421 Letnik 45 (2022), št. 2 različnejših razlogov: naravne katastrofe, požari, vojne. Naloga nas arhivistov je, da prepoznamo te nevarnosti in tveganja. Da se naučimo lekcij in se pripravimo na njihovo preprečevanje in odpravljanje. Eno od orodij za to je digitalizacija, ar- hiviranje in modernizacija naših stavb.« Hvala Székesfehérvár in nasvidenje leta 2023 v Budimpešti! Gordana Šövegeš Lipovšek 3. mednarodna konferenca Tuzelski arhivski dnevi Tuzla (Bosna in Hercegovina), 23.–24. september 2022 Tretja mednarodna konferenca Tuzelski arhivski dnevi, ki jo je organizi- ralo Društvo arhivskih delavcev Tuzelskega kantona, je potekala 23. in 24. sep- tembra 2022 v Hotelu »Senad od Bosne« Lukavac ob jezeru Modrac. Prispevke na temo konference Arhivska društva – pomen in prispevek k razvoju in izboljša- nju arhivov in arhivske dejavnosti so predstavili arhivisti iz Bosne in Hercegovi- ne, Hrvaške, Srbije in Slovenije. Konferenca se je začela s pozdravnim nagovorom organizatorjev in poz- dravi predstavnikov sodelujočih arhivskih društev. V imenu Arhivskega društva Slovenije je navzoče nagovorila mag. Nada Čibej, ki je nato z mag. Omerjem Zu- lićem predstavila drugo številko časopisa Arhivski pogledi, ki so jo izdali leta 2021. V njej so objavljeni prispevki Druge mednarodne konference Tuzelski arhivski dnevi, ki je obravnavalo aktualno stanje, v katerem smo se vsi znašli – vpliv pandemije na delo in organizacijo dela v arhivskih ustanovah. Podrobno in na zanimiv način sta predstavila avtorje in njihove prispevke. Sledilo je sve- čano odprtje razstave Arhivističko udruženje Bosne i Hercegovine 1954–2022, ki z arhivskim gradivom slikovito in podrobno prikaže razvoj ter pomembnejše zgodovinske prelomnice do današnjih dni. Drugi dan konference je uvodni prispevek pripravila dr. Vlatka Lemić (Hrvaška) v zanimivem predavanju Strokovnost in obstoj arhivske stroke v so- dobni družbi: prispevek združenj k razvoju kompetenc in znanja, kjer je pred- stavila naloge in organizacijo Mednarodnega arhivskega sveta, njegove stro- kovne skupine, sekcije in dejavnosti. Predstavila je tudi arhivske projekte, ki spodbujajo arhivsko sodelovanje, povezovanje arhivov z različnimi kulturnimi in znanstvenimi ustanovami ter arhivske projekte v Evropi: Arhivski portal Evropa, digitalne platforme konzorcija ICARUS: Monasterium, Matricula in To- poteko, Time Machine in Europeano. Pri slednjem projektu je omenila, da je v primerjavi z drugimi institucijami objavljenega malo gradiva arhivov. V prvem sklopu predavanj je mag. Nada Čibej (Slovenija) predstavila zgo- dovino in delovanje Arhivskega društva Slovenije v prispevku Vloga Arhivskega društva Slovenije v razvoju arhivistike in arhivske zakonodaje. Sledili so prispev- ki: Slobodanke Cvetković (Srbija) in Lele Pavlović (Srbija) Dejavnost arhivskega društva Srbije za izboljšanje stroke; Radoslava Zaradića (Hrvaška) Samo 68 jih imamo – Hrvaško arhivsko društvo, dr. Izeta Šabotića (Bosna in Hercegovina) Prispevek strokovnih arhivskih združenj k razvoju bosansko-hercegovskega zgo- dovinopisja na primeru časopisov: Glasnik arhiva in Arhivsko združenje Bosne in Hercegovine ter Arhivska praksa; mag. Spomenke Pelić (Bosna in Hercegovina) Pomen Arhivskega združenja Bosne in Hercegovine za izobraževanje arhivskih kadrov skozi projekt Savjetovanje, mag. Omerja Zulića (Bosna in Hercegovina) Prispevek Glasnika arhiva in Arhivskega združenja Bosne in Hercegovine na ra- zvoj arhivske službe Bosne in Hercegovine ter izobraževanje arhivskih kadrov; mag. Sejdalije Gušić (Bosna in Hercegovina) Prispevek Arhivskega društva v Fe- deraciji