^ / o o. hrastnik - trbovlje - zagonje - litija - radeče Marketing: @4]© ©;©a ©©8 ifofcjJnllHH ii lilLr'iillrilu Ji J: i; jii//www*snupko«coi Uvodnik Morate prebrati: KNJižtfic ceijg Oomevna PROstava ob PRazniicu OBČine HRasrniK Siavnosrna aKaoemua ob OBčinsiiem PRazniicu v Litiji 40 lot HRasrniŠKiH OBRTRIKOV Dobroto troh dolir Dotsica noč z Majo Keuc 8 14 jT Sprašujem se, kako naj človek v tej pasji vročini pametno razmišlja? Odgovor: Ne more! In se tudi ne trudim, da bi. Kar se ne bo okoli nas v naravi posušilo, bo pa neurje sklestilo. In v teh, preko trideset stopinj vročih dneh, so se za »prijateljsko« prepričevanje odločili zasavski okoljevarstveniki in »tuji« kapitalisti. Ko bomo v Zasavcu zbrali vse »za« in vse »proti«, bo tudi to natisnjeno črno na belem. Tokratna številka je že v nedeljo pokala po šivih, zato raje prihranim vročo temo za naslednjo julijsko. Takrat vsaj ni več in še ni nobenega občinskega praznika. Dogajanje v teh dneh je bilo v znamenju podeljevanja priznanj najboljšim zasavskim dijakom in osnovnošolcem in, seveda, zlatim maturantom. Po OSTROVRHaRJevm GORicaH 2011 22 Le-ti odhajajo na študij v velika mesta in sam bog ve, ali se bodo kdaj vrnili, čeprav jih nujno potrebuje domači kraj in željno pričakuje, le perspektive jim ne nudi, kar je prvi pogoj za vrnitev. Pa srečno - in ne za večno. Bolj au manj skriti kotički Zasavja: KONJŠICA 24 BRatna noč v dolski Knjižnici 25 Rudarji so odpraznovali svoj praznik, kakor vsako leto, v spomin na gladovno stavko. Takrat, davnega leta 1934 so se hrastniški rudarji hrani in vodi prostovoljno oziroma protestno odpovedali. V ta spomin praznuje hrastniška občina tudi občinski praznik in kdor je zamudil pestro ponudbo prireditev, mu je lahko krepko žal, a kaj, ko priložnost zamujena ne vrne se nobena. Špecu: STamco NaHTicaL 26 Dr. MaRTina OROžen -časrna oBčamca ÜRasTniica 27 Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Ranči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Prav zato, dragi Zasavci in Zasavke, kljub vročini in sopari izkoristimo le zares poletne dni in si nakopičimo toplote za zimo, kajti, poleg vseh »nesreč«, ki so nas doletele s 1. julijem, se pravi strožje kazni za prometne prekrške, ločeno zbiranje odpadkov (kam in kako je lepo zapisano, vsaj v Trbovljah, v brošuri), ko se milo sprašujemo: »joj, kam bi del?« Žal ne moremo odgovoriti: »tja, kjer si vzel!« No, da nadaljujem misel: torej z začetkom kurilne sezone nas čaka plačevanje ogrevanja po merilcih toplote, jih je potrebno do 1. septembra tudi namestiti, pa dodati druge ventile, pa zatesniti odvečne odprtine, pa kupiti šolske potrebščine, pa ozimnico, pa zimsko garderobo - mimogrede, zdaj so se začele slovite razprodaje letnih cunjic....in mnogi pozabljamo na to, da nismo tako bogati, da bi kupovali poceni. O slovenskih političnih spletkah pa raje ne bi! Dost' 'mam! % Urednica Marta jr ( Naslednja številka ZASAVCA izide 28. 07. 2011) Z" V Naslovnica Gašper Ovnik gre v zapor Slika: Philip Platzer J Naša bodočnost/Razmišljanja Z3 3V Q)a se /te A o /li/o/t bo/iooilo. Je tisto, zora c/i cesar/e zioJjenje ta/o s/a(//o. Emily Dickinson 28.06.2011 Nina Potisek Perko, Zg. Jablanica 29, Šmartno pri Litiji - sin Nik Potisek Sabina Žumer, Lahomno 22, Laško - sin Jaša Tovornik Teja Cerar, Sv. Planina 18, Trbovlje - sin Filip Bokal 29.06.2011 Mojca Kolšek, Lindek 4, Frankolovo - sin Liam Knaus Nataša Osredkar, Savinjska c. 9 B, Trbovlje - sin Dominik Hrnčič 30.06.2011 Branka Šmergut, Nasipi 44, Trbovlje - sin Nik Jelenič Tanja Bajde, Trg revolucije 16, Trbovlje - sin Jaka Romana Vedenik, Petelinkarjeva 5, Kisovec, Zagorje - hči Ana Mari Ksenja Bašič, Partizanska c. 67, Velenje - hči Lia Rdežič 01.07.2011 Lidija Tejkal, Trg Pohorskega bataljona 23, Zagorje * hči Lucija Kresnik Polona Medved, C. zmage 25, Zagorje - hči Žana Maruška Žagar, Polanškova ul. 5, Ljubljana-Črnuče -hči Megi Žagar Podmenik Melita Kovač, Šalek 93, Velenje - sin Pegam Razgor Kovač 02.07.2011 Vernesa Moranjačkič, Kol. 1. maja 31, Trbovlje - hči Emra Ibrahimovič Maja Kočar, Pod skalo 5, Radeče - sin Juš 03.07.2011 Tamara Žibert, Keršičeva c. 6a, Trbovlje - hči Rubi Kastelic 04.07.2011 Nastja Šalekar, Košnica pri Celju 43, Celje - sin Tjan Centrih 07.07.2011 Darja Topolovec, Log 28 E, Hrastnik - hči Tia Verdel 08.07.2011 Suada Zulič, Sora 29, Medvode - sin Eman Tea Hlastan, Keršičeva 16 a, Trbovlje - sin Gal Klanšek 09.07.2011 Fanika Kropivšek, Kotredež 43, Zagorje sin Nik 11.07.2011 Saša Štefe, Zapreval 5, Poljane nad Škofjo Loko - sin Krištof Irena Meterc, Trg revolucije 7c, Trbovlje - hči Ana Kolar Kristina Arh, Levstikova ul. 7, Zagorje - hči Emili Ojstršek Iskrene čestitke! Kdo smo in... Vrtičkarji okrog mene se hvalijo, kako jim je kaj obrodilo, tudi češnje, višnje in orehi so menda letos rekorderji. Sama nikoli nisem ničesar vzgojila na vrtu, razen rož. Zato naj mi oprostijo, ker ne morem deliti veselja glede fižola in solate. Pa jih imam rada in priznam, da je doma pridelano nezamenljivo. Vroče poletje pa vse bolj pogosto prinaša neurja in druge neprijazne darove neba, ki brez milosti uničujejo delo pridnih rok. Tudi v Zasavju smo občasno deležni takšnih neljubih pošiljk. Maloprej sem se vrnila domov iz ljubljanske smeri in naletela na mokre ulice in zamaskirane in oblazinjene avtomobile. Menda je bilo najhuje na Kozjanskem, vendar.... Razmišljam: koliko je škode na njivah in vrtovih, cestah, avtomobilih in gospodarskih poslopjih....Popolne zaščite pa ni.. Tudi zavarovanje vseh premičnin in nepremičnin bo vse dražje, glede na opravičene odškodninske zahteve. Na plantažah že imajo predpisane mreže, na vrtovih kakor se kdo znajde, njiv ne moremo kar prekriti z dežnikom ali šotorom...pa vsi avtomobili nimajo garaž.... Kaj pa, ko bi občine tam, kjer je to mogoče, zgradile poceni montažne garaže ali nadstreške, mogoče celo z enim ali več nadstropij in določeno število parkirnih mest dale v najem okoliškim stanovalcem blokov in družinskih hiš. S tem bi bili zadovoljni tako na občini, kjer bi imeli redni prihodek, saj bi se vložena sredstva hitro povrnila, in lastniki avtomobilov, ki jih ne bi več skrbelo, kaj bo z njihovimi jeklenimi konjički, ko narava neusmiljeno terja svoj davek. Bliža se zagorski občinski praznik (Hrastnik, Trbovlje in Litija so že opravili), pa Pivo in cvetje v Laškem. Čas streznitve pa je nastopil 1. julija za vse ali pa le za tiste, ki so pravila varne vožnje spoštovali že prej. Žal je res, da bodo največ kazni in posledično denarja v državno blagajno prinesli tisti bolj zmerni, z manjšimi prekrški in prekoračenji. Neugnani se nekako vedno izmuznejo. Anketa Dela: Več moških je proti uvajanju višjih kazni (43 odstotkov za, 56 odstotkov proti), med ženskami pa je več takšnih, ki podpirajo višje kazni (57 odstotkov za, 40 odstotkov proti). Nadpovprečno višje kazni podpirajo starejši od 66 let (66 odstotkov) in upokojenci (61 odstotkov), nasprotujejo pa jim anketiranci, stari od 36 do 49 let (55 odstotkov nasprotuje), in zaposleni (54 odstotkov). Bodo zaradi višjih kazni vozniki bolj upoštevali cestnoprometne predpise? Da jih bodo, je prepričanih nekoliko manj kot polovica, 45 odstotkov. Da višje kazni ne bodo imele takšnega učinka, pa jih nasprotno meni malo več kot polovica, 54 odstotkov. Kaj in kako bo, bomo videli!!!! In, urednica, res ni reklama!!!! Danes sem dobila pismo iz InterService d.o.o. Trbovlje, naj se oglasim pri njih. Pred dnevi sem tam urejala mednarodno vozniško dovoljenje. Hm, sem se spraševala, je kaj narobe z dokumenti? Prijazna pa uslužbenka mi je vrnila malenkost, ki je slučajno padla iz mojega dovoljenja. Ja, malenkost, drobna pozornost, ki pa me je spomnila na dogodek, ki se je pred leti zgodil na istem mestu. Ob registraciji avtomobila se je moja kreditna kartica namesto v denarnici neopazno znašla na tleh. Kaj bi vam razlagala - uslužbenke so poskrbele, da sem jo še isti dan dobila nazaj. V tem ponorelem svetu, še ni vse izgubljeno, kajne? StaR Oomevna pnosiava ob PRazniicu Oecine HRasrniK /^srednja slovesnost ob prazniku občine Hrastnik, ki ga pra-Va/znujemo v spomin na gladovno stavko rudarjev leta 1934, je bila v petek, 1.julija 2011, v delavskem domu. Letošnji nagrajenci so: dr. Martina Orožen, Celestina Babič, Jože Gu-zaj, Marjan Pergar, Lara Jerkovič, Maša Mlinarič in Tajda Šrot. Bogat program je zasnoval Marko Planinc, povezovala ga je Martina Vajdič, kot glasbene gostje pa so nastopile Rožmarin-ke. Proslave so se udeležili tudi predstavniki vseh sosednjih občin, zaslužni občani in častni občan Marjan Orožen. Slavnostni govornik je bil Miran Jerič, župan in poslanec, ki se je s ponosom ozrl na dosežke v preteklem letu in s simpatijo govoril o mladi državi, ki je dopolnila dvajset let. „Svojo usodo smo povezali z usodami drugih evropskih narodov in začrtali naš prostor na zemljevidu sveta.“ In se dotaknil tudi krize, ki ni le finančna in gospodarska. „Doživljamo krizo vrednot in krizo medčloveških odnosov,“ je dejal. Optimistično pričakuje streznitev, ko bo na prvem mestu spoštovanje ljudi in njihovega dela, ne pa le dobiček in materialne dobrine. Predstavitev posameznih nagrajencev na filmskem platnu je bila obsežna, zanimiva in simpatična. Podeljevala sta jih župan Miran Jerič in Franjo Krsnik, predsednik komisije za odlikovanja. Kratka obrazložitev občinskih priznanj in nagrad: Doktorici Martini Orožen so podelili naziv častne občanke občine Hrastnik za uspešno delo na področju slovenskega jezikoslovja. Je najboljša slovenska poznavalka in razlagalka diahronih jezikovnih vprašanj iz zgodovinske slovnice slovenskega jezika. V strokovnih krogih je izjemno cenjena pri nas kot tudi v tujini. Bronasto občinsko priznanje so dobili: Jože Guzaj za delo in uspehe na področju društvenih dejavnosti, predvsem na področju prometne varnosti. Celestina Babič za delo in uspehe na področju vzgoje in izo- braževanja, na humanitarnem področju in področju društvenih dejavnosti. Marjan Pergar za delo in uspehe na področju društvenih dejavnosti, predvsem na področju planinskega dela. Zlato županovo pero so prejele učenke, ki so dosegale v vseh letih šolanja izjemen učni uspeh in bile uspešne na šolskih tekmovanjih: Lara Jerkovič si je prislužila štiri zlata in trinajst srebrnih priznanj. Uspešno je vodila tudi skupnost učencev šole. Maša Mlinarič je na različnih tekmovanjih dosegla eno zlato in deset srebrnih priznanj. Tajda Šrot je prejela štiri zlata in šest srebrnih priznanj. Izkazala se je spoštljivim odnosom do sošolcev in učiteljev kot Maša in Lara. V KS Dol in KS Steklarna pa so ob krajevnem prazniku prejeli priznanja Timotej Funkel, aktiv kmečkih žena in Karol Šmuc ter Hedvika Koritnik. Družabno srečanje v šolski avli, kamor so bili povabljeni vsi obiskovalci, je trajalo ob dobrotah Dejana Mastnaka še pozno v večer. Prejemnice Zlatih županovih peres Besedilo in slike: Fanči Moljk Sesraneu župana Oscine Trbovug s PReDSTavnuci DRUšrva Eko krog \/sredo, 6. julija 2011, se je vodstvo Občine Trbovlje, na V pobudo društva Eko krog, sestalo na delovnem srečanju z njihovimi predstavniki. S strani občine so bili prisotni: župan Vili Treven, podžupanja mag. Barbara Žgajner Tavš, višja svetovalka za varstvo okolja mag. Andreja Bienelli Kalpič ter predstavniki Sveta za varstvo okolja. Uvodoma je župan predstavil dosedanje aktivnosti Občine Trbovlje na področju varstva okolja in dejal, da to