla Možeta go. Evgenijo Mo-žetovo. Na zadnji poti so blago pokojnico spremljali številni železničarji in številne njene prijateljice in znanke. Pred mrtvašnico in ob odprtem grobu je igrala turobne žalostinke železničarska godba »Drava*, pel pa je tudi pevski odsek »Drave«. Krsta, v kateri je počivalo truplo skrbne slovenske matere, je bila vsa pokrita s pomladanskim svetjem. Težko je bilo vsem zadnje slovo, najtežje pa se is poslovil od svoje nenadomestljive življenske družice potrti mož in nedolet-ni hčerkici dvojčki, ki sta izgubili s pokojnico svojo zlato mamico. Naj ji bo lahka zemlja slovenska! Zahvala. Žensko društvo v Mariboru sc najprisrčneje zahvaljuje vsem cenjenim domačim tvrdkam in tovarnam za krasna darila, ki so jih podarile našemu društvu za tombolne dobitke ter s tem omogočile tomboli v prid Počitniškega doma kraljice Marije lep uspeh. Našim članicam se zahvaljujemo za lepa ročna dela, cenjenemu občinstvu pa za številno udeležbo pri tomboli. Vsakemu, ki nas je podprl v delu, najlepša hvala! Kakšno vreme se nam obeta. Menjajoče se' oblačno vreme, temperatura se bo dvignila, ponekod nevihte. Tako pra- vi dunajska vremenska napoved. Dne 4. junija t. 1. bo ob 9. uri javna licitacija najdenih predmetov v običajnem prostoru na glavnem kolodvoru v Mariboru. Pozor na obstoječ? strogi pesji zapor! Lastniki in ljubitelji psov naj blagovolijo sporočiti svoje naslove in morebitne p red Igo za ustanovitev društva in ukrepov za zaščito živali na naslov: tovarna usnja Herman Berg, Maribor. linoleT FRANJU NOVAKU Korožka c. 8___________Vetrinjska ul. 7 Kazen. — Včeraj sem zalotila svojega moža, ko je objema! in poljubljal našo sobarico. Za kazen mi je moral kupiti novo pomladansko obleko. — Ali nisi sobarici nato odpovedala službe? — Nisem. Rada bi imela še nov klobuk. voščeno platno, umetno usnje, kupite najceneje pri Okna m svet Uemd u Malih, # titatstou GIBRALTAR, 30. maja. Reuter poroča: Na britanskem vojnem brodu je prispel v Gibraltar abesinski cesar Haile Selasije. Službenega sprejema ob njegovem prihodu ni bilo. V pristanišču je pričakal neguša samo zastopnik gi-braltarskega guvernerja, ki je neguša povabil na obed. Abesinski cesar se je s svojim spremstvom nastanil v hotelu »Roce«. Osobju hotela so dali nalog, da se zadrži kar najbolj rezervirano za ves čas bivanja abesinskega cesarja v omenjenem hotelu. PARIZ, 30. maja. Abesinski vojskovodja ras Našibu je prispel včeraj na parobrodu »Chantilla« v Marsej, kjer ga je pričakal abesinski konzul. Našibu izgleda precej utrujen ter je odbil vsako izjavo glede zadnjih dogodkov v Abesiniji. Izrazil je samo zadovoljstvo, da mu je omogočeno, da si v Franciji popravi svoje zdravje. Konzultira! bo marsejske zdravnike, nato pa se bo podal v neko francosko letovišče. m/i avstt. ftadmik v Bmt DUNAJ, 30. maja. Italijanska vlada je pristala na imenovanje bivšega avstrijskega zunanjega ministra barona Berger-Waldene«ga za poslanika v Rimu. Berger-Waldenegg odpotuje v Rim dne 6. junija, kjer bo predal svoja polnomočja, nakar se poda na