Staliišča in odmevi postorilt. Postorili kaj? Tega iz prispevka ni mogoče zaslediti, je pa mogoče ugotoviti s pomočjo novinarskega poročila o omenjeni anketi (Delo, 6. maj 1997), ki ga je kljub zamudi treba omeniti. V članku zasledimo, daje avtor ankete ob njeni predsta,·irvi med drugim povedal: "Da gozdovi niso javna dobrina, je menilo 1 O %vprašanih, kar vzbujR skrb, saj so tako opredeljeni v ustavi, pa mdi lastninska pravica do gozdov je omejena". Ker navedb, kolikor mi je znano, avtmji ankete nikoli niso demanlirali,jih pripisujem njim. in kot kaže na~ meravajo ·nekaj post01iti' za tistih 1 O%, k.i menijo, da gozdovi niso javna dobrina. Zakaj in komu bi to zbujalo skrb, ni navedeno. Mimogrede. Ustava ne opredeljuje pojma javne dobtine, še manj pa gozdov (kijih sploh ne omenja) kot javno dob1ino. V ustavi je sicer omenjeno javno dobro, ki pa je pravni pojem, povezan z zakonskimi omejitvami lastnine. Jn ker smo že pri gozdu, je treba tudi omeniti, da po mnenju nekaterih pravnikov (celo ustavni sodnik) gozda ne moremo brez zadržkov šteti za javno dobro. Javna dob1ina je eko~ nomski pojem, ki velja za dobrine, pri katerih ni mogoče izključiti posameznega uporabmka (mogoča je zastonjkarska raba), kar ima posledice pri odnosu med ponudbo in povpra- ševanjem po teh dobrinah. Kar se tiče gozda, lahko ugotovimo, da je samo nekaj koristi gozda takih, pri katerih ne moremo doseči izključljivosti ra be, pri večini pa je izvcdlj iva in je samo politično vprašanje. Gozd nima značaja javne dobrine kot celota, ampakjo imajo samo nekatere vloge. Od vprašanih ne moremo pričakovati poznavanja teh, na videz dlakocepskih razi ik, ki pa imajo pomemben vpi iv na gospodarjenje z go z~ dovi in ustvaljanje odnosa do njih, predvsem do lastnine. Seveda pa so lahko moje pripombe samo posledica nespora~ zm:na, ki ne bi nastal, če bi bilo vprašanje natančneje pred~ slavljeno in razprava nekoliko podrobnejša. Zadnji del razprave je namenjen ZGS in izračunu števila obiskov gozdov. Če ni bilo izvedeno naključno vzorčenje, izračun obiskov nima smisla. Izračun mi kljub 'preprostosti' ni razumljiv in daje res skorajda neverjetne rezultate, kot so napisali ze novina~ i. Kako recimo tisti, ki vsak dan obishtjcjo gozdove. to storijo 180 krat na leto? Pri prebiranju komenta~a rezul!atov o vlogi ZGS pri 's\crbi' za gozdove se ni mogoče znebiti vtisa pristranosti. Da bi se v bodoče podobnim očitkom izognili, bi bilo koristneje, da bi ankete, ki vsebujejo vprašanja o samem ZGS, izvedle nepristranske in strokovno usposobljene organizacije. Mag. Milan Šinko Organiziranost slovenskega gozdarstva po letu 1993 Doscd;mia pri;.adt:\ anja ~o dobra. kvari.io .iih k ro.ultati. Pronicljivi in argumentirani analizi gozdarskih razmer Iztoka Winklerja v šesti številki GozdV ni kaj dodatj, apologe.tične in propagandistične ocene Franca Ferlina v sedmi številki iste revije (letnik 55) pa vabijo k razpravi. Ko smo po letu i 990 zrušili staro gozdarsko zako~ nodajo, smo se dosledno ravnali po Leni novih oačelih in na ruševinah starega zgradili novo. Nismo sledili evoluciji tako kot razumni narodi, ki ohranijo vse, kar je dobro, in izboljšujejo slabo, temveč smo porušili tlldi solidne te~ me!je. Gozdarsko politiko so si prilastili ljudje, ki so imeli preveč moči in premalo razuma. Tako je rustikaln.a de~ magogija vsilila hibridni zakon o gozdovih, kije prinesel več škode kot kori~ti. V razvitem svetu je že davno prevladalo spoznanje, da so organizacije z ločenimi načrtovalskimi in izvajalskimi funkcijami neučinkovite in obsojene na propad. Učinka~ vito gozdarstvo je možno samo tam, kjer so upravne in izvajalske funkcije združene v isti osebi. Če izvajalec ne ramme, kaj je načrtovalec hotel doseči, tega nikoli ne bo dosegel, velja pa tudi obratno (prosto po Petru Druckerju, guruju svetovnega podjetništva). Razdvojena gozdarska organiziraMstje primer endemičnega nerazumevanja po~ vezav med ekologijo in ekonomijo. 