problematiko kot župan obravnava odgovorno in celovito, ob tem pa poudaril regijski pristop in sodelovanje vseh treh zasavskih županov, kar je na srečanju konec lanskega leta podprl tudi predsednik države, dr. Danilo Turk. Uroš Macerl je predstavil svoje videnje problematike in izpostavil željo, da se z županom pogovarjajo odkrito. Pogovor se je nanašal na prednostno težavo - sežiganje odpadkov v Lafarge cementu, ob tem pa je Macerl poudaril, da si Eko krog nikakor ne želi zapiranja tovarn in izgub delovnih mest, temveč za njihovo preureditev v okolju prijazne, kar so kot pobudo že predali tako državi kot Lafarge cementu. Največ besed je bilo namenjenih izdaji okoljevarstvenega dovoljenja s strani ARSO, preseganju mejnih vrednosti izpustov ter prirejanju meritev. Župan je ob koncu napovedal še en sestanek s predsednikom države dr. Danilom Türkom v zvezi z varstvom okolja, na katerem bodo prisotni vsi trije zasavski župani in sicer jeseni letos. Epilog tega sestanka je bil, da si obe strani želita konstruktiven dialog ter medsebojno informiranje o aktivnostih. Poleg tega pa tako društvo Eko krog kot Občina Trbovlje skupaj pozivata k prenehanju grafitiranja in s tem uničevanja skupne lastnine, saj bi lahko stroške, ki nastanejo s čiščenjem grafitov, uporabili za katero koli drugo aktivnost na področju ekologije. V tej smeri so se, na pobudo župana, udeleženci sestanka načelno dogovorili o skupnih pozitivno naravnanih aktivnostih z namenom vsesplošnega, korektnega osveščanja javnosti tudi glede (ne)sprejemljivega početja dodatnega uničevanja okolice in lastnine. Trbovgljski župan s PRGosravniKi svGTa DGLavcGv TET in sinmicaTa TET \/petek, 1. julija 2011, se je župan Občine Trbovlje sestal s V predstavniki sveta delavcev in sindikata zaposlenih v Termoelektrarni Trbovlje d. o. o. Predstavil jim je svoje dosedanje aktivnosti na področju ohranitve in razvoja energetike in opisal je projektno in timsko povezavo med zasavskimi politiki, poslanci ter vodstvi Termoelektrarne Trbovlje in Rudnika Trbovlje - Hrastnik. Ob tem je poudaril, da se zadeve urejajo premišljeno, večplastno ter da številne aktivnosti potekajo tako preko obiskov na ministrstvih kot preko neformalnih povezav. Pogovor je nanesel še na sodelovanje s Posavjem, odpoved energetske konference ter pripombe na Nacionalni energetski program. Župan je predstavil delo Sveta zasavske regije, Projektnega sveta za razvoj energetike v Zasavju ter Odbora za razvoj energetike v Zasavju. Poudaril je tudi, da je bilo v preteklih letih premalo narejenega za razvoj energetike ter da je potrebno zadeve premakniti naprej, pri tem pa mora vsak poznati svojo vlogo. Sodelujoči na sestanku so sklenili, da se bodo medsebojno obveščali o aktivnostih, župan pa je zaposlenim v Termoelektrarni Trbovlje ponudil vso svojo podporo in nadaljevanje uresničevanja začrtanih ciljev v zvezi z ohranitvijo in razvojem okolju prijazne energetike v naši dolini. Vir: Občina Trbovlje Mladinski center Trbovlje namenja 2000 € za aktivno soustvarjanje v lokalnem okolju V ponedeljek, 20. junija 2011, je Mladinski center Trbovlje objavil razpis za mladinske projekte v občini Trbovlje. Razpisana sredstva so v višini 2.000 € in so namenjena projektom, ki jih bodo v do 31. decembra 2011 izvajali trboveljski mladi za svoje sovrstnike. Razpis sofinancira Urad RS za mladino. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. do 26. septembra. Roka za oddajo prijav sta 25.7. in 26.9. Za dospelo v roku se šteje dan dospetja v MCT oz. tudi žig na poštni pošiljki. Razpis je objavljen na www.mct.si. Vse podrobnosti razpisa, kot tudi dodatne informacije so zainteresiranim na voljo v Mladinskem centru Trbovlje, po telefonu 56 31 018, e-pošti info@mct.si in na www.mct.si. Vir: MCT v______________________________________________________________________________________________________________________y Mman Jemc, župan in poslanec, je povaeiL novmanje i liran Jerič, župan in poslanec, je povabil zasavske novi-/Vlnarje na tradicionalni pogovor ob prazniku Občine Hrastnik. „Ob praznovanju se je zvrstilo preko štirideset prireditev, ki so jih pripravila društva, krajevne skupnosti, zavodi in posamezniki,“ je povedal. Novinarje, ki sicer spremljajo aktivnosti skozi leto, je spomnil na posodobljene lokalne ceste v obrobnih krajevnih skupnostih, urejeno mestno jedro Hrastnika in center Dola, izboljšana vodo oskrba v Gorah in na Kopitniku, urejeno primarno kanalizacijsko omrežje z novo centralno čistilno napravo, pospešeno priključevanje uporabnikov in gradnja sekundarnega omrežja... Te naložbe so bile podprte z več kot devet milijoni evropskih in državnih sredstev. V prihodnjih dneh bodo podpisali pogodbo za medobčinsko naložbo v drugo fazo regijskega centra za ravnanje z odpadki, vredno več kot deset milijonov evrov, prav tako sofinancirano z evropskimi sredstvi. Navedel je še projekte, ki so že v pripravi in jih bodo realizirali v tekočem letu. Novinarji so zastavili vprašanja glede možnosti odkopavanja premoga po letu 2012, o hidroelektrarnah na Savi, gradnji zasavske ceste, ukinitvi banke na Dolu in še o čem. Besedilo in slika: Fanči Moljk Emonsiio paRKimšče icmam na voljo I unija so začeli v Hrastniku z izgradnjo parkirišča na obmo-Učju bivše trgovine Emona v bližini nove knjižnice. V četrtek, 7. julija 2011, so površino že asfaltirali, tako da bo v teh dneh že na voljo 31 parkirnih mest. Uredili so tudi površine za pešce in dostop za invalide, ekološki otok in obnovili kompletno infrastrukturo. Vrednost projekta znaša 200.000 V teh dneh so dokončali tudi parkirišče v steklarski koloniji, na prostoru,kjer so lani porušili dotrajan večstanovanjski objekt. Pridobili so 28 parkirnih mest. Besedilo in sliki: Fanči Moljk PneDSTavirev ReFenenčne amBULanre Ä 1 inistrstvo za zdravje je letošnje leto uvedlo referenčne /Vlambulante, ki so s svojim delom začele v aprilu. Do septembra jih bo delovalo 60, v septembru se jim jih bo pridružilo še 45 tovrstnih ambulant. Referenčne ambulante pomenijo pomemben napredek v timski obravnavi pacientov v ambulanti družinske medicine, pomenijo pa tudi povečano dostopnost prebivalcev do kakovo- stne in varne zdravstvene oskrbe in skrajšanje čakalnih dob. Pogovor z zdravnico v referenčni ambulanti je bil v ponedeljek, 27.6. 2011, ob 12h, v Zdravstvenem domu Radeče. Ingrid Kus Sotošek, dr. med. s timom (diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik) je predstavila delovanje svoje referenčne ambulante. Vir: Ministrstvo za zdravje RS SLavnosrna aicaDemua ob OBčinsKem pnazmicu junija, na dan ko občina Litija praznuje občinski • praznik, je bila v dvorani Kulturnega centra slavnostna akademija s podelitvijo občinskih priznanj. Zlata plaketa Občine Litija je bila po sklepu občinskega sveta podeljena Zboru sv. Nikolaja za doseženo prvo mesto na mednarodnem zborovskem tekmovanju, ob osvojitvi Grand prix Venesia in mušica v Italiji, pa tudi sicer za njihove dosežke, saj se zbor uvršča v sam vrh evropskega in slovenskega zborovskega petja. Županova priznanja pa so prejeli: Ženski nogometni klub Jevnica za osvojitev naslova pokal- nih prvakinj, Peter Svetik za 30 let prizadevnega in požrtvovalnega dela pri projektu Geoss, Društvo upokojencev Litija ob 60 letnici delovanja, Klub malega nogometa Litija za osvojitev naslova pokalnih prvakov v letošnji tekmovalni sezoni, Kulturno društvo Kresnice ob 100 letnici delovanja, Čebelarsko društvo ob 90 - letnici delovanja, PGD Dole pri Litiji ob 80 letnici delovanja. Slavnostna govornica na akademiji je bila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. Besedilo: (ŠkL) Vpis učencev v Zlbto kmigo in Knjico Dosežicov \/okviru prireditev ob občinskem prazniku občine Litija in ter bili vpisani v zlato knjigo. Učenci, ki so na tekmovanjih v V ob zaključku šolskega leta je v petek 24. junija 2011 litij- znanju, športu in kulturi osvojili eno od prvih treh mest pa so ski župan Franci Rokavec sprejel v dvorani Kulturnega centra bili vpisani v knjigo dosežkov. V zlato knjigo je bilo vpisanih Litija najboljše učence litijskih osnovnih šol. Učenci, ki so bili 32 učencev in učenk, v knjigo dosežkov pa 52 posameznikov vsa leta šolanja odličnjaki so dobili plakete in knjižna darila in 4 ekipe. Besedilo: (ŠkL) Sociai.no vansTvem cenren /■'vd postavitve temeljnega kamna za gradnjo socialno var-V^stvenega centra v Litiji do danes je minilo že kar nekaj let. Med tem časom je bila odkupljena še parcela, na kateri bi moral graditi Mercator v neposredni bližini, prestavljeni so bili vsi električni vodi, podrt je bil transformator nekdanje Lesne industrije Litija , opravljene so bile vse analize zemljin na nekdanjem odlagališču odpadkov talilnice svinca. Zgrajena je temeljna plošča na kateri bodo stali trije stolpiči: socialno varstveni center, socialno delovni center in center za socialno delo. V enem izmed njih pa bo dobila svoje prostore tudi Glasbena šola Litija -Šmartno. Besedilo in slika: (ŠkL) PeTicua za posodobitgv DRžavne cesre Veuica Pnesio - Sopora m Sopara - PooKum \/ponedeljek 18.06.2011 so se v doli-V ni Sopote sestali župani litijske, zagorske in radeške občine ter predsedniki krajevnih skupnosti Radeče, Polšnik, Svibno, Podkum in Dole pri Litiji da se s svojimi podpisi pridružijo več kot 2.000 podpisnikom peticije omenjenih krajevnih skupnosti. Podpisniki peticije zahtevajo posodobitev regionalnih cest Velika Preska - Sopota v dolžni 8 km in Podkum - So-pota 2,4 km. Vladi in DRSC pa so dali 30 dni časa za odgovor. V primeru da odgovora ne dobijo bodo prisiljeni začeti izvajati drugačne aktivnosti. Besedilo in slika:(ŠkL) Podpisovanje peticije Funšterc ZacoRsica ziara maruRanTica l^a ne bomo pisali samo o tekmovanjih in projektnih te-L/dnih, imamo tudi zlato maturantko. To je Barbara Petrovčič, dijakinja 5. C, programa ekonomski tehnik. Barbara je bila vsa leta vzorna, mirna dijakinja, ki ni nikoli manjkala neopravičeno, sodelovala pri pouku, delala domače naloge in ni nikoli povzročala nobenih težav. Vsi pro- fesorji smo ponosni nanjo, najbolj pa razredničarka, prof. Jožica Gabrič Kolarič. Verjamemo, da bo Barbara uspešna v nadaljnem izobraževanju, kar ji iz srca želimo. Čestitamo, Barbara, s svojim uspehom si pripomogla tudi k večji prepoznavnosti naše šole, Srednje šole Zagorje. Besedilo in stiki:: mag. Barbi Vidmar V iRBOvuan PRaznovau »Dan RuoaRjev« V spomin na petdnevno gladovno stavko zasavskih rudarjev iz leta 1934 rudarji iz vse Slovenije 3. julija praznujejo »Dan rudarjev«. Svoj praznik so 1. julija 2011 obeležili tudi rudarji RTH, ki so se v Trbovljah zbrali na tradicionalnem družabnem srečanju. področje Trbovelj in Hrastnika že dve stoletji spada med r najbolj prepoznavna rudarska območja v Sloveniji ter pomembnejše člene nacionalnega energetskega sektorja. Tradicija rudarstva je v teh krajih dolga, zanimiva in pripoveduje zgodbe pogumnih ljudi, med katerimi se globoko pod zemljo stkejo posebne vezi. Rudarje druži neomajna solidarnost, predanost poklicu in posebna navezanost. Praznik Dan rudarjev nosi v sebi nekaj svojevrstnega prav zato, ker se ob tej priložnosti zberejo vsi, ki na kakršenkoli način sooblikujejo in pripomorejo k temu poklicu. Da ob tem dnevu obujajo spomine, se družijo s prijatelji, ki so hkrati tudi njihovi sodelavci, in kujejo načrte za prihodnost. Letošnje, že tradicionalno družabno srečanje je potekalo na ploščadi AMD na Kipah v Trbovljah, ki ga je z uvodnim nagovorom ob 11. uri pričel direktor RTH Aleš Berger, rudarje pa so ob tej priložnosti pozdravili tudi župan Trbovelj Vili Treven, župan Hrastnika Miran Jerič ter župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan. V svojem nagovoru je direktor RTH Aleš Berger med drugim poudaril tudi pomembno vlogo RTH pri razvoju rudarstva v Sloveniji in njihovemu prispevku k slovenski energetiki. »Vsako leto okoli 3. julija se v Zasavju zberemo in pozdravimo tiste, ki kopljete rudo v naših premogovnikih in vse, ki so v zadnjih 200 letih gradili rudarsko kulturo. Soustvarjali ste prihodnost, združevali tradicijo in preteklost ter s tem ohranili rudarstvo kot pomemben razvojni del naše regije.