dopust. Mariborska pedagoška centrala po Češkoslovaškem Proti Bratislavi tiho drči naš avtokar po ravnih asfaltiranih cestali med neizmernimi polji, ki se nam zdijo, da so brez konca. Tam na obzorju bele in plavo pobarvane slovaške vasi v zelenju z vrstami hiš kraj ceste, tu zopet stegnjene njive na napetih brežinah. Po njih hodijo vrste sklonjenih dreves. Prva značilnost pokrajine! Tu dihamo tesnobo molovo razpoložene pokrajine v prvem odsvitu večernega sonca. V njem se nam razodene bratislavski grad, kakor na dlani pa se vtira v oko razlito srebro tihe, slavnostne Donave. Stolpi, dimniki tovaren, od zgodovine začrnele palače, obzidja, pisk ladjine sirene. — Do mosta sta nas prišla pozdravit zastopnika slovaških u-čiteljev. Vodita nas v razkošen hotel 1 a-tra. Vstopimo v dvorano. Navdušeno, vzklikanje, klici Vitame vas! Pevsko dru štvo bratislavskih učiteljev nam zapoje pod taktirko prof. Strelca našo in češkoslovaško himno z doživetim zanosom. Predsednik učit. društva brat Berka nam izpregovori iz srca k srcu. Dr. Barinka za JCL z vpletenimi osebnimi reminiscencami z zelenega Pohorja, iz Slov. goric in s Ptujskega polja ter naš akademik Mijavec v imenu jugoslovanskih akademikov. Ta prisrčnost nas gane, ta sestrska in bratovska pripravljenost nas stisne nekje v globinah srca, nas stisne v grlu... Le smejimo se še in svetli pogledi govorijo in prvi krepki stiski rok s tovarišicami in tovariši. — V izbranih besedah se jm zahvali naš vodja prof. Šilili in že smo v živahnem razgovoru z njimi in s Slovenci, ki živijo povsod tu v Bratislavi. »Ali poznate v Ljubljani.............se- veda, njegov brat je .... « itd. Kako majhen je pravzaprav svet Povsod pri- deš skupaj! Po večerji pa smo kakor družina, ki se za praznik zbere doma, da občuti dobrodejno toploto domačega objema. Mi smo ga, m zaživeli smo v njem kakor še nikoli. Drugo jutro nas naš rdeči Francelj potegne na obisk po šolah. Kar tu doživimo in vidimo, to ne premore pero. Krasne impozantne šolske stavbe so vse praznične. Na oknih glava ob glavi in stotine otroških rok v mahanju, stotine otroških src v veselem vzklikanju. Pa presenečenja v notranjosti: pozdrav v slovenskem jeziku, petje naših pesmi, telovadni nastopi, plesi razigranih slovaških narodnih plesov. Skoraj vsi otroci pa v preprostih slovaških nošah. Ze satno naše pesmi nas tako zagrabijo, da bi najraje te drobne ; otroke stisnili k sebi, ker čutimo, da i besede tu že nič več ne povejo. Ne bom tu podrobno opisoval šole in delo v njih, o tem ob drugi priliki obširneje, ker je potrebno, da se tudi naša naj širša javnost za to zainteresira. Priznam le, da smo se težko ločili, ne, komaj smo se odtrgali od vse te lepote! Ostalo je za nami to zgodovinsko mesto. ki je občutilo Rimljane, Hune, Germane. Madjare in njih kulturni oziroma barbarski upiiv jn ki je bilo zujtraj slovaško, opoldan madžarsko, zvečer pa nemško. Toda te mnogoštevilne nove šole sc slovaške in one so zbrale v svoje oči bodočnost, ki je njihova in s tem tudi naša — torej slovanska. To nam še razen vsega pričajo mnogi