Januš Golec: Trojiio &&rj&. Ljudska povest o Lrojnem gorju slovenskih in brvatskih pradedov. 20 (Dalje.) Od istega navdušenja, mnogobrojne udeležbe, spokornega duha in zavesti uslišanja kakor zagorska procesija je bila spremljana tvicli naslednja na stare Gore nad Podsredo k žalostni Materi. Od zgodaj zjutraj do poldno je drsala večina vomarjev od Bistrice na Goro po golih kolenih — po ostrem kamenju. Tudi tukaj pri žalostni Materi sta bili dvc pridigi. V svetišču se je spominjal v ognjevitih besedah podsreški g. vikar poleg scdmerih bolečin Matere božje kmečke junakinje, poosebljenega krščanskoga usmiljenja Emo, ki je klečala ihte v spokorni obleki iz hodnega platna pred vclikim oltarjem. Romarji so jo že itak Castili kot angela v človešld podobi, na pridigarjev poziv so jo dvignili, jo nosili krog po cerkvi in šli z njo venkaj med množico, da je lahko vsakdo videl, kaj da zmore samo ena Bogu prav vdana duša! Ko jc obhajal Emo škof, je oznanil duhovniU, da bo napravila samaritanka Ema pred Bogom, precl Marijo, škofom in nabito polno cerkvijo sveto obljubo. Ako bo izprosila gorska Mati božja pri Bogn milost ublaženja pomanjkanja in ozdravljenje od kuge, se zavezuje Ema z najsvetejšo prisego na sv. evangelij, da bo branila sv. vero tudi z oboroženo roko proti nevernikom. Obred slove3ne obljube je bil tako ganljiv, veličasten in pomenljiv, da ni bilo med zbranimi nobencga dvomljivca: Marija bo pomagala! Narod bo nasičen in ozdravljen najhujšega zla — kuge! Romarji so prcbili noč v svetišču in pod milim nebom, da so se še udeležili zaključne procesije na Goro nad Št. Petrom v Leskovcu k rojstvu Marije Dovice. Ta zadnji prošnji sprevod je že bil zahvalna pesem, da se je izkazala Marija kot pomoč krisljanov in zdravje bolnikov. Škof je zapcl po sv. daritvi zahvalnlco in je podelil nadpastirski blagoslov, prepričan iz dna srca, da je posrc dovala Marija spravo mod narodom in nebom, kl bo te nesrečne krajo odslej blagoslavljalo. Romanja so bila zaključena. Tolažbe nebeške matere prežeti verniki so se razšli v zavesti: Marija je že pomagala! Nikogar ni več skrbelo pomanjkanje, nikdo se ni več bal okuženca. In ta trdna vera v podarjeno nebeško odpomoč, kako je dvignila in okrepčala obupani narod! Krščaneko usmiljenje se je vzbudilo v srcih vseh, se pokazalo na zunaj v pravem bratstvu. Marija, vsem revežem odprte grajske zaloge in ljudska na ljubezen pozidana samopomoč je prepodila lakoto Jn kugo. Spomlad leta 1579. se je prismehljala v ie kraje s solnčno toploto, s preobilnim cvetjem In Marija je pomagala skesanemu in Cerkvi zveptemu slovenskemu narodu. Krškega škofa je klicala kmalu po tako prisrčno opravljenih procesijah dolžnost v svojo škotijo. Pred slovesom je naročil vsem svojim oskrbnikom skrb za pomoč gladnemu narodu med zimo. Odhajal je iz Bistriške doline kot o5e, katerega so spremljali hvaležni otroci z Emo na fcelu do Št. Jurja, kjer so prejeli njegov zadnji blaposlov. Blagi vladika je pozneje večkrat povdarJal y najimenitnejših družbah, da je pridobila njegova duša v kužnem letu 1578. več, kakor če bi bil romal v sv. deželo in se bojeval tamkaj z neverniki z mečem za posest sv. krajev. Le med lakoto in kugo je okušal sladkost dejanskega usmiljenja, zaupanja v Boga ter v Marijo in resnične hvaležnosti priprostega naroda! Kaj pa Pištelakova Ema, ta rešilni angel iz lakote in kuge? Trdnoje verjela, da bo narodu v pomoč dejansko usmiljenje in Marijina priprošnja. Kot prava spokornica se je udeleževala prošnjih procesij. Rahločutna vest jej je očitala, da je pripomogla nekoliko tudi njena radovednost, da je bila prenešena črna morilka iz Hrvaške na Pilštajn. Belaku bi bila prav lahko zabranila usodepolni izvid, a ga je še celo preskrbela z mesom in vinom na pot. Zavest vsaj delne krivde na okuženju jej je narekovala svetniško neustrašenost v skrbi za okužence. Dneve in noči je bila dolga časa edini angel v Cloveški podobi, ki se je upal med smrti zapisane s tolažilno besedo in z milodari. Resnična ljubezen do trpečega bližnjega jej je vlivala moč, da je prezirala vsako nevarnost okuženja in da ni omagala pod telesnimi napori. Nad