«. Ob tem je še povedal, da so zadovoljni, da se bo družba RTH prestrukturirala v obnovljive vire energije in s tem pripomogla k skrbi za okolje. Rudarstvo je na slovenskih tleh prepleteno z dolgoletno tradicijo. V preteklosti so se utrdili kot trden temelj v slovenskem energetskem sektorju. Sedaj, ko RTH zzakonom o postopnem zapiranju zaključuje svoje rudarsko poglavje, pa bo RTH kljub temu ostal v energetskem sektorju in sicer na področju obnovljivih virov energije. Vir: RTH za avc 14. julij 2011 9 Kšefti za avc PnoBLemaTiKa nove ORGanizacusice sesrave NLB v Zasavju v "Tupan Občine Trbovlje Vili Treven Z-vztraja na stališču, da je napovedana reorganizacija vodstva NLB, ki je imela za posledico ukinitev podružnic v Trbovljah, zgrešena in nedopustna. Dejstvo je, da je NLB državna banka, ki se je pred kratkim dokapitalizirala z denarjem davkoplačevalcev v višini 250 milijonov evrov. Če je dokapitalizacija in s tem ohranitev banke v javnem interesu, mora ostati v javnem interesu tudi ohranitev podružnic banke in s tem dostopnost do oz. za varčevalce. Stališče, ki je bilo usklajeno z Obrtno-podjetniško zbornico Trbovlje, je župan že posredoval predsedniku vlade, o tem je razpravljal tudi Svet zasavske regije. Župani vseh treh zasavskih občin so do reorganizacije zavzeli negativno stališče. S pismom, ki so ga poslali 14.6.2011 predsedniku uprave NLB Božu Jaševiču, so izrazili nestrinjanje z ukinjanjem izpostav, saj bo to imelo za posledico manjšo dostopnost bančnih storitev za občane, za banko pa bo predstavljalo, po ocenah, 30 do 40 odstotni izpad prometa. Predsednika uprave so povabili na čimprejšnji razgovor in predlagali, da do takrat ustavi vse aktivnosti, ki bi privedle do ukinjanja izpostav v Zasavju, kar pa se ni zgodilo. S 1. julijem so bile ukinjene. Vir: občina Trbovlje LiTuani pnaznovau rojstiu oan \/petek, 8. julija 2011, ob 10 uri je bilo V v trgovini Spar Litija praznovanje četrte obletnice odprtja hipermarketa Spar Litija in predajo donacije vrtcu Litija. Podjetje Spar Slovenija prireja vsako leto rojstnodnevno zabavo za vse zaposlene in zveste kupce hipermarketa Spar Litija, že štiri leta, odkar uspešno deluje v njihovi skupnosti. Vse, ki so se v petek odpravili v trgovino Spar Litija, je čakal vesel in razigran program. Za dobro glasbo je poskrbel ansambel Srčev as, nastopali pa so tudi otroci vrtca Litija in zagotovo navdušili vse prisotne. Za posebno doživetje najmlajših pa je poskrbel razigrani zajček Sparky, ki jih je razveselil z baloni in bomboni. Svojo srečo so kupci lahko preizkusili na kolesu sreče ter se potegovali za nagrade, vsi pa so se lahko posladkali z rojstnodnevno torto. Del programa je bil namenjen predaji donacije Sparky vrtcu Litija. Med tednom je vrtec že obiskal zajček Sparky in jim predal darilo podjetja Spar Slovenija. Otroke je razveselil z večnamenskim igralom ježek podjetja Wesco in novim paketom risalnih pripomočkov. Otroci se bodo lahko celo leto zabavali in igrali z novo igračo ter izražali svojo ustvarjalnost. Besedilo in sliki: Nina Šumi Podpis pogodbo o nasavi casiLsiceca avTomosita \/okviru občinskega praznika je bila V 18. junija v prostorih PGD Litija, po predhodnem podpisu pisma o nameri z Mestno skupnostjo in Občino Litija, podpisana pogodba o nabavi kombiniranega gasilskega vozila Multistar z dvižno platformo, kar je bil za litijske gasilce velik zgodovinski dan. Pogodbo sta podpisala predstavnica družbe VVebi, ki zastopa tovarno Iveco Magirus v Sloveniji in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Litija (na sliki). Litijani in Šmarčani pa so si tako vozilo lahko ogledali na predstavitvi v mesecu maju pred šmarskim kulturnim domom. Besedilo in slika: (ŠkL) Kšefti dat! Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-1 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja (ffitaititß UÜ trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP .. , . , E-mail: atv.signaI@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! (71/J ELEKTROPROM > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV GŠSF etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 P k NAROČILNICA ZA ČASOPIS "7CX Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:....................... Telefon:......... Naslov:............................... Davčna številka: Podpis:......... hrastnik - trbovlje - žagarje - litija - radeče 1 I i I i l i i J 40 Ler HnasTnišKiH obrtrikov ^^bmočna obrtno-podjetniška ^✓zbornica Hrastnik praznuje letos 40 let delovanja. Jubilej so obeležili z različnimi dogodki tudi v okviru občinskega praznika. Najprej so pripravili zloženko s seznamom članov po dejavnostih, v kateri bodo občani hitro našli obrtnika npr. za polaganje parketa, za popravilo gospodinjskega stroja, adaptacijo kopalnice... Posebno odmevno je bilo srečanje dveh uspešnih podjetnikov s hrastniškimi obrtniki v torek, 14. junija 2011, ki je potekalo v prostorih Podjetniškega inkubatorja. Dr. Marinka Vovk direktorica EKO - TCE Tehnološkega centra za aplikativno ekologijo d.o.o., kjer se uspešno spopadajo z odpadki, jim dajejo novo funkcijo in tako rešujejo tudi teže zaposljive delavce. Govorila je o mladih, ki so živeli v izobilju, zdaj pa jih bo treba prizemljiti. „Postaviti si morajo cilje, preseči miselnost, da se nič ne splača... Manjka nam tudi zdrave kmečke pameti,“ je dejala med drugim nominiranka za Slovenko leta 2010. Moti jo tudi negativni predznak, ki se je ustalil med ljudmi o podjetnikih, češ da so bogati, nepošteni in podobno. Pa morajo biti ves čas na preži, da preživijo. Poudarila je, da dela z neizmernim veseljem, kar je tudi pogoj za uspešno delo. Dodajmo še, da lahko pripeljemo odpadlo robo ali kupimo že obnovljene artikle, če pokličemo na 03 810 31 09. Med sedem pridruženih partnerjev v projektu USE-REUSE spada tudi podjetje Kaij z Dola pri Hrastniku, ki bo prav tako del programa usmerilo v inovativno obnovo rabljene opreme. Z zaposlitvijo bodo začeli prihodnje leto. Z zanimanjem so prisluhnili tudi Andreju Orožnu z Dola, direktorju trboveljskega podjetja Dewesoft, ki je s svojim tehnološkim znanjem poseglo v svetovni vrh. Podjetje sta ustanovila z dr. Juretom Knezom, zdaj pa se pod njegovim vodstvom kalijo najboljši strokovnjaki , ki razvijajo programsko opremo, merilne sisteme in merilne inštrumente za vsa največja avtomobilska podjetja, za ameriško vesoljsko agencijo NASA, za letalsko industrijo... Prepoznaven je postal posebno takrat, ko je sklenil posel z NASO in prejel nagrado Podjetnik leta 2008. Spremlja jih hitra rast, ves čas se financirajo iz lastnih virov, tudi kreditno niso zadolženi. „Kriza nam je šla celo na roke, saj smo usmerjeni v prodajo razvojnim oddelkom ..., “je dejal Andrej Orožen. v,! J ' V .'c. Dobitniki priznanj ob 40. letnici hrastniške obrtne zbornice Na levi predsednik Mirko Mastnak in moredator Marko Planinc, dr. Marinka Vovk in Andrej Orožen „Veliko damo tudi na družinske stike in pripadnost podjetju. Več kot denar jim pomeni na primer udeležba na zadnji izstrelitvi Space Shhuttla v NASI, ki se ga bodo udeležili trije zaposleni,“ je dodal. Poudaril je še, da jim je v Sloveniji čisto lepo in se jim ni treba seliti v tujino. Vsi poslovni partnerji pa so nad Slovenijo navdušeni. „Le Rusi se čudijo, kako lahko vidiš z nekega hriba celo domovino,“ je zaključil hudomušno. V četrtek, 16. junija pa so imeli v DD svečanost ob svoji 40 -letnici, kjer je prejelo priznanje 30 članov OOZ Hrastnik z več kot 20-letnim opravljanjem dejavnosti. Med njimi ima najdaljši staž Dragica Potisek z 32 leti in 6 meseci. Za aktivno delo v zbornici Hrastnik pa so prejeli priznanja Nuša Gregorčič, Branko Klančar, Metka Mastnak in Vojka Šergan. Za sodelovanje so se zahvalili tudi občini Hrastnik, Osnovi šoli NH Rajka, Regionalnemu centru za Razvoj in OZS. Bronasti ključ za aktivno delo v celotnem zborničnem sistemu pa si je prislužil Mirko Mastnak. Svečanost je popestrila Ljoba Jenče, pevka, pravljičarka in zbirateljica ljudske poezije, ki je navdušila poslušalce z doživeto interpretacijo. Družabno srečanje je potekalo v galeriji DD, kjer je bila tudi razstava fotografij Branka Klančarja. Besedilo: Fanči Moljk Fotografije: F. M. in Branko Klančar Akcija Naj PROSTOvouec oJ | Lp Trenutni vrstni red: Nai NVO: 1. Društvo DMSNV - 23 glasov 2. Društvo diabetikov Trbovlje - 12 glasov 3. Literarni prijatelji DUT Trbovlje-10 glasov 4. KORK Čemšenik - 8 5. TD Čemšenik - 7 glasov 6. Eko Krog - 7 glasov 7. Društvo diabetikov Hrastnik - 5 glasov 8. Društvo upokojencev Trbovlje - 4 glasove 9. Društvo prijateljev mladine Trbovlje - 3 glasove 10. Turistično društvo Hrastnik - 2 glasova 11. Društvo D 3 - 2 glasova 10. Društvo za vrednote NOB Trbovlje - 2 glasova Nai prostovoljci: 1. Leon Janežič, DMSNV - 23 glasov 2. Olga Špajzar, DU Trbovlje - 21 glasov 3. Simona Jarc, KORK Čemšenik - 9 glasov 4. Tine Lenarčič, Literarni prijatelji DUT - 8 glasov 5. Uroš Macerl, Eko krog - 7 glasov 6. Viktor Ramšak Društvo diabetikov Hrastnik - 5 glasov 7. Silva Kovač TD Čemšenik - 4 glasove 8. Vika Bočko , Društvo za vrednote NOB Trbovlje - 4 glasove 9. Slavko Gulič, Literarni prijatelji DUT Trbovlje - 3 glasove 10. Stanislava Radunovič TD Čemšenik - 3 glasove 11. Mojca Greben, TD Hrastnik - 2 glasova 12. Dušan Martinčič TD Čemšenik -1 glas - 1 glas j— ,13. Lidija Hutar, DOB SLO, Trbovlje z' Izžrebana elasovalka: N Tanja Jarc, Čemšenik 3/a , Čemšenik y Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. ^Mrest S&Mrest Mr*ia n«vtodmh orgonizocij Zosovjo Mroža novtodnih organizacij Zasavja GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 8/2011 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 8/2011 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na. Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi za avc 14. julij 2011 13 DOBROTe TRGH DOLIH ["društvo Dobrote treh dolin je mlado L^društvo in deluje na območju občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi pod geslom „Uživajmo hrano, ki jo poznamo!