dimniki tovaren, živahna trgovina m obložene ladje na Donavi. Bodimo si na jasnem kakor so si tu na severu: solidna, zdrava gospodarska politika je temelj vsemu narodnemu življenju. Ob koncu teh bežnih vrstic čutim, da izrečem za vse toplo hvaležnost, posebno pa še šolskemu inšpektorju Illeku, Plicki. tovarišem Berki, Kubany. tovarišici De-rerovi in vsem vsem, ki so nam napravili prebivanje v Bratislavi tako prijetno, tako domače. A. D e b e n a k. jUuoui Huueba! — »Ko zjutraj vzide sonce, bodite pripravljeni za pot!« — Zjutraj ob prvem svitu se je zbrala vsa ekspedicija. Pričakovali smo še kai-da. Kmalu se je pojavil v svoji sivkasti halji, s turbanom brez perjance. — »Ali ste pripravljeni?« — »Da, gospodar!« — Zajahali smo konje in se podali proti mestu Benkariku, ki je bilo najbližje Aluhsemasu. Ko smo dospeli k veliki ka-bilt. smo opazili, visoke zidove, podobne ogromni kocki. Znotraj je bilo mnogo šotorov, a čisto v sredini sem zagledal nekoliko prav bednih ljudi. Bili so raztrgani, izstradani iti izmučeni. —- Nisem se mogel vzdržati, in začudeno sem vzkliknil: — »Evropejci?« — Pogledal sem kaidu v oči in zapazil njegovo razburjenost. Nagnil se je k meni in tiho zašepetal: — »To ni nič nenavadnega. Ujetniki, bojni plen«... Z njimi sem naredil izjemo- Namesto da jih moji bojevniki se-sečejo, sem jim podaril življenje in sami so si postavili med temi zidovi svoj tabor. Evo, že tri leta žive tukaj v nadi, da vendar še zagledajo neko'č Španijo. Spočetka sem bil z njimi zelo blag, ker sem v tem sklepal s špansko vlado pogodbe, in zahteval 6 milijonov pezet za odkup teh bednikov. Medtem, ko se španska vlada ni pobrigala zanje, sem potreboval delavcev in sem ukazal postaviti tukaj trdnjavsko obzidje in okop ter dal te ljudi zastražiii kot kaznjence in istočasno, da se zaposlijo s poljskimi deli. — »Pa za Boga! Vi nimate pravice, da tudi častnike prisilite k suženjskemu delu!« — »Sami so si to izbrali. Rekel sem jim le, da bodo ustreljeni, če ne prista- nejo na delo. Naravno je, da so se vsi odločili zanj. Tretje odločitve tukaj ni.« — »Kaj, ali ni niti eden izmed častnikov rajši izbral smrt kakor sramotno prisilno delo?« — »Niti eden. Še celo general Novaro je rajši pristal na delo. Smejal sem se, ko sem ga gledal, kako nosi težko kamenje za zidanje utrdb. Tudi pri tem delu je skušal biti ponosen, toda napor ga je premagal in prosil je, naj se ga usmilimo in mu dovolimo počitek. V tem pogledu so si vsi tukaj popolnoma enaki.« — »A kaj nameravaš na koncu storiti s temi ujetniki?« — Kaid sc je porogljivo ‘nasmehnil: •— »Videli bomo, ko se vrnemo s pota.