48 Slabosti zakonodaje vidimo tudi v gozdovih. Med dr~ žavnimi in privatnimi gozdovi se prepad poglablja, načelo enakega razvoja gozdov, ne glede na lastništvo, pa se spreminja·v svoje nasprotje. Izvajanje del je v državnih gozdovih strokovno, tehnično in organizacij~ko racional- no, za privatne gozdove tega ne moremo trditi. Le-ti struk- turno nazaduj ejo, saj so iz n.j ih že iztrebili plemenite lis- ta vee, podoben genocid preti tudi ostalemu drevju, ki pri~ našo dobiček ali vsaj boljši avtomobil. Zgodovina nas dohiteva in z njo časi, ko smo bili bogati s siromašnimi gozdovi. Naraščanje lesne zaloge in prirastka ne odtehta veliko večjega zniževanja vrednostne pridelave, kajti povečane količine malovrednega lesa ne morejo nadomestiti izpada tržno zanimivih drevesnill vrst in visokovrednih sorti men~ tov. Zaradi pomanjkliive nege ne izgubljamo samo vred~ nostne pridelave, temveč slabimo tudi stojnost sestojev, kar je zaradi vedno pogostejših ujm in polucij še bolj za~ skrbljujoče. Zaradi nizke dodane vrednosti bomo s ceneno lesno surovino izvažali samo še znoj in. žulje. V privatnih gozdovih se je povsem ustavila gradnja prometnic, v državnih gozdovih pa se je prepolovila. Brez komunikacij ni mogoče intenzivirati gospoda1jenja z goz~ Go:zdV 55 (1997) 4 dovi. ~e tako visok odstotek pokritosti gozdov z načrti ne pom:~ga. Zaradi pomanjkljivega vzdrž_evanj~ propadaj~ ve\ih:i vložki v gozdne prometntce. Ne bt smelt spregledati dcjs(v(l, da razviti uvrščajo slabo vzdrževanje med nekul- tuma ckjanja. Fi tocenologij a, naj bolj racional na metoda spoznavnn ja nozdnih ekosistemov, je potisnjena na obrobje. Zaradi tega Je vprašljiva kakovost gozdarskega načt1ovanja, zlasti paradigma sonaravnega ravnanja. Z marginalizacijo firo- cenologije se oddaljujemo tudi od naravovarstvenega me- ned/mcnta. V Sloveniji se še nismo lotili kartiranja bio- lopov oziroma inventure redkih in ekološko pomembnih ekosistemov, kar je že celo desetletje najvažnejše delo e\Topskih gozdarjev- naravovarstvenikov. Ti se zavedajo, daje rrihodnost v storitvenih dejavnostih in ne v prapro- izvodnji, ki vedno bolj zaposluje strokovnjake Zavoda za aozdove. Nova organiziranost zanemarja ostale dobrine ~ozdnv, med njimi zlasti socialne storitve, kar je v nasprot- jn s civiliziranim svetom. Tudi na področju popularizacije gozdov, zlasti vzgoje mladih, današnje gozdarstvo ni ponu- dilo veliko novega. Največji delež ktivde nosi vlada, ki ni nudila ustrezne materialnč podpore. V režiji gozdnih go- spodarstev je bilo narejenega več, kot zmore Zavod za gozdove vzdrževati. Kljub temu so nas polna usta več­ namenskega gozdarstva. Družba želi poleg materialnih dobrin -lesa, tudi visoko bkovosr življenja, zato bi morala biti gozdarska zakono- daj<~\' bistvu pogodba o pravicah in dolžnostih lastnikov in družbe do gozdov. Družba, ki se opira na demokracijo, bi morala uveljaviti tak družbeni interes. ki bi prekril pndobitniškega. To načelo bi .se moralo odraziti v spod- bujanju gozdarskih opravil. Država bi morala ukiniti vse podpore, ki imajo za cilj maksimiranje lesne pridelave, plačevati pa samo storitve, ki so v korist skupnosti. Današnja podoba slovenskega gozdarstva je preživela tvorba, kr deluje z veliko entropije. Ker je preobremenjena z birokratsko navlako, ne more izkoristiti znanja in infor- m(l~.:ij. Gozdov ne moremo usmerjati s poplavo odločb, ncuresničljivimi načrti in statistični mi poročili, zaželene učmke lahko dosežemo samo z ukrepi v gozdu. Teh pa ni. Poleg tega je svetovanje z upravno odločbo skrajno poni- žujoče, tako za izdajatelja, kor za prevzemnika. Kot da bi 2 gorjačo silili ljudi v raj~ Zavod za gozdove ima vrhunsko infonnacijsko s!u.