“ Za to območje danes kmetijstvo ni več značilno, vendar so kmetje še v 70-ih letih prejšnjega stoletja pridelovali hrano za domačine. Vsako jeseni so z vozovi peljali na mestne tržnice svoje pridelke za ozimnico, med letom pa so meščani pogosto prihajali pomagat na kmetije in za to delo prejeli plačilo v pridelkih.. Iz pripovedovanja domačinov je znano, da so bili pridelki prodani tudi v bolj oddaljene kraje. Tako se najstarejši občani spominjajo prodaje mleka v Trst, kar je omogočala bližina železnice. Posebna ponudba Kmetijstvo je bilo v Zasavju v času razcveta industrije zapostavljeno. Njive so se umikale travnikom, strme travnike so prenehali kositi in pašnike so prepustili zaraščanju. Tisti, ki so ljubili svojo zemljo in jo trmasto obdelovali ne glede na negativne pritiske okolja, pa so ohranili lepo zeleno pokrajino, a so morali prodajati vedno bolj oddaljenemu in neznanemu kupcu. Še sedaj je čutiti v kmetovalcih strah pred razmišljanjem o manjvrednosti kmeta in težko jih je prepričati, da je v teh časih nujno potrebno oskrbeti s pridelki predvsem domače okolje. Zasavski hribi niso niti najmanj idealni za kmetovanje, je pa zemlja rodna in pokrajina čudovita. Dobrih in okusnih domačih dobrot domačini niso znali ceniti in šele tujci zdaj dopovedujejo, kako zeleni so hribi in kako okusne so domače jedi. Kramarski sejem Pm' člani društva prihajajo iz vrst somišljenikov, da je kmetovanje na podeželju pomembna dejavnost. Na kmetijah v gričevnatem svetu se ni mogoče kosati s kmetijami na globalnem trgu. Pridelovanje je dražje, težje in bolj nevarno. Tako so kmetije lahko le manjše, ki ne dajejo dovolj za preživetje družine. Kmetijstvo je bilo pogosto dopolnilna dejavnost delavcev v tovarnah. Sedaj, ko je teh priložnosti vse manj, vidijo rešitev v dodelavi pridelkov in ponudbi v domačem okolju. V društvu želijo izpostaviti predvsem možnosti neposredne prodaje mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, kruha, potic in kolačev, peciva, domačih testenin, zelišč. Prostor v društvu lahko najdejo tudi sadjarji in vrtnarji. Odprti so za različne vrste ponudbe domačega okolja. Ker ne morejo konkurirati s ceno, lahko s kakovostjo, varnostjo in dostopnostjo hrane. Prisegajo na sonaravne oblike kmetovanja. Uporaba izločkov domačih živali na kmetijskih površinah ni onesnaževanje okolja, ampak skrb za ohranjanje rodnosti. Prav tako je zmerno dodajanje manjkajočih mineralov v obliki gnojil in v količini, ki naravo ne obremenjuje, smiselno. Člani društva se zavezujejo, da pridelava in predelava poteka v skladu z zakonodajo in dobrimi kmetijskimi praksami. Med njimi ni kmetov, ki bi s hlastanjem po dobičku pozabili na pravilen odnos do narave. Društvo skrbi za pestrost ponudbe in raznolikost okusov ter visoko kakovost, ki se spreminjajo s časom, izkušenostjo, zdravjem ali priložnostjo. Tako hočejo negovati tudi posebnosti, ob tem pa zagotavljati, da so pridelki in izdelki neoporečni, zdravi in varni. Ponuditi jih želijo v prvi vrsti znanemu kupcu in brez posrednikov. V Društvu se veselijo novih članov in novih odjemalcev. Le organizirani lahko poskrbijo, da se kakovost pridelkov izboljšuje. Člani društva so prepričani, da je za vse pridelovalce v Zasavju dovolj prostora, da si s skupnim nastopom in sodelovanjem lahko pridobijo veliko več zaupanja in tako dovolj kupcev. Količina pridelave in raznovrstnost ponudbe ne more pokriti vseh potreb domačega prebivalstva in turizma, zato se nasičenosti trga ni treba bati. Med člani velja velika mera zaupanja in si tudi medsebojno preizkušajo izdelke, jih spoznavajo in kupca napotijo na pravi naslov. Vse kmete, ki jim načela dobre prakse niso tuja, vabijo v društvo. Pri neposredni prodaji je zadovoljstvo in zdravje kupca prva skrb. Besedilo in slika: Irena Ule Imeu so se Lepo prostovoljke Rdečega križa F Krajevne skupnosti Franc Farčnik, so tudi letos za starejše krajane KS F. Farčnik organizirale kratek izlet v okolico Zagorja. Tokrat so jih odpeljale v Podkum. Tam so si ogledali zanimiv kmečki vrt na Medvedovi domačiji. Sedanji lastnik dr Rudi Zupan jim je razkazal, razložil in opisal nastanek tega vrta, ki je bil tudi proglašen v Lizboni za najlepši in najstarejši kmečki vrt na podeželju. Po prijetnem kramljanju in pogostitvi ( za kar se zahvaljujejo tudi Mojci) so se odpravili proti zaselku Rtiče. Na kmetiji PR ŠPEČKOT, kjer je doma konjereja bosanskih brdskih (planinskih) konj, jih je na dvorišču pričakal mlad bosanski planinski konj, ki ga je vodil lastnik Tone Dolinšek. Konj je pozdravil s kimanjem z glavo. Po ogledu črede Z1 konj in po aperi-tivčku iz domačih likerjev in različnih žganj, je bilo na mizi kosilo. Od nekod se je prikazal tudi muzikant, ki je razveseljeval družbo z domačimi vižami, tako da so zasrbele pete in so se zasukali in zapeli. Tudi njemu so hvaležni. Pred odhodom sta lastnika kmetije, rejca bosanskih planinskih konj, razkazala tudi muzej bosanskih ročno tkanih preprog in raznih zgodovinskih predmetov, ki izvirajo iz Bosne., domovine tega konja. Dolinškova pa pripravljata tudi muzej - zbirko slovenskih kmečkih orodij in predmetov. Čas je neverjetno hitro tekel in z dve urno zamudo so se odpravili v Zagorje. Udeleženci so vsem, ki so organizirali to druženje neizmerno hvaležni. Besedilo in slike: M.F. Društveno Z3 3V ZiaTOROGOvi pianina OKUPinau KopirniK \/soboto, 25. junija 2011, se je nadaljevala Zlatorogova V transverzala ponosa, serija pohodov v okviru akcije Gremo v hribe, v sklopu katere bodo v šestih mesecih organizirali pohode na dvanajst slovenskih planinskih postojank. Pivovarna Laško želi akcijo povezati s simbolom slovenstva, s hribi in planinami, z aktivnim preživljanjem prostega časa in prijetnim druženjem. Seveda pa akcija Gremo v hribe nosi tudi dobrodelno noto, saj bo Pivovarna Laško za vsakega pohodnika, ki se bo vpisal v spominsko knjigo, dodala 1 euro, potem pa še toliko eurov, da bo skupni znesek znašal simboličnih tisoč za vsako kočo. Dan je minil v duhu družabnih iger s praktičnimi nagradami, plesu in prijetnim druženjem. Posebno zadovoljen je bil nad uspešnim dnevom novopečeni predsednik PD Rimske Toplice Jurij Potokar, ki je prevzel funkcijo letos marca. Na Kopitniku se je vpisalo 573 planincev. Več informacij na www.gremovhribe.si. Besedilo: Fanči Moljk Slika: Arhiv Maše B. Meden Prvi z leve Jure Potokar, predsednik PD Rimske Toplice Ob 110 -Lernici PGD so dobili na Dolu novo vozilo r\an državnosti, dan krajevne skupnosti Dol pri Hrastniku, L/110 let delovanja PGD in prevzem dveh novih vozil - gasilskega vozila za prevoz moštva in orodnega priklopnika - to so bili štirje dogodki, združeni v praznovanje dolskih gasilcev. Društvo je moralo v svoji zgodovini prebroditi marsikakšno težavo, vendar so ves čas delovali v harmoniji in dobrem tovariškem vzdušju. Zakonodaja in tehnološki napredek sta jih prisilila, da so se pričeli opremljati z zaščitnimi sredstvi: danes so ponosni na 25 zaščitnih oblek skupaj s čeladami in obuvali, 6 izolirnimi dihalnimi aparati ter vozilom GVC 16/25 in čisto novim GVM-1 in orodnim priklopnikom. Nenehno so se dodatno izobraževali, svoja znanja prenašali na druge, posebno na mlade, se udeleževali tekmovanj in delovnih akcij ter uspešno pričeli z organizacijo gasilskih iger. Na tekmovalnem področju se dokazuje ženska ekipa, ki se z nobenega tekmovanja ne vrne brez pokala. Hvaležni so županu Miranu Postroj uniformiranih gasilcev in gasilskih praporjev Jeriču, saj zna vedno prisluhniti njihovim težavam. Tudi novo vozilo jim je slavnostno izročil v uporabo. Celotna investicija je ocenjena na 55.000C. Iz proračuna Občine Hrastnik je bilo zagotovljeno 80 %, ostalo pa so prispevali MORS - Uprava republike za zaščito in reševanje, Zavarovalnica Triglav d.d. ter nekatera zasavska podjetja in samostojni podjetniki. Ob tej priložnosti je podpoveljnik GZS Janez Groboljšek podelili tudi gasilska odlikovanja. Janko Majcen je prejel odlikovanje prve stopnje, Timotej Funkel tretje; gasilsko plamenico prve stopnje je dobil Alojz Cepuš, tretje pa Gorazd Klančar in Rajko Močilar. Janez KOŠIR je bil imenovan za častnega poveljnika društva. Slovesnost so nadaljevali v prijateljskem vzdušju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki sosednjih in prijateljskih društev. Besedilo: Fanči Moljk Fotografije: Branko Klančar Levo od župana Urban Romih, namestnik poveljnika PGD Dol in podpoveljnik GZ Hrastnikj na desni Alojz Cepuš, ^poveljnik PGD Dol Društveno Dmsui noč z Majo Keuc Rokomet Kn je prav gotovo ^najbolj množični rekreativni šport na Dolu. Pripadnost klubu dokazujejo člani, trenerji in starši s prostovoljskim delom skozi vse leto, vrh pa predstavlja Dolska noč, ki je ena izmed največjih prireditev v hrastniški občini. Z njo so pridobili kar nekaj sredstev, ki jih bodo namenili izboljšanju pogojev igralcev v vseh selekcijah. Prireditev je popestrila lanska drugo uvrščena Maja Keuc na oddaji Slovenija ima talent in seveda Kingstoni. Iz Zasavja pa tudi od drugod se je zbralo okoli 1500 obiskovalcev Dolske noči. Popoldne je potekal že tradicionalni turnir veteranov, ki se ga je udeležilo osem ekip. Med moškimi so zmagali Novi Sad, drugi so bili Prijedor, tretji Radeški gamsi in četrti Dol. Med dekleti je bil vrstni red naslednji: prve Kočevje, druge Ajdovščina, tretje Zagorje in četrte Idrijske old punce. Besedilo: Fanči Molj k Slike: Robi Bajda Veterani RK Dol pri Hrastniku v lani Združenja borcev za vred note NOB Trbovlje, so se v soboto, 2. julija 2011, udeležili spominske slovesnosti ob: 66. obletnici legendarnega preboja sovražnikovega obroča na Menini planini, 70. obletnici OF in 20. obletnici samostojnosti RS . Slavnostna govornica je bila dr. Ljubica Jelušič. Spomnili so se dogodkov pred zimo 1944/45, ko so se hotele nemške enote znebiti motečih partizanskih enot, ki so imele nalogo preprečiti umik Lehrovi armadi, balkanskim kvizlingom, vojski NDH in civilistom, ki so predstavljali 400 000 glavo množico, od tega pa 250 000 oboroženih vojakov Vermachta. Partizanskim enotam je uspel oskrbo okoliškemu prebival-preboj skozi močno sovražno stvu. enoto, kakršna je bila IV. Besedilo in slika: SS divizija. Rešili so tudi vse Marjan Jerman ranjence, ki so jih predali v Udeleženci iz Zasavja M nedeljo, 3. julija 2011, na dan, ko pri nas v Zasavju praznujemo Dan rudarjev, se je dvorišče Ljubljanskega gradu prvič v svoji zgodovini spremenilo v košarkarsko igrišče na katerem so se pomerili najboljši ulični košarkarji za potovanje v ZDA, natančneje v San Francisco, kjer so lani na zaporniškem otoku Alcatraz prvič organizirali svetovni košarkaški turnir Red Buli King of the Rock v igri ena na ena. Letos pa se je »skalna vročica« preselila tudi čez lužo in kvalifikacije so se dogajale po državah širom sveta, a s skale bo letos septembra samo eden odnesel 10.000 ameriških dolarjev. 