« — Po dveurni divji ježi smo dospeli v Benkarik, kjer smo si odpočili in pregledali strateške točke. Odločili smo se, da postavimo na naj višjem griču Ben-karika utrdbo pod poveljstvo gospodarja te kabile, šejka od Benkarika. Prenočili UeMttlci Upa Slaba znamenja. Te dni se je izbrana družba odpeljala na krasnem, razkošnem avtobusu proti Celju. Ut ta zadeva Te zanima, dragi Nacek, ki stanuješ ob cesti Maribor - Slov. Bistrica - Celje? Isto vozilo so namreč krstili za »Lojzeta«. S tem so bile pogažene vse one govorice, v smislu katerih, naj bi se novo vozilo krstilo na ime »črni Lojze«, češ: Os imamo »Rdečega Frančeka«, zakaj ne bi imeli »Črnega Lojzekav. Bodi brez skrbi: V kratkem dobimo še enega »Frančeka«, ki pa ne bo niti rdeč, niti črn, pač Pa »zlat«. Poznaš Zlatega Frančka«? Brrr- Anonimnemu piscu. Vaše cenj. pripombe z dne 27. t. m. glede »Razpaha« smo z hvaležnostjo vzeli na znanja. Izraz bomo skušali popularizirati, od začetka najbrže tako, da bomo k »Razpahu« dodali še »Rošpoh« v' oklepaju, da se naši čitatelji privadijo našemu pravemu in lepemu slovenskemu izrazu. J. J. s Koroške ceste. V redu prejeli-Se popolnoma strinjamo z vami. Le žal, da ne moremo objaviti ker... Kaj je to evidenca? Dragi prijatelj s Kozjaka! Kaj je to evidenca. Vas zani- j ma? Evidenca je toliko, kakor bi pri nas j po domače dejali: vtisniti si nekaj v spo- ] min, kar smatrate za važno, da v spominu obdržite, kar se potem lahko vsak trenutek, v spominu ohranjeno ali nekje I zapisano, zopet spravi na svetlo. Slišal : sem pred nedavnim starega mariborskega mestjana, ki je svojemu tovarišu razlagal, da je »evidenca« toliko kakor »črna pika» ali pa enakovredna tistemu znanemu »schon zeigen«. Tožba o težkih časih. Frančku iz Kamnice. Vem, da je danes veliko gorja in da je tožba o težkih časih upravičena. Revščine in siromaštva je veliko. Povem Ti pa čisto tiho na uho, da je 2 e precej jurčkov na svetu. Oni dan sem na primer • sam pokukal v nočni uri skozi neko okno v magdalenskem predmestju, kjer sen* videl zbrane čestite možakarje, ki so v nekem odboru za zidanje nove cerkve i*} ki so kar med sejo vrgli po dva in več jurijev na mizo. Kako vesele bi bile mariborske sirote, če bi bile deležne takšne blagohotnosti. Slišal šem pa tudi nekatere, ki so dejali, da imajo sicer preče) penezov v žepu, da pa jih ne marajo dati za novo cerkev, češ, da so že svojča? prispevali lepa zneske za novo magda-lensko cerkev, ki bi se morala zidati. Iz* ustili so še nekaj ostrejših besed, ki se jih pa ne upam tukaj sporočiti. Vidiš torej, dragi prijatelj, da je na svetu še Pre' cej takšnih ljudi, ki jim žvenkečejo v žepu lepi juriji... REPORTAŽA V ŠTEVILKAH. Polž se premika s hitrostjo 0.0015 i1! na sekundo. Če bi hotel prepotovat' ravnik naše zemlje, bi romal dolgih 84$ let. smo to noč pod njegovim krovom in r^a' raj nadaljevali pot proti Xanenu. — Prodirali smo čez visoke tetuans*^ planine. Pot je bila težka in naporna, nismo mogli iti po stezi, ki je bila on' dana in zastražena s španskimi četaij11' Šejku Sidi Brahimu smo dolžni hvalo-ker je poznal vsako stezo neprehodni tetuanskih planin. Nekaj dni nato sifl^ se utaborili na vrhu xanenskega gričeV^ ja. pod katerim je ležala nekdanja PrC stolica maroških vladarjev Xanena. — Izven mesta se je nahajala važ|>‘ postojanka, ki so jo obkroževale staVjj zidane v evropskem slogu. Tu je španska vojna bolnica in celo ena evroP, ska šola, Abd el Kirn nas je nekaj Poi! na vrh griča, in dejal: . — »Danes je Xanen težko ^aV/6,|0 Zadnjič, ko smo ga osvajali, je Pa“g mnogo žrtev, zdaj bi nas stalo še v®j Zato je zdaj nujno potrebna za ta nap dobra artilerija,« » (Dalje sle®-' / Mariboru, dne 23. V. 1936. tamm. • • • ' r'*rv - fcaBaaraf™ '"rrrr«wggBEaBB35S Mali o Iftazno VINOTOČ Orovič (preje, Haman), Razvanje, v bližini Serneca, otvorjen. POHIŠTVO kastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zalo-£a pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t M1LOST1VA! Vaš krzuem plašč čez poletje najskrbneje shrani krznar Semko, Gosposka ul. 37. Obenem ga za polovično ceno Popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni pri prevzemu. I9b5 PRESELITEV TRGOVINE. Naznanjam svojim cenjenim strankam, da sem prevzeta trgovino živil Ane Kaučičeve. Gosposka ul. 1 in njo zdru žila s svoje trgovino na Tržaški cesti 2. Prosim vse cenjene stranke, da mi ohranijo svoje zaupanje še v nadalje. Z odličnim spoštovanjem: Jo sipina Kaučič, trgovina z mešanim blagom. Tržaška c. 2. 2665 BIRMA! ! Najlepše in najcenejše birman ske slike ima le foto Makart, Gosposka ul. 20. Atelje je na binkoštno nedeljo in ponedeljek odprt od 7 ure zjutraj nepretrgoma do večera. Avto pri cerkvi, vožnja gratis! 2666 ZATEKEL se je kanarček. Dobi se, Sodna ulica 14, III., levo. 2722 Posest NOVO HIŠO slično vili, naj vpraša pri Ivanu Kosu, Krekova 7. Tez no pri Mariboru.__________2664 CENENA STAVBIŠČA na Pobrežju naprodaj. — Schtvarz, Maribor. Ktavniš-ka 14.____________________2670 Posestva okoliška od 30.000, enodružinske hiše od 10.000, vile, obrestonosne hiše od 70.000 Dinarjev dalje. Gostilne, pekarije, trgovine, veleposestva, parcela. gozdove prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska 26. 2675 JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, politirane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjib cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara Aleksandrova 48. JOS. TICHY IN DRUG Konces elektrotehnnično 00 djetje. Maribor. Slovenska ni. 16, tel. 27—56. Izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih abiektov. zaloga motorjev lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga oo kon kurečnih cenah _________________ DIN 20.— Svilene knmbmeže pri Trpinu, Vetrinjska ul. 15. 2261 Naiceneiše in najboljše VINO kupiš od 5 litrov naprej pri Baumanu Ivanu, vinogradniku, Št. Ilj v Slov. gor. Oddaja vina pri kolodvoru po Din 4. -za liter. 25731 VEČ KUHINJSKIH OPREM od Din 950— ter spalnice od Din 1900— dalje nudi mizarstvo Unterlechner, Vojašniški trg 12.______________ 2660 ROTH (SABELNIK). PIVOLA Gibance, ocvrti piščanci in vino lastnega pridelka Din 10.-. 2672 HALO, Na binkoštno nedeljo gremo vsi v gostilno Račič. Sp. Hoče, kjer bo igral »C’ka Sava« Zelo pester koncert, tako da bo res luštno. Za obilen obisk se priporočata gostilničarja. 2676 OPOZARJA se Marija Dežmanova, Wol-iova ul. 9, da preneha z ogovarjanjem in napadanjem, sicer bomo proti njej sodno postopali. Kristina Cebe, Aloj zija Magdič, Anton Dežman. 2693 HIŠA V STUDENCIH. 