žbo, ki pa, žal, ne izboljšuje stanja v gozdovih. Računalniki z goro podatkov ne vedo kaj počeri, pretirana privrženost digitalni kulturi pa se je že velikokrat izkazala kot zatočišče idcjnih brezdomcev. V birokratskem Galapagosu se rudi lovci dobro počutijo. Strokovnjaki Zavoda za gozdove nimajo sogovornikov v zasebnih gozdovih, njihovih nasvetov nihče ne razume. Zato so pričakovanja o racionalnih ukrepih nerealna. No- bena intenzivna gospodarska dejavnost ne dosega zastav- GozdV 55 (1997) 4 Stališča in odmevi !jenih ciljev, če nima kadrovsko zasedenih vse izobraz- benih nivojev. Še tako vel ika množica visoko karam ih strokovnjakov ne more biti uspešna v kraljestvu nepisme- nih. Najenostavnejši fazi izkoriščanja gozdov- sečnjo in spravilo lesa- opravljajo zasebni lastniki z velikimi žrtva- mi in invaliditero rer visokimi stroški zdravljenja. Vsilje- vanje in pro teži ra nje cene ne in neizobražene delovne sile na račun diskvalifikacije gozdnih gospodarstev pa slabša nizko materialno in duhovno raven gozdarstva, njegovih kadrov, šolstva in raziskovalne dejavnosti, skratka, stroke kor celote. Slabša se tudi struktura zemljiške posesti. Nezadržno zmanjševanje velikosti gozdne posesti po gospodarskih enotah, drobljenje gozdnih parcel in prehajanje gozdov v roke nekmetov se pospešeno nadaljuje in država ničesar ne ukrene, d3 bi preusmerila trende, ki slabijo ekonomsko uspešnost gozdne pridelave. Zaradi zapletov v zvezi z denacionalizacijo se zmanjšuje tudi delež državnih gozdov, kar ni v skladu z načeli Evropske skupnosti. Sklad kme- tijskih zemljišč in gozdov veselo zapravlja državno bo- gastvo s sumljivimi bančnimi manipulacijami, namesto da bi z agramimi operacijami izboljševal zemljiško stanje državnih gozdov. Veliko kritik se nanaša tudi na neracionalno upravljanje z državnimi gozdovi. Že v času revolucionarnih sprememb Zakona o gozdovih smo v javnem podjetju prepoznali najbolj racionalno obliko organiziranosti slovenskega gozdarstva. Toda vsi napori gozdarskih strokovnjakov v tej smeri so bili zaman. Izigravanje koncesijskih odnosov, ki jih je preverilo ustavno sodišče, nas oddaljuje od civi- liziranih držav ter nas ponovno sili v naročje balkanske pokvarjenosti. Brez dolgoročnih koncesij nimajo gozdna gospodarstva nobenega zagotovila za varnost naložb, ka- kršni sta zamenjava zastarele tehnične opreme in izobra- ževanje kadrov. Zaradi tega nazaduje celotno slovensko gozdarstvo, zato se rudi kot država oddaljujemo od EU, kateri se želimo pridmžiti. Gozdarska politika, ki ne do- sega ciljev, podira tudi zaupanje v pravno državo. Mnenju, da nova gozdarska zakonodaja kaže pozitivne rezultate, je cežko pritrditi, zlasti če se kot dokaz naštevajo gore odločb, neuresničljivi načrti in obsežna statistična poročila. Pti vsakem opravilu je pomembno samo dose- ganje ciljev oziroma stanje gozdov- včeraj in danes. Le-to bi morali nenehno preverjati s kakovostnim "con- trolling"-om, tega pa še nimamo in dokler ga ne bomo imeli, bodo uspešnost našega de la lahko ocenjevali Ic zanamci -pa še to le po inteligentnosti našega sodelovanja z rastlinskim svetom. Odlike kultumih okolij so dialog, raZI.Imevaoje, strp- nost in iskanje skupnih rešitev na demokratski način, ne pa pogubno, strankarsko omejeno vrtičkarstvo. V evrop- skem gozdarstvu se zadnja leta uveljavlja nova filozofija upravljanja z gozdovi ti. New Public Maoagements, ki 49 Stališ·ča in odmevi se odlikuje 2 visoko učinkovitostjo. Nova miselnost je naperjena proti okoreli birokratski organiziranosti, ki s svojo avtoritamo hierarhijo, vertikalni mi komunikacijami in predpisanim ter nom1ativno ozko zakoličenim delo- krogom ne sprošča razvojnih vizij, idej, inovativnosti in izključuje timsko delo. Moderna organiziranost izhaja iz interdisciplinarnosti in funkcionalne stn1kturiranosti vedno bolj sestavljenib nalog. Naša organiziranost sodi samo še