Bosne in Hercegovine na razvoj in izboljšanje arhivske službe Bosne in Hercegovine, mag. Marijane Todorović Bilić in Vesne Đaić-Škondrić (Bosna in 422 O delu arhivov in zborovanjih || Activities of Archives and Assemblies Hercegovina) Prispevek Združenja arhivskih delavcev Republike Srpske k razvo- ju arhivske dejavnosti in predstavljanju arhivskega gradiva kot kulturne dobrine. Avtorji prispevkov so temeljito opisali razvoj društev in združenj, predstavili njihove dejavnosti in publikacije, ki jih izdajajo. Omenili so tudi težave, s kateri- mi so in se spoprijemajo, ter primere dobrih praks. V drugem sklopu predavanj so sledile predstavitve Huseina Hadžića (Bo- sna in Hercegovina) Družbeno koristne dejavnosti Društva arhivskih delavcev Unsko-sanskega kantona; mag. Adnana Tinjića in Hatidže Fetahagić (Bosna in Hercegovina) Izobraževanje arhivskih kadrov s projekti Društva arhivskih delav- cev Tuzelskega kantona; Selme Isić in mag. Jasmina Jajčevića (Bosna in Herce- govina) Založniška dejavnost Društva arhivskih delavcev Tuzelskega kantona za napredek arhivske stroke in zgodovinske znanosti, dr. Iva Oreškovića (Hrvaška) Put putuje Nuh aga Ivo/Pot potuje Nuh aga Ivo. Drugi sklop predavanj je sklenil dr. Miroslav Novak s prispevkom Statistika in statistične metode v moderni arhi- vski teoriji in praksi. V dveh dneh konference so bile predstavljene različne prakse in pogledi arhivskih društev s skupnim ciljem – težnja k razvoju in izboljšanju arhivov in arhivske dejavnosti, kar je bila tudi iztočnica k pestri diskusiji, ki se je končala s pobudo, da bi se društva v regiji ponovno začela povezovati in okrepila sodelo- vanje. Društvo arhivskih delavcev Tuzelskega kantona si zasluži pohvalo tako za izbor zanimivih predavanj kot tudi za dobro organizacijo konference in izredno gostoljubnost. Špela Valadžija Mednarodna znanstvena konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja Radenci, 11.–13. maj 2022 Po dveh dolgih letih, ko je življenje in delo zaznamovala epidemija ko- ronavirusne bolezni covid-19, je bila tradicionalna mednarodna konferenca z naslovom Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja izvedena v hotelu Radin v Radencih v času od 11. od 13. maja. Letošnja osrednja tema je nosila naslov: »Uporabnikom prijazni arhivi«. Organizator, Pokrajinski arhiv Maribor, je to pot prvič izvedel t. i. hibridno konferenco, kjer je bilo v ospredju dogajanje v živo, ki je bilo dopolnjeno tudi z »on« in »off line« sodelovanjem predavateljev, ki se dogodka žal niso mogli udeležiti. Na konferenci je sodelovalo več kot 200 udeležencev, od tega 50 predava- teljev oziroma avtorjev, ki so prišli iz Slovenije, Hrvaške, s Kosova, iz Poljske, Ro- munije, Slovaške, Srbije in Švice. Ti so pripravili 41 prispevkov in dve strokovni delavnici. Povzetki prispevkov so objavljeni v publikaciji z naslovom Knjiga pov- zetkov, tako v fizični kot v elektronski obliki. Nova stvarnost je zahtevala prilagoditve na vseh področjih in tako je tudi omenjena konferenca dve leti zapored potekala na spletu. Zadnja je temeljito obdelala arhivske izzive v času pandemije – kako smo se spopadali z epidemi- jo in iskali rešitve, s katerimi smo poskušali kar najbolje ustreči uporabnikom arhivskega gradiva. Virtualizacija, digitalizacija in digitalna transformacija so omogočile izvajanje dejavnosti tudi na daljavo, uporabniki so pridobili digitali- zirane kopije arhivskega gradiva s pomočjo elektronskih komunikacij, digitalizi- rali smo nekatere postopke pri poslovanju, pozabili nismo niti na svojo izobra- ževalno dejavnost. Le-to smo preselili na splet in v naravo.