2 sobi, kuhinja, hlev, velik vrt. 45.000 Din. — Lepa hiša, H/a orala stavbenih parcel, 65.000 Din. — Novozgrajena vila, 2 stanovanji, vrt, 70.000 Din. — Trgovska hiša. 4 lokali, 10 stanovanj, prometna točka, 480.000 Din. — Lepo vinogradno posestvo, 4 oralov, z vilo, 60.000 Din. Krasno pohorsko posestvo, 100 oralov, s hišo, pritiklinami, pri Mariboru, 250.000 Din. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka ulica 28. 2682 MALO POSESTVO na obroke kupi uradnik. Ponudbe poslati upravi »Večer- nika« pod »Okolica«. 2698 Kupim TOVORNI AVTO kupim. Naslov v upravi lista. __________£654;_____________ KUPIM 2—4 sobno hišo ali kak del liiše. Ponudbe pod »Maribor 70« na upravo. 2663 Kdor hoče poceni kupiti Drzen nočni roparski napad. Preteklo noč je bil izvršen v Mestnem vrhu pri Ptuju skrajno predrzen roparski napad, ki je vznemiril vso prebivalstvo. V Mestnem vrhu so hiše raztresene po do 500 m ena od druge. Tamkaj stanuje posestnik Prane Drevenšek, star 70 let, s svojo ženo. Okrog 10. ure ponoči je nenadoma začel domači pes silno lajati. Iakoj nato pa je utihnil. Razbojniki so, kakor se je ugotovilo, najprej psa z nožem zaklali, nato razbili kletna vrata in se napili, za tem razbili tudi hlevna vrata, potem so se lotili hišnih vrat, katere so popolnoma razbili in se okrog polnoči pojavili v sobi navedenih zakoncev. Bila sta dva maskirana razbojnika, eden je držal v roki samokres-, drugi pa nož. Zahtevali so ves denar in trdili pri tem, da mora imeti v hiši 9000 Din gotovine, ker je pred nedavnim prodal nekaj goveje živine in prodaja redno mleko v Ptuj. Drevenšek irs njegova žena sta v smrtnem strahu takoj izročila ves svoj denar v znesku 170 Din. Ker pa jim to ni bilo dovolj, so prebrskali vso hišo. Ker grožnja. z revolverjem in nožem »denar ali smrt« ni imela zaželjenega učinka, s-ta si naložila razno obleko v vrednosti 1500 Din in izginila v temno noč. Pred odhodom sta še segla zakoncema v roke in zagrozila, da ju ubijeta, ako komu kaj o roparskem napadu izdata. Ko sta rokovnjača odšla, sta med potjo oddala tri strele iz revolverja. Šele včeraj zjutraj se je napadeni Drevenšek podal k orožnikom v Ptuj in prijavil razbojništvo. V zvezi s tem so orožniki aretirali dve osebi, ki sta osumljeni, da sta se udeležili roparskega napada. Poset g. bana. V torek 26. t. m. se je na inšpekcijskem potovanju po našem srezu ustavil v Marenbergu ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen. Pred sodiščem je gospoda bana čakala šolska mladina ter zastopniki društev in uradov. Otvoritev knjižnice CM D. Pretekli teden je bila pri Sv. Treh Kraljih nad Ma-renbergom, ob skrajni točki naše severne meje lepa nacijonalna in kulturna slavnost. Novo ustanovljena podružnica CMD je otvorila za obmejne Slovence lepo javno knjižnico, ki šteje danes 170 knjig zabavne, gospodarske in druge vse bine. Slavnost je bila v šoli v kateri sc je zbralo toliko ljudi, da je bil razred pretesen. Pred šolo je vihrala na visokem drogu državna trobojnica v pozdrav udeležencem. Vse udeležence je najprej pozdravil predsednik Adam Friderik, ki je orisal