na zgodovinsko smetišče. Bež.en pogled na dolga proiz- vodna razdobja v goz.dovih, na učinke, ki se merijo z generacijami strokovnjakov, na upadanje rentabilnosti in donosnosti gozdarjenja dajo celo slutiti, da seje čas zunaj gozdov iztekel hitreje. Gozdarska zgodovina se ponavlja kot farsa: slovenskim gozdovom je šlo najbolje v času turških vpadov, vojn, kuge, lakote in komunistične diktature. V obdobjih druž- beno-ekonomskega razcveta pa so vedno trpeli zaradi svo- j ih nespametnih gospodarjev_ Ker ima neumnost v S love- niji dolgo razpolovno dobo in ker smo Slovenci do svojih gozdov skrajno brezbrižni in celo sovražni, verjetno še dolgo ne bomo dobili racionalne in v prihodnost usmerjene gozdarske politike. To potrjuje tudi nova zbornična orga- niziranost, ki ni nič drugega kor dobro premišl_icna - "končna" rešitev za naše gozdove in gozdarsko stroko. Društvene vesti Slovenska majhnost nam zapoveduje kar najbolj ra- zumno gospoda(jen_je z naravnimi viri. V gozdovih imamo največje prime1jalne prednosti, v ljudeh pa znanje in pri- rojeno marljivost Ne enega ne drugega ne izkoriščam o in neurnomo gradimo okoren in grob slog urejanja zadev med družbo in gozdovi. Visoka vrednostna pridelava je edina možna alternativa za enakopravno pridružitev kulturni Evropi. Že vrabci na drevju čivkajo, da lahko tekmujemo na svetovnih trgih samo s kakovos~)o. A žal ne najdemo soglasja, s katerim bi zagotovi li trajnostno rabo gozdov io racionalno izkoriščanje naravnih virov. Gozdovi so za Slovenijo neprecenljivo narodno bogast- vo, ki ga lahko ohranjajo samo skrbni gospoda~ji, ki mi- slijo na prihodnje rodove. Vse naše primerjalne prednosti so povezane z gozdovi, zlasti turizem. od katerega si največ obetarno. Sicer pa si velja zapomniti opozorilo, ki ga je ruski agronom Timirjnov namenil družbam, kakršna je naša: "Vsak sončni žarek, ki ga ne ulovimo v zeleno po- vršino polj, travnikov in gozdov, je za vedno izgubljeno bogastvo. Naši bolj razsvetljeni potomci bodo za takšno razmetavanje še obsojali svoje neizobražene prednike." Mag. Mitja Cimperšek Ob šestdesetletnici Gozdarskega vestnika Šestdeset let mineva od takrat, ko je janua~a 1938 izšla p1va številka Gozdarskega vestnika, mesečnega strokovnega lista za gozdarstvo, lesno industrijo in lesno trgovino. Uredništvo je v prispevku Namen Gozdarskega vestnika takole ucemeljilo potrebo po strokoVllem glasilu: '>Potreba po gozdarski izobrazbi je postala že zelo nujna. Kakor v drugih gospodarskih panogah tako tudi v gozdarstvu nezadostujeveč znanje, ki smo si ga sami izkustveno pridobili ali so nam ga posredovali naši očetje. Vsi, ki s svojim delom oblikujemo naše gozdove in vplivamo na njihov razvoj ali se posvečamo teoretično gozdarski stroki, moramo svoje stro- kovno znanje neprestano poglabljati in izpopolnjevati. Vendar pa v današnji dobi udejstvovit\'i tega srn otTa ne zadoščajo več samo razgovori, predavanja, članki, raztreseni po raznih listih in časopisih, letaki, tečaji in šole: v polni meri namreč lahko ustreza tej potrebi le strokovni časopis, ki bo sproti kritično obravnaval vsa aktualna gozdarska vprašanja in zbiral ter objavljal vse empirične strokovne izsledke. Slovenci doslej nismo imeli samostojnega gozdarskega glasila. Zato smo sklenili v prepričanj tJ, daje domači mesečni slrokovni list našemu gozdarstvu, naši lesni industriji in trgo- 50 vini res nujno potreben, izdajati Gozdarski vestnik; z listom bomo poizkusi li sistematično širi ri strokovno gozdarsko izo- brazbo med naše ljudstvo. Gozdarski vestnik je izključno strokovni l1st; zato bo prinašal samo strokovne vesti in članke.« Gozdarski vestnik je bil namenjen gozdnim posestn[kom, ki bi z branjem svojega strokovnega glasi la in s pisanjem vanj lažje, pravilneje in donosneje gospodari li s svojimi gozdovi. Gozdarskim inženirjem, gozdarskim tehnd