29 letni trboveljski košarkar, trikratni kralj kletke strahu, dvakratni državni prvak s „Perk-mandeljc partijo,, (Miha Vajdič. Tadej Tušek, Matic Ribič in Sanel Džombič), ki je na svetovnem prvenstvu uličnih košarkarjev v Moskvi I. 2008 osvojila odlično tretje mesto, Gašper Ovnik (Hrastnik - Zasavje v 1 .B-ligo), je v finalu na Ljubljanskem gradu izmed 32 najboljših slovenskih uličnih košarkarjev, po kar štirih izjemno napetih podaljških premagal 22 letnega Grosupeljčana Igorja Tratnika. Igor, vidno izmučen, je v četrtem nadaljevanju na koncu le moral priznati premoč mnogo bolj izkušenemu in zmage bistveno bolj željnemu dosedanjemu kralju ulične košarke, ki je z izjemno borbenostjo deželi od Karavank do Kolpe in od sečoveljskih solin do prekmurskih ravnin ponovno dokazal, zakaj je Kralj slovenskih ulic. Lepšega darila potomec knapovske družine iz Trbovelj Zasavju za rudarski praznik pač ne bi mogel podariti... „The Rock,, ali Skala, znan tudi kot zapor vseh zaporov, je bil zaradi prevelikih stroškov zaprt 1963. leta. Prve zapornike so nanj sicer pripeljali že v poznih 1850, kot federalni zapor najvišjega ranga pa je deloval od 1933 do leta 1963. V njem so hladili poleg vseh ostalih tudi Al Caponea. Danes je Alcatraz del rekreacijskega parka Golden Gate. Tu je imel zapornik le štiri osnovne pravice: hrano, obleko, zaščito in medicinsko pomoč. Te pravice bodo imeli tudi nastopajoči košarkarji...vse ostalo je bil privilegij. Kljub temu, da se z njega (teoretično) ni dalo pobegniti, je vendar bilo zabeleženih kar nekaj poskusov pobega, ki pa se (vsi) niso končali uspešno. Ljubiteljem filmske umetnosti je zagotovo znano, da se Alcatraz pojavlja tudi v več filmih, med katerimi je zagotovo najbolj znan prav film „The Rock,, z Seanom Conneryjem in Nicolasom Cageom v glavnih vlogah. V Sloveniji so se košarkarji najprej spoprijeli na predtekmovanjih v Kranju in Novem mestu, nastop na turnirju v Ljubljani pa so si lahko priborili tudi z dobrim igranjem na turnirjih Samsung DP v ulični košarki, ki poteka v organizaciji Košarkarske zveze Slovenije in ŠD Extrema. Na ljubljanski turnir se je uvrstilo 32 najboljših pod Karavankami. Po prikazanem v pred izborih pa je bilo na nekdanjem, s kostanji poraščenem ljubljanskem zaporniškem dvorišču pričakovati odlično akcijo. Mogoče je malo manj znano, a tudi Ljubljanski grad je bil od leta 1815 kaznilnica, kasneje pa čisto pravi zapor, v katerem je med prvo svetovno vojno kot nevaren politični nasprotnik Avstro-Ogrske monarhije prebival celo Ivan Cankar. Osrednje dvorišče je bilo nasajeno s kostanji in je služilo kot zaporniško dvorišče za vsakodnevno rekreacijo. Tudi v nedeljo se je to dvorišče izkazalo za izjemno kuliso enkratnemu športnemu dogodku. »V ekipnem športu si lahko pomagaš s soigralci, tukaj pa si odvisen sam od sebe, poleg dobre tehnike pa je potrebna tudi vzdržljivost. Danes se je videlo, da sta proti koncu igralca v finalu že komaj stala na nogah, a vseeno sta pripravila enkratno predstavo,« je o specifiki igre mož na moža razlagal v nedeljo najvišji in menda tudi najmočnejši med gledalci, Matjaž Smodiš. Polne tribune, postavljene znotraj grajskega obzidja nalašč za ta turnir, so postajale iz tekme v tekmo, navkljub hladnemu vremenu, bolj in bolj razgrete. Pred polfinalnimi boji sta obiskovalce in navijače uradna govorca, Boštjan Rebršak in Aljoša Rebolj, povabila še bližje, da so se zgnetli povsem ob igrišče in poskrbeli za fantastično klubsko vzdušje, ob katerem so štirje najboljši še enkrat prekrižali roke ter odločali o malem in velikem finalu. Prva sta se udarila za tretje in četrto mesto Gašper Budkovič in Uroš Ninič, ki si ga je z rezultatom 13:10 priigral Ninič. V elitnem boju za našega predstavnika v ZDA sta tako ostala le še dva. Igor Tratnik in Gašper Ovnik. Pred njunim obračunom pa je gledalce razveselil še raper Zlatko v roza hlačkah in s klobukom na glavi ter s prijateljema, ki sta se mu pridružila ob izvedbi treh uspešnic ter plesna skupina izjemno vročih deklet Stars. Ponovno je bil na obisku tudi gost iz Italije, raper Andrea, ki je tudi svetovni prvak v vrhunskem obvladovanju košarkaške žoge. Težko je z besedami opisati občutke in odzive publike s tribun, občutke, ki so se mešali z dogodki na bojišču med nastopajočima finalistoma na grajskem dvorišču. Finale, vreden vsake svoje črke posebej, je začel Tratnik, ki je kmalu povedel že z 10:4. A Ovnik se mu je približal na 10:6, minuto do konca pa je že kazalo, da bo preobrat zelo težak. A tisti, ki poznajo Gašperja, so verjeli v preobrat, ki se je tudi zgodil. A na to je bilo treba čakati. Tratnik, ki je znova zadel s srednje razdalje in povedel z 12:6. Gašper Ovnik se je takrat moral odločiti za igro na vse ali nič ter poskusiti z meti za tri točke. Zadel je prvič in rezultat 15 sekund pred koncem znižal na 12:9. Žogo je takoj dobil Tratnik, ki pa je pod košem zgrešil. V skoku je bil boljši Ovnik, ki je žogo vodil do črte za tri točke, se sunkovito obrnil, fintiral Tratnika, da je nasedel nakazanemu metu, nato pa neoviran v zadnji sekundi hladnokrvno vrgel in rutinirano zadel ter tako izsilil podaljšek. Naslednji dve minuti sta prinesli izenačeno srčno igro na nož, ki je s 14:14 prinesla še en podaljšek, v katerem je Tratnik sekundo pred koncem vodil za dve točki (21:19), a je Ovnik zadnjo sekundo ponovno izkoristil za izenačujoč zadetek in tako izsilil še tretji podaljšek. Tudi ta ni prinesel zmagovalca, v četrtem pa je Tratnik nekoliko popustil in 4 Gašperjeve točke prednosti 15 sekund pred koncem sta bili mnogo preveč za morebitno ponovno presenečenje. Po 13 minutah boja v finalu je slovenski potnik za Alcatraz tako postal 188 cm visoki branilec iz Trbovelj, Gašper Ovnik (31:27). Tako je Gašper Ovnik ponovno poskrbel, da bo Zasavje, in z njim celotna košarkaška Slovenija, živela čez počitnice do septembra v stanju Alcatransa' »Sem srečen, zadovoljen, malo utrujen. Kakšen dan ali dva bom počival, nato pa gremo dalje. Z Igorjem še nikoli nisem igral, vedel sem le, da je visok in da bo borba v finalu težka. Na koncu se mi je poklopilo, zato sem zelo srečen, tudi zaradi nagrade,« je takoj po koncu razlagal Gašper, ki se je pred štirinajstimi dnevi tudi poročil. Z ženo načrtujeta poročno potovanje prav po ZDA. »V Alcatrazu pričakujem težko igro, a zastopal bom Slovenijo in se boril do konca, zato vsekakor ne nameravam izpasti na začetku. Bo pa veliko dobrih igralcev, o tem ni dvoma. Zmaga tam bi bila seveda velika stopnica v moji karieri, a o tem raje ne razmišljam preveč.« Drugo, tretje in četrto uvrščeni so se na koncu prav tako lahko veselili nagrad, saj sta si prva priborila brezplačno udeležbo na Pro Basketball Kampu, skupaj s poražencem v malem finalu pa so se veselili tudi novih slušalk znamke Skullcandy, s kakršnimi to podjetje opremlja igralce v ligi NBA. Glasba je pač nepogrešljiva spremljevalka košarke in košarkarjev Pripravil: Jože Ovnik; Foto: Aljoša Kravanja Akcija I ahko bi rekli, da smo za svetovni mir letos en dan v juniju Lskrbeli tudi Zasavčani. Na dan državnosti je odpeljal namreč v italijansko oporišče UGO MARA, v mestu Solbiate Olona, trideset kilometrov iz Milana, poln avtobus, ki so ga sestavljale članice kmečkih žena, turističnega društva in folklorne skupine iz Trbovelj pod vodstvom Jožice Brečko. Božo Majcen, Hrastničan in slovenski predstavnik, major Slovenske vojske, opravlja naloge višjega častnika v logističnem delu poveljstva. Z ženo Tanjo sta ob internacionalnem dnevu pripravila že drugič predstavitev Zasavja in Slovenije. „Lani smo kmečke žene na ta dan poslale v Italijo svoje izdelke, letos pa smo jih nesle kar same,“ je dejala Olga Gričar z Brnice. „Skuhale smo odličen ričet, kranjske klobase, zasavske jetrnice in pekle krumpenotoč. Zraven pa smo ponudili še domače žganje, borovničevec in hladno pivo iz soda. Na licu mesta smo narezale še domač kruh, potico in ponudile piškote.“ Folklorna skupina pa je navdušila na velikem odru, ko se je odvijal glavni program. Slovenski šotor, kjer so skrbeli za dobro voljo tudi člani ansambla Roka Žlindre, je bil ves čas dobro obiskan. Pozornost sta zbujali še Simona Webwer Goljuf s klekljanjem na povštrčku in Tinca Klemen, ki je predla na kolovratu. Mnogi so prvič videli to domačo obrt, zato so vsevprek občudovali Simonine in Tinine hitre prste. Osemdesetletna Klemenova Tinca z Dola je bila tudi sicer navdušena nad tem potovanjem, saj je bila prvič tako daleč od doma. Svojo kulinariko, turistične zanimivosti ter svoje običaje so prikazovali tudi ostali narodi: Američani, Angleži, Francozi, Nemci, Nizozemci, Italijani, Španci, Portugalci, Grki, Poljaki, Turki, Bolgari in Madžari. Zanimiva je bila tudi parada veteranskih vojaških vozil. To so bili večinoma primerki vozil in motorjev vseh narodov iz druge svetovne vojne. Dodajmo, da je bila tudi letos prisotna ekipa Turistične zveze Slovenije v Milanu, ki so pomagali s prospekti in plakati ter polkovnik Bojan Gregorič, ataše v Rimu. Na koncu se je prišel poslovit tudi Peter Papier, najstarejši vojaški predstavnik Slovenije v Natu. Bojan Gregorič je ob slovesu takole pohvalil zasavsko skupino in organizatorje: „Prav ponosen sem, da ste pripravili tako mogočno prireditev za našo ZO. obletnico samostojnosti. In da ste tako lepo predstavili našo lepo Slovenijo.“ Udeleženci iz Zasavja Kmečke žene so imele veliko dela Trboveljski folkloristi so navdušili -T“uristično društvo Ostrovrharji Svibno in sekcija vino-I gradnikov Zagrad, so 18. junija 2011, organizirali že sedmi pohod po vinskih goricah v Zagradu v neposredni bližini Krajinskega parka Kum. Tradicionalni pohod seje tako vključil v mrežo dogodkov ob Mednarodnem letu gozdov in Evropskem letu prostovoljstva, ki je v dolini reke Sopote potekal v mesecu juniju 2011 pod okriljem javnega zavoda KTRC Radeče in Zavoda za gozdove. Letošnjega pohoda po svojih goricah se je udeležil sam vitez Viljem Ostrovrhar s svojim spremstvom, v goste pa so prišli tudi letošnji ambasador cvička, dve cvičkovi princesi ter še nekaj vinskih vitezov. Od tistih časov so vinograde prenovili, na njih rastejo žlahtne sorte, ki dajejo odlično vino - od cvička do ostalih sortnih vin. Tako je nastala prva vinska pot v občini Radeče in hkrati tudi edina v Zasavju, saj je del goric že v občini Zagorje. Pred pohodom pa se je ob potoku Sopota predstavilo tudi sedem gasilskih ekip iz okolice: Svibno, Jagnjenica, Radeče, Vrhovo, Dole pri Litiji, Podkum in Šentjanž. Zadevo so načrtovali na višji ravni, vendar niso uspeli pridobiti ustreznega mnenja o izvedbi vaje oziroma zelene luči od vodilnih na poveljstvu regije Celje. „Na ta način zavirajo preventivno dejavnost PGD-jev,“ so bili ogorčeni zavzeti gasilci. Na sredi radeški župan Matjaž Han Galerijska ÜJ1E lani hrastniškega fotokluba so preselili svojo razstavo Pogled skozi okno iz Zdravstvenega doma v dvorano podjetniškega inkubatorja blizu Spaara. V ZD je razstavljalo svoje fotografije 22 članov od konca aprila do konca junija. Pri projektu Pogled skozi okno želijo ustvarjalci približati svoj pogled obiskovalcem in jih vzpodbuditi, da si ustvarijo tudi lasten pogled. Besedilo in slike: Fanči Moljk 48. SLIKARSKA KOLONIJA IZLAKE- gl ZAGORJE *2 10.-20. julij ^ naj starejša v srednji Evropi \ /nedeljo, 10. julija 2011 se je v Zagorju ob Savi začelo 48. delovno srečanje slikarjev v Slikarski koloniji Izlake - Zagorje Vsi ljubitelji umetnosti so vabljeni v soboto, 16. julija od 17. ure dalje na priložnostno razstavo nastalih likovnih del, ki bo v Stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje. Po ogledu bo ob 20. uri na terasi pred Delavskim do- mom Okrogla miza ali neformalni javni pogovor na temo »Položaj Slikarskih kolonij v Sloveniji«. V kulturnem programu bosta nastopila Bogdana Herman in Jure Tori. zasavc Bolj ali manj skriti kotički Zasavja k lekega lepega sončnega popoldneva sva jo z urednico IN mahnili proti Konjšici, pa na Stranski vrh in od tam v Polšnik. Vmes sva občudovali pogled na Kum, Ostrež in ostale zasavske vrhove. Lepot je v izobilju, a zrak tak, da kar prečisti pljuča in lahko ga zajemaš z veliko žlico. Konjšica je postala znana predvsem po glasbeniku Carlosu Kleiberju in njegovi ženi balerini Stanki, ki sta tam pokopana. Ob 75. letnici rojstva dirigenta Carlosa Kleiberja so v Konjšici 3.7. 