lakoto in kugo je zmagalo njeno usmiljeno srce. Niti ta zmaga jej ni bila dovolj! Slovesno je obljubila, da bo storila v zahvalo nekaj izredno velikega ob prvi priliki, ki se bo ponudila. Narod ji je bil daleč — daleč naokrog hvaležen, ji je pripisoval svetniško moč in jo nazival rešilnega angela. Zaslužena zahvalna pesem jo je napravila še bolj skromno in ponižno. Bolj ko so jo ljudje proslavljali in se jej zahvaljevali, tem glasneje in s tim večjim povdarkom je pripisovala rešenje iz najhujšega zla Marijini priprošnji in je vzpodbujala rojake k stanovitnosti v pokori in k ljubezni do Boga in do bližnjega. Nebo jej je obilno blagoslavljalo za prihodnost: domačijo, imetje in posest v vsakem oziru. Njena hiša pa je bila tudi zanaprej na stežaj odprta revežem, tolažbe in nasvetov potrebnim. Gospod in kmet sta občudovala svetniško junakinjo in dobrotnico. Nobenemu ni prišlo na um, da bi jo bil upal prositi za roko. Slišali so Jo večkrat naglašati, da je in bo ostala do smrti nevesta v Celju po nedolžnem obglavljenega kmeCkega Hjipjtaaa Pavla. Ljudje so govorili in bili uverje- ni, da se je zaobljubila žalostni Materl božji na starih Gorah v upu na nebeško pomoč z vednim devištvom. Leto 1579 je bilo eno najbolj bogatih na polju in po vinogradih. Izginilo je pomanjkanje in z njim vred tudi kuga. Tega leta so zopet oživeli: sejmi, božja pota, cerkvena proščenja in ljudje so se upali eden do drugega. Sedaj se je šele videlo, kako strašno je gospodovala kuga tudi po štajerski strani. Navedem v naslednjem le nekaj najbolj kričečih vzgledov: Vasi tik ob Sotli: Imeno in Prelasko sta bili glede prebivalstva zdesetkovani. Sedanja vas Sedlarjevo se je imenovala v letu kuge še Raxdrto. Tukaj je izumrlo vse. Vsakdo se je ogibal daleč na okrog in dolgo časa popolnega smrtnega razdejanja in uničenja. Posluhnimo še, kaj pravi več sto let stari ljudski glas glede sedanje vasi Sedlarjevo: LetQ lakote in kuge 1578 je bilo za celo Hrvatsko in Slavonijo mnogo usodnejše nego za štajerske spodnje kraje. Krdelo v Slavonijo vpadlih bosanskih TurCinov je zalezla kuga baS na roparskem pohodu. Ko so pocepali med njimi s konj prvi okuženci, se je oprijel ostalih tolik strah pred groznim obolenjem, da so drveli le naprej proti severu, da bi ušli smrti. Pribežali so preko Sotle do Razdrtcga, kjer so našli vas prazno. Enostavno so se naselili v zapuščenem selu, se s časom pokristjanili in začeli izvrševati sedlarsko obrt. Po obrti je bilo prekrščeno Razdrto v Sedlarjovo. Še danes so v tej vasi hiše, kjer pravijo pri: Baših (paša), Turku in Hasanu. Cerkvena kronika župnije Sv. Miklavža na Polju, kamor spada Sedlarjevo trdi, da so zaostali v tej vasi Turki (poturčeni Bosanci), kar se da sklepati iz omenjcnih hišnih imcn, iz visoke rasti današnjih Sedlarcev in iz njihovih bolj izrednih navad. Močno jc trpela nadalje od kuge vas Dckmanca, Kunšperg, Gregovce in Stara vas na Bizcljskem ter Jureslavci*ob Sotl;. v župniji Kapele. Danos Štadlerjev mlin na Bislrici malo prod Št. Petrotn jc bii ob času naše povosti grajska last in večja naselbina. Tulcaj je vse pomrlo in odbežalo radi kuge. Ko je bolezen čisto ponehala, se je prosolil Ijokaj iz lesičkih kovačnic cden ocl treh nem- ških bratov Stadlcr. Oženil se je pozneje z domačinko. Poleg mlina je bila še tudi kovačnica. Še danes stojita na istem mestu Stadlerjev mlin in istoimcna kovačnica. Lakota in kuga ste nekako čisto zabrisali spomin na ponesrečeni kmečki punt ]. 1573. UsmiIjeni nastop grada do tlaoanov v letu kuge je prepodil puntarskega duha iz spodnjih krajev. Kmet se ni več tolikanj pehal za staro pravdo, bil je zadovoljen, če je le imel vsakdanjega kruha in zdravje. Spomin na strašno lakoto in kugo se je pa ohranil prav živo po ustnem izročilu ter v številnih kužnih znamenjib.. Omonili smo že, da so bili okuženci večkrat izgnani kakor gobavci iz srede človeške družbe. Umirali so tolikokrat Čisto zapuščeni ter osameli na poljih in po gozdovih. Tudi po vaseh umrlih niso pokopavali na pokopališča krog cerkev, odaosli so jih tja, kjer je bila najbolj rahla zemlja in so jih tamkaj povrSco zagrebli. (Dalje prihodnjič.)