pomen dneva ter posebej pozdravil zastopnika oblastnega odbora N. O. iz Maribora g. Mravljaka, zastopnika občine g. Jugoviča, šolsko upraviteljico gdč. P o 1 a r j e v o iz Mu-renberga, ter zastopnika naše vojske prograničnega poručnika g. Bomoštarja. Nato je društveni tajnik učitelj Kolar Vilko v obširnem govor obrazložil pomen knjige za našo vas, za kmetsko prebivalstvo in posebno pa za mladino. Po slavnosti je bila pri posestniku Adamu domača zabava. Občni zbor godbenega društva. Tukajšnje godbeno društvo je imelo svoj redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Cape. Društvo šteje 16 rednih in 28 podpornih članov. Izvoljen je bil stari odbor z g. Caplom na čelu. Prihodnje leto bo obhajalo društvo 10 letnico obstoja. 2573 2693 ivuoi iiull pevcih aupiu______________________________ ——------------------------* Svileno in pralno blago v okusnih vzorcih Tefesiilana BUdefeidt SolatSa«** CaISjImA &» l* 7» A - Nizke Bogata izbira — Solidne kvahtete ZA BIRMO So zelo praktična darila male točne torbice in denarnice v veliki izbiri in po nizki ceni Dri Kravosu. Aleksandrova c. 13. 2433 VEDITE. da tudi za staro obleko in čevlje dobite denar v Grajski starinami. 2582 PREDNO ODPOTUJETE, kupite kovčeke, aktovke, listnice, denarnice. nahrbtnike itd. pri KRAVOSU. Maribor, Aleksandrova 13. ________2583 VINOTOČ GLEBOV 7 za Kalvarijo, traminec Din K— liter. 2594 ŠTAMPILJKE ■zdeulujem po izredni nizki ceni. Vulkaniziram pneuma-tike za avto, kolesa itd. Dolenc. Maribor, Aleksandrova c. 35. 2557 Ra binkoštno nedeljo in ponedeljek VRTNI KONCERT s Plesom, ocvrte piške, gostilne Mras, Studenci. 2604 GOSTILNA »BRIČ«. TEZNO ! v nedeljo in ponedeljek domača zabava. Izvrstno vino. :ela ocvrta piska Din 15.—. Se priporočam. 2718 M. BAUERLE, prodajalna in izposojevalnica klavirjev, Maribor, Gosposka | ul. 56-1. Radi renoviranja ti- ; goviiic od 1. junija do 1. Julija 15% popust. ________2678 MIZO za pregled bolnikov in omaro za instrumente za podeželske ga zdravnika kupim. Ponudbe na upravo »Večernjka« pod »štev. 2620«. 2630 Prodam Sprejmem na stanovanje in . v vso oskrbo i MLADEGA GOSPODA ALI GOSPODIČNO. Trg svobode 6-111. levo. —007 HALO! HALO! Botri in botrce! Vsi na bin-koštne praznike v gostilno Špurej v Studencih na koncert. Prima vina od Din 8.— naprej. Ocvrta piska s salato Din 15.—. 268,1 .. REKLAMNA TABLA j-iiidske samopomoči v velikosti 16 krat 2% metra iz sklenjenega lesa. nasproti klavnega kolodvora, s podstavkom vred naprodaj. Ponudbe na Ljudsko samopomoč Mariboru. 2620 . STAVBENE PARCELE, ■epa lega, v bližini mesta Prodam tudi na obroke. J. Uhler. Pobrežje, Nasipna ulica 55. 2628 NAJLEPŠI IZLET, ki si ga sploh morete zami-sliti, je res po lepi, prahu j prosti cesti ob Dravi do go- ( stilne »Novi svet« v Studencih pri studenškem gozdu. Ko prispete tja, si želite ne-1 koliko odpočiti. Na lepem, prahu prostem vrtu ali v prijetni gostilniški sobi vas postreže z vsem kar vam srce poželi, prijetna in dobrodušna Katica. Ponudila vam bo mrzla in topla jedila ter res pristno štajersko, kakor tudi dalmatinsko kapljico. Ne boste se varali in sami pojdete radi zopet na ta prijeten spre hod ter sem prepričana, da boste to prijazno izletniško točko tudi drugim priporočali. Pri naši Katici Klanjšček v gostilni pri »Novem svetu« ste vsak čas dobrodošli! 