2005 pripravili prireditev s kulturnim programom, kjer so nastopili dunajski filharmoniki. Poleg članov Dunajske filharmonije so sodelovali tudi pevski zbor lokalnega društva, ansambel Orlek in Folklorna skupina Javorje, in na koncu so odprli spominsko sobo v spomin zakoncema Kleiber Zunanjost cerkvice je lepa, čeprav jo kazi nekaj sodobnih novotarij, npr. stopnice, ki nikakor ne ustrezajo okolju, pa še kaj bi se našlo. V bližini je simpatična podružnična šola z igriščem, vse je urejeno in mirno.... Cesta do tja je ozka in delno vodi skozi zeleni gozd z žuborečim potokom, ki hiti v dolino. Na internetu sem izbrskala tole: KS Konjšica obsega vas Konjšico in Ravne in obsega 739 ha površine. Jedro vasi s cerkvijo sv. Jerneja leži na nadmorski višini 485 metrov, najvišja domačija pa leži na nadmorski višini 800 metrov. V kraju deluje osnovna šola s štirimi razredi. V cerkvi sv. Jerneja vsak teden potekata maša in verouk. Konjšica je bila prvotno podružnica svibenjske župnije, leta 1828 pa šentjurske. Od leta 1937 je Konjšica ekspozitura šentjurske župnije. V letih 1900 do 1905 je tu živel duhovnik, pesnik in dramatik Anton Medved. Ustanovil je šolo in začel s poukom v župnišču. Pisatelj Finžgar in Medved sta bila dobra prijatelja. Finžgar ga je obiskoval v Konjšici. Medved mu je hudomušno pripomnil: »Če ti na Triglavu spodrsne, se samo ubiješ, tu pa se najprej ubiješ, potem pa v Savi še utoneš.« Škof Jeglič je Medveda vprašal, kako se pride do te visoke fare. Medved je odgovoril: »Gor se pride po vseh štirih, dol pa po riti!« To je bilo takrat, ko je bila Konjšica dostopna le po strmih stezah. Leta 1976 je bila narejena sedanja pot iz Renk, ki je bila 1992 asfaltirana. Slavni dirigent Carlos Kleiber je z domačinko ženo Stanko imel v vasi dolga leta vikend in si je ta kraj zaželel tudi za zadnji dom. Krajani so to izbrali za prepoznavno posebnost s sloganom za Konjšico »Kjer najdejo mir tudi veliki ljudje« in vsako leto v njegov spomin prirejajo koncert komorne glasbe. Priporočamo za krajši izlet ali poletni koncert. Besedilo in slike: StaR Kulturna SpommsKi iconceRT v spomin na DiRicenTa C. KiaieeRja \/nedeljo, 3. julija 2011, je bil na vaškem pokopali-V šču na Konjšici koncert ob 81-letnici rojstva slavnega avstrijskega dirigenta Carlosa Kleiberja z nastopom Godalnega kvarteta Glasbene šole Zagorje in Moškega pevskega zbora Polšnik. Dirigent je bil rojen leta 1930 v Berlinu. Glasbo je študiral v Zürichu in bil med letoma 1964 in 1966 dirigent tamkajšnje opere. Leta 1988 je prvič dirigiral v Metropolitanski operi v New Yorku. V Ljubljani je nastopil dvakrat. Leta 1980 je dirigiral simfonikom RTV Slovenija in leta 1997 na koncertu Slovenskega simfoničnega orkestra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Carlos Kleiber je skupaj z ženo Stanko Brezovar, baletno plesalko, pogosto obiskoval Konjšico. Tja sta se z ženo Stanko umaknila v mir in samoto. Umrl je 13. julija 2004 na Konjšici kjer je tudi pokopan. Besedilo in slika: ŠkL Moški pevski zbor Polšnik BRauna noč v dolski Knjižnici Polona Vidmar in Nevenka Stoklasa, knjižničarki z dolske oziroma hrastniške šole, sta že dalj časa načrtovali s svojimi bralci prebiti noč v knjižnici. To obliko motivacije za branje si je zadnje čase privoščilo že nekaj knjižnic in vsi so bili navdušeni, posebno otroci. Pred nedavnim so torej zavzeli lepe prostore dolske knjižnice že pred 19. uro, saj so imeli v načrtu bogat program: ekipe so se preizkusile v poznavanju praznikov, ustvarjali so v delavnicah, vsak je povedal nekaj o sebi, ker se vsi niso poznali, starejši so brali mlajšim pravljice, potem pa še individualno.. „V nočnih dogodivščinah je uživalo kar 34 učencev 3., 4. in 5. razreda naše šole,“ sta navdušeno pripovedovali Nevenka in Polona. Pomagali sta jim še Anita in Anja s predmetne stopnje. „In zdaj seveda sprašujejo, kdaj bomo spanje v knjižnici ponovili...“ Pravljica za lahko noč Besedilo: Fanči Moljk Slike:: arhiv šole Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih kaj več. , Špegu za Sramo NaHTicaia Qtanko Nahtigal, Hrastničan, ki danes Oživi v Zagorju je v življenju preskočil marsikatero oviro. Že v otroštvu se je naučil samostojnosti, saj sta bila starša veliko v službi. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani, tam je spoznal pasti velikega mesta in se hitro naučil ločiti med prijatelji in sovražniki. Kmalu po zaposlitvi je bil vpoklican v JLA, ki jo je služil v Doboju in Mostarju. Službene poti so ga vodile povsod, nabral si je številne izkušnje, ki so jih sodelavci znali ceniti. Ustvaril si je dom in družino, ima sina in hčerko, ki študirata. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Počitnic v Krškem, pri starem očetu, skupaj z bratranci in sestričnami. Na pašniku smo pekli krompir in koruzo, igrali smo se, pogovarjali, nikoli ni bilo dolgčas. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Niko Toplak, ki me je imel športno vzgojo. Večkrat nas je razveselil s tem, da smo lahko igrali rokomet in košarko. Do vseh učencev je bil zelo pozoren in nam je znal vedno prisluhniti. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Osnovno šolo Heroja Rajka sem obiskoval v Hrastniku. Šolanje sem nadaljeval na Industrijski kovinarski šoli Litostroj, kjer sem se izučil za strojnega ključavničarja. Nekaj let kasneje sem šolanje nadaljeval ob delu na Srednji tehniški šoli v Trbovljah za strojnega tehnika. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? V obeh primerih služba. Dokler so bili dobri delovni pogoji in medsebojni odnosi sem z veseljem hodil v službo. Kasneje, po prelomu drugega tisočletja so se pojavile velike težave. Po prihodu direktorja, ki ni bil naše gore list, se je vse prevrnilo na glavo, saj so podjetje prodali najprej Preventu. Temu je sledilo še nekaj menjav lastnikov, tako, da sem nazadnje delal v CPM, za katerega pa se ve, da je v stečaju. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Vsekakor. Danes vem , da je v življenju pomembno znati in imeti ustrezno izobrazbo. Svoje življenje bi si organiziral tako, da ne bi bil toliko izven doma, na terenu, kjer sem preživel skoraj dvajset let. Delal sem vAžiriji, Nemčiji, Avstriji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Povsod sem se skušal prilagoditi okolju, a vedno me je vleklo domov, k družini. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Ko sem delal v Alžiriji, sem bil na izletu po Sahari. Tam sem spoznal brezkončnost in kako hitro se lahko zato človek zgubi v puščavi in vročini. Imel sem veliko lepih dopustovanj na kampiranjih z družino. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Ker rad delam, mi ni nikoli dolgčas. Zdaj, ko sem doma, delam pri hiši, pripravljam kurjavo, pomagam mami, bratu in drugih sorodniki. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Vedno sem se rad ukvarjal s športom, zato pogosto grem v Europark ali na Klančiše. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Včasih sem več potoval, zdaj obiskujem bližnje kraje. Počitnikujem na Jadranu, nekaj dni namenim našim hribom. Kje se srečujete s kulturo? Obiskujem gledališke in glasbene prireditve v Zagorju, včasih v Mariboru ali Ljubljani. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Najraje urejam okolico hiše. Ne branim se drugih del, saj vem, da imajo žena in otroka svoje obveznosti in zadolžitve, zato pri nas dela tisti, ki lahko. Kadar je le mogoče, se izognem brisanju prahu in pomivanju posode. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Ne. Rad imam družbo. Samota bi me ubijala, zato nikoli nisem razmišljal o njej. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Zatajil ga ne bom, izbrisati se ga ne da. Vem, da so tu ljudje, ki so med seboj še vedno zelo povezani, saj je rudarjenje pustilo neizbrisen pečat in skrb drug za drugega. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Precej, saj sem prijateljstva sklepal v šoli, pri delu in v prostem času. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Življenje je borba. Besedilo : Irena Vozelj, slike: arhiv Stanko N. Predstavljamo vam DoKTORica MaRTina ORožen časrna OBČamta HRasrniKa r\r Martina Orožen živi v Ljubljani, rojena pa je v Ul • Zasavju, v vasici Turje nad Dolom pri Hrastniku. Izhaja iz kmečkega rodu izjemnih ustvarjalcev, zapisanih slovenski zgodovini, zemljepisu, družbenemu življenju, šolstvu in seveda jezikoslovju. Za njeno raziskovalno pot je gotovo vplivalo domače narečje, ki ga je raziskovala že zelo zgodaj in dejstvo, da je med vojno občutila, kako je, če ti vzamejo materni jezik. Zato mu je posvetila življenje in rada poudarja, da so tudi vsi naši starejši pisci dali dušo zanj. „Enakopraven je vsem drugim jezikom,“ meni, „in z njim lahko izrazimo najgloblje misli in čustva. Bogat je tudi v glasoslovju in besedišču.“ To je ugotovila že zgodaj, ko je naš jezik primerjala z drugimi slovanskimi jeziki na Poljskem, Slovaškem, Češkem ... pa tudi z nemškim v Avstriji. Kot gostujoča profesorica je predavala na številnih evropskih univerzah v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Ukrajini, Srbiji, Makedoniji, na Slovaškem, Poljskem in Hrvaškem in za svoje znanstveno raziskovalno in pedagoško delo dobila najvišja odličja. „Še danes sem hvaležna materi, da me je naučila trdo delati.“ Očeta so Nemci že leta 1942 ustrelili kot talca, zato so morali vsi poprijeti, da so preživeli. Dr Martina Orožen z rožami in odličjem Martina se rada vrača v svoj rojstni kraj in tudi v Hrastniku se je ob podelitvi laskavega priznanja dobro počutila. Njena zahvala v imenu vseh nagrajencev je izžarevala veliko širino znanja, narodne zavesti in vitalnosti. V jeseni bo dopolnila osemdeset let. Na levi Vojka Grešak, predsednica KS Turje Dr Martina Orožen se je zahvalila v imenu nagrajencev V ozadju Vinko Žagar, desno scenarist proslave Marko Planinc za ave Šport Plavanje 42. Lučitm poiol plavalni klub Lafarge Cement se v soboto ni izneveril i tradiciji in je kljub težkem položaju v katerem se je znašel, že 42 - tič, toliko let je namreč minilo od nesreče odlične plavalke Lučke Vodišek, organiziral plavalni miting, katerega so se udeležili vsi mladi upi iz Slovenije, ki bodo v prihodnosti krojili vrh slovenskega plavanja, z izjemo tistih, ki so odplavali rezultatske norme za največja tekmovanja. Ti se namreč nahajajo na višinskih pripravah v Font Romeu. Samo tekmovanje so popestrili tudi nekdanji odjični plavalci trbovdeljskega kluba, ter podžupanja Barbara Žgajner Tavš, ki je tekmo tudi uradno odprla. V konkurenci 190 plavalcev iz 16 klubov sta najboljša posameznika postala Nina Sovinek iz Olimpije, sicer stalna udeleženka največjih tekmovanj ter Peter John Stevens iz Kranja, ki sta v seštevku treh rezultatov dosegla najvišje število točk na Fina lestvicah. Najboljši posamični izid pa sta dosegla na 100 prosto v memorialni disciplini - Nina in Peter John na 50 prsno. V svetli luči pa so se pokazali tudi mladi trboveljski plavalci, ki so v mlajših kategorijah osvojili kar 29 kolajn, kar je klub uvrstilo med najboljše na tem tekmovanju.. Uvrstitve na stopničke in med deseterico so dosegli naslednji domači plavalci: Karin STRAŽAR : štiri zlata odličja na 50 prsno, 100 prsno,50 delfin in 100 delfin,2. mesto v finalu na 100m prosto in 3. mesto 100m hrbtno Živa BRGLEZ : tri zlata odličja na 50 in 100m hrbtno,v finalu 100m prosto,2. mesto 50m delfin in prav tako 2. mesto 100m delfin Karmen KOVAČ : 2. mesto na 50m delfin,dve 3. mesti na 100 in 200m delfin,5. mesto v finalu 100m prosto in 6. mesto 50m hrbtno Nejc KOS : 1. mesto na 200m mešano,3. mesto 200m delfin,dve 5. mesti na 200m prosto in 50m hrbtno,8. mesto 50m prosto in 10. mesto 100m prosto Žiga ŠINTLER : 2. mesto 100m prsno,3. mesto 100m delfin^. mesto 50m prosto,v finalu 100m prosto 5. mesto in pa dve 6. mesti na 200 prosto in 200 mešano Klara VOLAJ : 1. mesto na 200m mešano,kar tri 4. mesta na 50 prosto,50 hrbtno in v finalu 100m prosto,ter še 6. mesto na 100m hrbtno Nina KOS : 3. mesto 200m prosto, dvakrat 4. mesto v disciplinah 100m prsno in 100m delfin,5. mesto 50m hrbtno, 6. mesto v finalu na 100m prosto in 7. mesto na 50m prosto Marko LAHARNAR : 4. mesto 100m prsno,8. mesto 50m prsno in dve 10. mesti na 200 prosto in 200m mešano Tilen ŠINTLER : 6. mesto na 200m hrbtno in dve 8. mesti na 50 in 100m prsno Luka ZAJC : 6. mesto 100m prsno,8. mesto na 50m hrbtno in 9. mestoma 200m prsno Alen FIRŠT : 1. mesto in zlato odličje na 50m delfin in 200m prsno,dve 2.mesti na 100m prsno in 100m delfin Žiga KOVAČIČ : dve 3. mesti na 50 in 100m delfin in dve 7. mesti na 50 in v finalu 100m prosto Primož PODBREGAR : srebrno odličje na 50m prosto in pa 5. mesto v finalu 100m prosto Urška ZUPANC : dve 3. mesti na 100 in 200m prsno,4. mesto na 50m prsno,8. mesto na 50 hrbtno in 200m prosto in še dva krat 10. mesto v disciplinah 50 in 100m prosto Kaja IMPERL : 3. mesto 100m prsno,4. mesto 200m prsno,5. mesto 50m prsno,6. mesto na 50 in 200m prosto,7. mesto 50m hrbtno in 9. mesto na 100m prosto Daša KRAJNC : bronasto odličje za našo najmlajšo še ne osem letno Dašo na 100m prsno,kar tri 5. mesta na 50 prosto,50 prsno in 50 hrbtno in pa 9. mesto na 100m prosto Lara HODEJ : 6. mesto na 50m hrbtno in 10. mesto na 50m prosto Neža Patricija KURNIK : 8. mesto na 50m prsno Mario BUDIMIR : dve 6. mesti na 50 prosto in 100m delfin Žan Mišel JERMAN : 4. mesto na 100m hrbtno,5. mesto 50m hrbtno in 9. mesto 50m prosto Peter VOZEL : 4. mesto 50m hrbtno in 5. mesto na 50m prosto Nika TODOROVIČ : 4. mesto 100m prsno,dve 6. mesti na 50 prosto in 50m hrbtno,7. mesto 50m prsno in 10. mesto na 100m prosto Marcel URBANIJA : 9. mesto na 100m prsno in 10. mesto na 50m hrbtno Jaka JERŠIN : 9. mesto na 100m prsno Za malo presenečenje pa so poskrbeli naši naj mlajši plavalci iz nadaljevalne in športne šole plavanja, ki dokazujejo da v Trbovljah, obstajajo potenciali za razvoj vrhunskih plavalcev. Ni daleč čas, ko bodo Blaž Hodej, Aleks Bec, Andraž Kovačič in ostali, pridobili na tehniki in predvsem na moči, ter posegali med visoke uvrstitve pri najmlajših. Svoj napredek pa so pokazali tudi najmlajši iz šole plavanja, ki se izvaja v bazenu Doma starejših občanov Franca Salamona in ki se bodo z resnejšo in načrtno vadbo v prihodnje pridružili tekmovalnim selekcijam. Ob vrhunski organizaciji tekmovanja, za katerega izvedbo so zaslužni prav vsi plavalni delavci, sponzorji in starši domačih plavalcev, se se plavalci z veliko vnemo podali v mesec julij, ko so na programu vsa Državna prvenstva. Sport Plavanje 4. P0K3L GORISlie 2011 K la praznik, Dan državnosti, so se IN plavalci zbrali v Novi Gorici na »4. POKALU GORIŠKE«. Tekmovanja se je udeležilo 291 plavalcev iz 4 italjanskih in 15 slovenskih klubov. Za PK Lafarge cement Trbovlje je nastopilo 9 plavalcev, pet v kategoriji dečkov/ deklic in štirje v kategoriji mlajših dečkov/mlajših deklic in sicer Nejc Kos, Tilen in Žiga Šintler, Luka Zajc, Karmen Kovač, Klara Volaj, Nina Kos, Živa Brglez in Karin Stražar, ki so se domov vrnili s sedmimi odličji. Najvidnejšo uvrstitev je dosegla Klara Volaj, ki je osvojila zlato odličje v disciplini 400m prosto. Predvsem je lahko zadovoljna z rezultatom, ki ga je odplavala po krajši krizi, ki jo je imela in se ji je s tem povrnila samozavest, da lahko, da zmore. Klara se je uvrstila še na 6.mesto v disciplini 100m delfin in 8.mesto na 50m prosto. Najuspešnejši po številu odličij je bil Žiga Šintler, ki je v kategoriji mlajših dečkov osvojil tri srebrna odličja na 100m prsno, 200m prsno in 200m prosto. Živa Brglez je v kategoriji mlajših deklic osvojila 2.mesto na 100m hrbtno, 3.mesto na 200m hrbtno, čeprav je nekaj malega zaostala za svojimi osebnimi rekordi, zasedla pa je še 4.mesto na 200m prosto. Med dobitnike medalj se je vpisala še 10 letna Karin Stražar, ki je v disciplini 100m delfin osvojila srebrno odličje, bila pa še dva krat peta na 50 in 200m prosto. Odlično so plavali tudi ostali trboveljski plavalci, kljub temu, da se niso povzpeli na stopničke za zmagovalce. Karmen Kovač je z osebnim rekordom zasedla nehvaležno 4.mesto na 100m delfin in bila še peta na 50 in 400m prosto. Prav tako kot Karmen je tudi Nejc Kos zasedel nehvaležno 4.mesto na 400m prosto in 200m prsno ter 6.mesto na 200m prosto. Z malo bolj resnim delom na treningih se je izkazal tudi Tilen Šintler, ki je v treh nastopih z osebnimi rekordi zasedel 5.mesto na 200m prsno, 8.mesto na 400m prosto in 9.mesto na 100m delfin. Nina Kos je bila četrta na 400m prosto in deveta na 50m prosto, Luka Zajc pa je zasedel 8.mesto na 200m hrbtno. Rezultatski napredek je opazen in v klubu pričakujejo, da se bo forma še dvignila, poleg tega pa so pričeli še z jutranjimi treningi. Besedilo in slika: Boris SELKO Tudi lctos poierna vaosa joca v EvROPamcu Qlovenska društva Joga v vsakdanjem življenju tudi letos Jorganizirajo poletno vadbo joge v parkih in na plažah. Potekala bo vsak četrtek od 7. julija do 8. septembra od 18. do 19. ure. Za Zasavčane bo vadba joge ob tem času v Evro parku v Zagorju ob Savi, na travniku na koncu Evroparka v smeri Kotredeža. Vadba je brezplačna in namenjena vsem. V primeru dežja odpade. Jogo se najbolje vadi v lahkih in ohlapnih oblačilih brez copat, potrebna pa je podloga za vadbo - armafleks. Besedilo: F.M. Slika: arhiv Polone S. Drnovšek Sport za ave Divje vode Peren Käuzen v trojici zLarm m prvi na oveH sverovnm PoicauH \/nedeljo, 12. junija 2011, so pote-V kale v Seu d Urgell na evropskem prvenstvu v slalomu na divjih vodah moštvene tekme, kjer je slovenska trojica Peter Kauzer, Jure Meglič in Simon Brus v zadnji minuti priveslala zlato. To je že šesto zlato med 17 kolajnami T \ H _ Ples na divjih vodah v zadnjih petnajstih letih. Od tega jih je osvojil naš Zasavčan kar osem. V moštveni vožnji so osvojili zlato tudi v letih 2005, 2006, 2007. Za Petra pa je to že četrto zlato na EP. V soboto, 25.junija in naslednjo sobo- Zmagovalna trojica to, 2. julija, pa je dodal še peto in šesto posamično zmago v svetovnem pokalu. Z odlično vožnjo se je Peter izkazal pred domačim občinstvom v Tacnu in potem še na reki Durance v Franciji. Se veselimo s Petrom in mu čestitamo ob seriji zmag! Pripis: Žal našim najboljšim kajakašem na tretji tekmi svetovnega pokala v nemškem Markleebergu preteklo soboto, 9.julija, ni uspelo priti v finale. Besedilo: Fanči Moljk Fotografija: Nina Jelenc Prvr mesra RezeRvmana za HRaSTRIŠKO miaDO TROJICO l/ajakaški klub Nivo Celje je 7. maja 2011 gostil prvo Ixtekmo za slovenski pokal v slalomu za mlajše kategorije, kjer je mlada in maloštevilna ekipa BD Steklarne Hrastnik pobrala kar tri prva mesta: Nika Teršek je zmagala v KI med mlajšimi deklicami, Klemen Kavzar v KI med cicibani, Luka Brglez je bil 9., Živa Brglez pa je bila prva med v KI med cicibankami. V soboto, 4.junija 2011, pa je Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik uspešno organiziralo tekmo slovenskega pokala v slalomu za mlajše kategorije, kjer so spet blesteli mladi Hrastničani: . Nika Teršek in Živa Brglez se lahko pohvalita z novo zmago, Klemen Kavzar pa je prejšnji zlati medalji tokrat dodal bron. Omeniti velja tudi Simona Žlaka, Miha Planinca ter Vasja Kranjca, saj je bilo to njihovo prvo tekmovanje. Prostor na zmagovalnem odru in praktično nagrado sta dobila tudi šestletna Maja Avbelj in Luka Brglez kot najmlajša udeleženca tekmovanja. Mura pa je pretekli teden, v soboto, 2.julija, gostila tekmo za slovenski pokal za mlajše kategorije. Klemen, Živa in Nika so s spust tekmo zavzeli odlično prvo mesto, kar pa velja tudi za Miha, ki je priveslal do odličnega, a hkrati nehvaležnega četrtega mesta. Zanj je bila to prva, krstna vožnja v tej disciplini. Vsem mladim Petrom torej iskrene čestitke! Z leve proti desni: Klemen Kavzar, Nika Teršek, Živa Brglez Besedilo: Fanči Moljk Slike: arhiv BD Šport Osnova rmm sreze v TRBOvuaH I eta 1982 so odprli trim stezo Mladost Trbovlje. Po skoraj Ltreh desetletjih se je steza postarala in postala potrebna temeljite obnove. 15. 6. 2011 so bila končana obnovitvena dela in trim steza je bila svečano odprta in predana v uporabo ljubiteljem gibanja v naravi. Investitor je bila Občina Trbovlje, ki je za obnovo prispevala 7.000,00 evrov. Drugih 7.000,00 evrov nepovratnih sredstev je bilo pridobljeno na podlagi prijave na program Fundacije za šport Slovenije, 3.524 evrov pa je prispeval JZ za šport Trbovlje iz prihodkov tržne dejavnosti. Načrtovana obnovitvena dela je opravilo samostojno podjetje. Petek Uroš Trbovlje. Na odprtju so bili prisotni predstavniki Občine Trbovlje, učenci OŠ Trbovlje in mlajši nogometaši NK Rudar Trbovlje. Zbranim pa je spregovoril Oto Virt, ki se je v svojem nagovoru prisotnim spomnil leta 1982, ko je bil član upravnega odbora graditeljev in je bila udejanjena želja trboveljskih športnih navdušencev ter zgrajena trboveljska trim steza. Trim steza Mladost v Trbovljah se razprostira na 5000 m2 gozdne površine. Primerna je za tek ali običajen sprehod in je namenjena vsem starostnim skupinam. Na stezi so športni pripomočki za intenzivnejšo športno vadbo. Trim steza Mladost je priljubljeno javno vadbišče, saj objekt letno obišče vsaj 5000 ljudi. Besedilo: :M.4.Š. Slike: Arhiv JZ za šport Ob jubilcju v ŠenTLamseRTU najBouši Ločani k ja 20. tradicional-I N nem gasilskem tekmovanju za Memorial Jožeta Vrtačnika v Šen-tlambertu je v soboto 2. julija nastopilo rekordnih 47 članskih, veteranskih in mladinskih ekip. V kombinaciji vaje s hidrantom in raznoterosti je zmagalo člansko moštvo Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Loke 3 pred PDG Loke 2, tretje pa je bilo PGD Kandrše. Četrti rezultat je dosegla veteranska ekipa PGD Grosuplje, ki je potrdila primat med veterani, vendar ji ni uspelo še tretjič zapored ugnati celotne konkurence ter prehodnega pokala dobiti v trajno last. Tako bo vsaj še dve leti v uporabi prehodni pokal, ki je bil prvič podeljen leta 1992, po prvi izvedbi tekmovanja. Drugo pri veteranih je bilo PGD Ponova vas, tretje mesto je osvojilo PGD Kotredež. Med članicami je zmagala domača ekipa pred PGD Kotredež in PGD Loke, med veterankami so največ znanja in spretnosti Desetar zmasovite ekipe s prehodnim pokalom pokazale gasilke PGD Kapla-Pondor, drugo mesto so si priborile predstavnice PGD Sava in tretje ekipa PGD Tirna. Pri mladincih se je najbolje odrezalo PGD Padež pred PGD Tirna in PGD Šentlambert, medtem ko se v kategoriji mladink ni prijavila nobena ekipa. Najboljše tri enote v posameznih kategorijah so bile nagrajene s pokali, vse sodelujoče pa so prejele priznanja. Tekmovanju, ki je bilo priložnost za preverjanje strokovne usposobljenosti gasilskega kadra, je sledil še družabni del prireditve, ki so ga popestrile poskočne Navihanke. Besedilo: Boštjan Grošelj Slike: Boštjan Grošelj in Nejc Trampuš Razvedrilo za avc r ^ avtor TONE SEVNIK ŽIVAL Z GRBO IZDELO- VALEC OROŽJA AMERIŠKA HOKEJSKA LIGA OSEBNI ZAIMEK PREDUJEM RUMENA SNOV V KORENJU LADJA ZA PREVOZ AVTOMOBILOV STIK, POVEZAVA DELAVEC V ARHIVU OTOŽEN TONOVSKI NAČIN PREDPLAČILO RUSKI PISEC N. VASIUEVIČ EMERŠIČ ŽIVA IZTREBKI DOMAČIH ŽIVALI GRADBENI MATERIAL Saj veš, kaj pravijo. Karte ne ubije,... NEKDANJI FR.TENI-SAČ (RENE) UČENJE (STAR.) 33 TOČKA PRI JUDU OBSEŽNA MASA ZRAKAZ ENOT. LASTNOSTMI ITALUANSKA JED GORSKE REŠEVALNE SANI PRIPADNIK BERBERSKEGA UUDSTVA NEMŠKO IME ZA DONAVO IRENA KOHONT PTICA ROPARICA PRIMANJ- KLJAJ, IZGUBA (ZASTAR.) JADRANSKI OTOK GORA, VRH (ANG.) DRUGO NAJVEČJE IT. MESTO JAREK NA ZORANI NJIVI PIVSKA ZAČIMBA TESTENINA Z NADEVOM RAZTEGUIV TRAK AMERIŠKI IGRALEC (AL) CANKARJEVE ČRTICE SPECIAUZ. ORGANIZ. OZN OČE (STAR.) ZMES BITUMENA IN PESKA DOLINA (STAR.) VOJAŠKO POKRIVALO SOSEDI ANGLEŽEV NEZNANEC POSODA ZA PUAČO ROPOTUA, KRAMA DEL MOTORJA MIRNO SOŽITJE ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER RAZLIČNA VOKALA HOKEJIST ZUPANČIČ TONE SVETINA RAZNOBARVEN POL-DRAGUU ŽLAHTNA KAPUICA SMUČARSKA DISCIPLINA MAMA KDOR IMA SMOLO (EKSPR.) NAPRAVA, IZ KATERE BRIZGA VODA RADIAN NEMŠKA VOHUNKA PRVOTNI PREB. ITALUE ZAČETEK AZBUKE POTEK ČLOV. ŽIVLJENJA KDOR ANALIZIRA MERA ZA ZLATO PREDPISAN ODMEREK ZDRAVIL HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA Rešitev iz prejšnje številke. - j-Brjs: I ■s-j n I o v o F rjiTs [ gib kul i Utr ™ R T m A L K Al =- M A 1 J ]^| Ati ' R I t„- A V A R ,1- M ČI fA L I |s|o Ć K E l|a[ J f| R A K [ T 'šg A L A N ~ D A B A Š’f| T n'o C E N C r I ls|A|c^jč|zM G I M 0 H I C ~ I Z RA A K TO I L DES T R O E R T ™ J M A R A V A I N M # B E Z E G g P G gl E T A RS|n A D U R Al Č E[ = j N , Ij f | R O L A K a1r|#1o|r|a1n1ž1a|d|a| HUMOR IHNI časi ugankar V KRIŽANKAH „KRIŽANKAH tematske slikovne iXuiriiBl,,BMKi UGANKAR UGANKAR "V Za vse ljubitelje KrizanK in www.trik.si JjUJJjiJ 3 KrižamKe & ugamKe Razvedrilo Nagradna križanka 13/2011 Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 23. 