268,8 HIŠICO ugodno prodam z velikim vrtom. Pekre 100, tik Radvanje. 2631 PRODAM POSTELJO, nočno omarico, umivalnik, omaro, predalnik, sobno kredenco, kompletno kuhinjsko opremo, električno svetlko, šivalni stroj, sliko tnadone, stole. Meljski hrib 1, zraven tovarne čokolade »Mirim«. 2632 PISALNI STROJ. nov. kovčeg naprodaj. Alojz Šuman, Krčevina, Praprotni-kova 12. 2657 NOVO IN STARO VINO od 5 litrov. Klemenčič, Sv. Pe ter. 2667 PRODAM otroško, moško in žensko kolo najboljših znamk, ceneno. Naslov v upravi lista. 2687 SpREJMEM DRUŽABNIKA *a gostilno in trgovino. Na-s'ov v upravi »Vcčernika«. ____ _2637 „ HALO! HALO! 5!a Binkoštno nedeljo vsi v studence v gostilno Hartber-*??r (Rechberger), kjer prire-■Ql godba tekstilnih delavcev z Maribora, veliko vrtno ve Jelico, združeno z vsakovrst a ,hi zabavami. Začetek od 3 Popoldne. Vslučalu slabe-£5 vremena bo veselica v Sg»edelick. Vstop prost. 2658 MOŠKO IN ŽENSKO KOLO. pokromano in poniklano, proda za Din 850.— mehanik Draksler, Vetrinjska ulica 11 2697 ,<■ ,. POZOR! Ji.hini.ska oprema od Din 80o— naprej, spalnice od In 1600. naprej. Sprejmem , a druga v to stroko soada-°9a dela in popravila. Se uriporoča Karol Lederer, ml« *ars>tvo. Koroška c. 18. 2662 NOGAVICE, ženske, moške in otroške, od Din 3.— do 6.—, pri Feldin-u Maribor, Aleksandrova cesta št. 13. 2704 KOMBINEŽE IN ŽENSKE HLAČKE po Din 14.—, 18.—, 24.— pri Feldin-u, Maribor. Aleksandrova cesta 13. 2705 PREDPASNIKE za ženske in deklice, bele, klotaste, in iz tiskovine, po Din 12, 16, 20, pri Feldiu-u. Maribor, Aleksandrova cesta št. 13. 2706 SPREJMEM GOSPODA na stanovanje in hrano. Aleksandrova cesta 64, vrata 5. 2714 MALO STANOVANJE čisto mirno, dobi samostojna oseba poceni. Mlinska 8. 2608 STANOVANJE. sobo in kuhinjo oddam stranki brez otrok. Ciril-Metodova 19, Studenci. 2639 SOLIDNEGA GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Studenci, Slomškova ul. 9-1, desno. 2640 DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo- oddam takoj. Ogleda se lahko v ponedeljek v Stritarjevi ul._37._______ 2645 SPREJMEM DVA SOSTANOVALCA v čisto sobo. Vrbanova ul. 4, pritličje. 2647 Sprejmem takoj DVA GOSPODA ali dve gospodični na stanovanje in hrano. Kejžarjeva ul. 26 pri brodu. 2668 DVOSOBNO STANOVANJE z verando in vsemi pritiklinami v novi vili oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 2719 LEPO STANOVANJE, tri, odnosno štirisobno, v Mai stro-vi ulici 18 v pritličju, oddam s 1. avgustom. Stanovanje bo po želji najemnika obnovljeno. Ogleda se lahko od 3—5 popoldne. Oglasiti se je pri g. A. Hlebšu, Koroščeva 8: ali pa pismeno pri lastniku hiše. .1, Zadravcu, Središče ob Dravi. 2510 Sobo išie Službo išie URADNIK. reduciran, družinski oče, že tri mesece brez zaslužka, prosi usmiljena srca za delo, kakršnokoli si bodi,