07. 2011 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 14/2011. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1 x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 13/2011 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Ivica Obran, Titova 6, Radeče 2. Metoda Češek, Rove 5, Zagorje 3. Nina Koritnik , Vreskovo 26, Trbovlje V____________________________________________________J BRGLEZ d.o.o. podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in ostale storitve Vransko 17,3305 Vransko POSEBNA PONUDBA ISTRSKI KRUH 500g samo 0,85c POSEBNA PONUDBA TRAJA 14. 7 DO 27. 7. 2011 TRSOVIMA JAKA TRSOVIMA MAJ C.9. AVSUSTA 107, ZASORJE C.ZMASE 16 B.ZASORJE TEL: 035660280 TEL:070812347 Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 22.07.2011 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBE1ICA YRAÖIY lč IRolej Yokozorjevo % IZIAKC, Tel.: 03/56-74'137 Kuhamo s Stašo '4 Jabolčna čežana s smetano Sestavine: 2 /cg drobnejših kislih jabolk, 1 zavitek vaniljinega sladkorja, rjavi sladkor, cimet. Priprava: Jabolka operemo, jih narežemo na četrtine. Izrežemo peščišče in jabolka stresemo v večjo oplasteno kozico. Prilijemo malo vode in jabolka dušimo na srednjem do šibkem ognju. Ko so mehka (poskusimo z vilicami), kozico odstavimo in jabolka pretlačimo skozi cedilo. Lupine zavržemo. Čežani dodamo cimet, vaniljin sladkor in rjavi sladkor po okusu. Postrežemo z malo sladkano stepeno smetano. Če bomo čežano postregli k mesu, jo manj sladkamo. Dober tek! Staša Utrinki za avc 20. OBLermca napaoa na Kum Wietu 2011 vse poteka v znamenju 20. obletnice V osamosvojitvene vojne. Tudi v Zasavju se vrstijo številne prireditve. 28. 6. 2011 je bil, na podlagi neformalnega sklica, shod dela baterije PZO in 136. voda Dobovec. Srečanje je potekalo v organizaciji Organizacijskega odbora v sestavi: Samo Fakin, Janez Forte in Bojan Šoper. Od vseh 77 nosilcev Bojnega znaka Kum, se je tovariškega srečanja braniteljev Kuma ob 20. obletnici prvega letalskega napada na Kum, udeležila približno polovica braniteljev zasavskega očaka. Na shodu, kot je neformalno srečanje poimenoval Organizacijski odbor, sta prisotne nagovorila Bojan Šoper in Janez Perdih. V obdobju tik pred vojno in med samo vojno je bil Bojan Šoper pomočnik za operativne zadeve - vodja operative 87. območnega ŠTO Trbovlje. Štabu je bilo podrejenih 27. enot s 1700 vojaki, častniki in podčastniki. V teritorialnem pomenu je pokrival področje vseh treh zasavskih občin ter občini Laško in Radeče. Janez Perdih je bil član območnega poveljstva TO 89. PŠTO. V času vojne je nosil čin stotnika. Zadolžen je bil za celotno protizračno obrambo Zasavja, vključno za protizračno obrambo Kuma. Poveljeval je, kot pravi; »Vsem enotam tam gori...,« to je bateriji PZO, ki jo je vodil častnik Rok Strniša in 136. samostojnemu vodu Dobovec, ki mu je poveljeval podčastnik starejši vodnik Marjan Dolinšek. Baterija je imela že pri prvem napadu na oddajnik na Kumu bojni stik z letali. Na ogenj so odgovorili s streljanjem na letali JLA tipa Orel in sicer v drugem naletu ob prvem napadu. Streljali so tudi iz mitraljeza Browing, ki pa je zaradi starosti po nekaj rafalih zatajil. V drugem napadu letal JLA pa so pripadniki baterije PZO zadeli eno izmed agresorjevih letal. Oba govornika sta se z besedami spomnila na tiste dramatične dogodke v času vojne in spregovorila kritično o ravnanju posameznikov - povzpetnikov, ki želijo z »izgubo« spomina izkrivljati resnico. Prisotni so na predlog Janeza Forteja z minuto molka izrazili pozornost vsem borcem, nosilcev Bojnega znaka Kum, ki jih ni več v njihovih vrstah. V času obiska predsednika RS dr. Danila Türka na Kumu je delegacija ZSČ v sestavi: major Bojan Šoper, polkovnik Rudi Matešič in poročnik Samo Pajer, z vojaškim pozdravom počastila spomin na Ivana Starino z obiskom na njegovem grobu na Dobovcu. Besedilo in slike: ALA.Š. V HnasTniKU osmi erno FesTivai SKD Sava Qrbsko kulturno društvo Sava je ^priredilo v športni dvorani na Logu konec maja 2011 osmi etno festival, na katerem je nastopilo devet plesnih skupin. Podprli so ga Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Občina Hrastnik, Regionalni center za razvoj Zasavje, Steklarna Hrastnik, AMG Nemec in Moda d.o.o. Trbovlje. Ob tej priložnosti so promovirali tudi zasavski turistični znak V tri krasne. Ta večer je bil namenjen tudi generalki za štiri od petih srbskih folklornih ansamblov, ki so 11.in 12. 6. 2011 v Beogradu sodelovali na na 16 . evropski smotri Srbskog folklora dijaspore in srba regiona ( KUD Mladost Ljubljana, KD Brdo Kranj, SKD Branko Radičevič Maribor, SKD Vidovdan Ljubljana ). Prireditev so začeli in zaključili člani tako da so jih nagrajevali z bučnim SKD Sava. Vmes so nastopili tudi aplavzom. člani FS Svoboda iz Trbovelj, Brusači Na koncu so podelili še priznanja, ki so iz Radeč in drugi. Obiskovalce so jih dobili posameznik za ohranjanje navdušile živo pisane barve narodnih kulture svojega naroda, noš, odlična glasbena spremljava in Besedilo: Fanči Moljk značilen balkanski temperament, slika : arhiv SKD Sava Kolumna Aleksij Porednik: PALICA BOLI, BESEDA UBIIA V današnjih 'celofanastih' časih v razvitem svetu, Id ustvarjajo večji delež nesrečnih ljudi kljub večjemu materialnemu udobju, velja zakon, ki veleva, da je fizično nasilje nad otroki prepovedano. Jasno, da mu ne ugovarjam v celoti, saj je povsem logično, da je hudo telesno kaznovanje nesprejemljivo, ker lahko pusti trajne neželene posledice, je pa gotovo sporen zaradi namigovanja na popolno »ujčkanje«. Znano je namreč, da mora otrok občutiti meje, za določitev katerih je treba včasih uporabiti tudi »trdo roko«, ker so otroci kot telički, ki potrebujejo ustrezno usmerjanje; včasih je nujen trši ukrep. Palica v rokah pravičnega in dosledno vzgojno naravnanega človeka je blagoslov. Kadar zapoje, otrok ve, da si je fizično naravnavanje zaslužil. Težava je v njenem zlorabljanju. Vse polno je vampirjev, ki uživajo v trpinčenju otrok. Enako - morda še bolj - škodljivi so starši, Id otroku pustijo, da v svoji neugnanosti počne vse, kar se mu zahoče. Izgovarjajo se, češ, ne smem mu ničesar žalega storiti. »Naj le nori, se bo že ugnal,« si vlivajo pogum za lažno tolažbo, ki jih bo prej ali slej usekala po glavi. Razvajen otrok je kot velik sebič-než, ki je prepričan, da se vse vrti okoli njega in da mu morajo streči »od spredaj in od zadaj«. Pravičen vzgojitelj, ki se zaveda, kaj je dolgoročno dobro za otroka, ima po življenjski logiki vso pravico udariti otroka, Id dela stvari, ki mu bodo v odrasli dobi »hodile narobe«. To ne pomeni, da mora starš ves čas nositi s seboj pendrek in udrihati po malem nagajivcu. Se zdaleč ne. Na prvem mestu so dobronamerne in odločne besede. Ce te ne zaležejo, pa je povsem upravičen uporabiti fizično silo. Zdravim, razigranim, močnim in razumnim otrokom, Id nagajajo zato, ker so radovedni, kje jim bodo vzgojitelji postavili meje, kakšna »čez rit« ne škodi. Grenkoba kazni se bo kasneje v življenju spremenila v sladkost pravih odločitev. Paradoksalno je, da je hujša od palice krivična, podcenjevalna, poniževalna, pesimistična beseda. Ali zakon spregovori o njej? Ne. Zakaj? Očitno zato, ker je težko določiti, kaj je še sprejemljivo izražanje v odnosu do otroka, kaj pa pušča v njem brazgotine, Id mu lahko v nadaljnjem življenju pustijo negativne posledice, kajti ljudje se zelo različno odzivamo na dražljaje iz okolja. Kar je za nekoga malenkost, Id gre »skozi eno uho noter in skozi drugo ven,« pri drugem povzroča težave, Id se lahko sprevržejo v prave travme. Toda to še ne pomeni, da bi morali zamahniti z roko, ko gre za problematiko zlorabe besed. Beseda ima namreč silno moč -lahko zdravi, če zajema in izraža pozitivne vibracije; če se napaja iz vrelcev negativnih čustev sovraštva, jeze, sebičnosti in uničevalnosti, pa je lahko najhujši strup. Mnogo je ljudi, ki uživajo v trpinčenju drugih, ne da bi se jih fizič- no dotaknili. Zlorabljajo njihovo ranljivost, ki je pri veliki večini človeških bitij ni težko izzvati. Človek je navajen, da vsako stvar jemlje osebno, zato se razen redkih izjem ne nauči, da so negativna čustva sočloveka izraz njegove duševne razrvanosti in šibkosti. Pri tem so najbolj izpostavljeni otroci, ki imajo manjšo možnost za umik kot odrasli. Psihično trpinčen otrok se sploh ne zaveda, kaj se dogaja okrog njega. Enkrat je za neko dejanje deležen prijaznega pogleda, spet drugič se v popolnoma enaki situaciji nanj ozre ubijalski 'ksiht' starša, Id si ne zasluži tega naziva. Otrok misli, da je nekaj narobe z njim, zato se začne doživljati kot grdega, slabega, ničvrednega. Obhajajo ga občutki sramu in gnusa. Zagabi se samemu sebi, zagabi se mu svet, njegovi ustvarjalni potenciali pa gredo »po gobe«. Vso energijo namenja ukvarjanju z doživljanjem, ki ga izzove mučitelj, ki je po črki zakona lahko čisto spodobna oseba, morda v družbi celo čislana, čeprav bi si zaslužila »Goli otok«. Omejitev fizičnega kaznovanja otrok je torej samo prvi korak pristopanja k reševanju zavozlanega klobčiča, ki duši veliko več ljudi, kot si upamo priznati. Raje se obrnemo stran, kot da bi se »vtikali« v norišnico pri sosedih, sorodnikih, znancih. Lažemo si, da nas tovrstno dogajanje ne zadeva. Se kako nas zadeva! Naš odnos je dolgoročno škodljiv za družbo. Na ta način ohranjamo pogoje, da se hobotnica, Id pije energijo ter povzroča velikanske stroške družbi in državi, bohoti še naprej. Ali se kdaj ozremo v prihodnost? Kaj če zaradi tihega dopuščanja družinskega nasilja ta rak okuži družine naših potomcev? Kdo bo kriv za to?! Kino za avc Kino Delavski dom Zagorje / Kino Izlake NI KINO PREDSTAV od 15. julija do 4. avgusta Valvasorjeva kapela na Izlakah SOBOTA, 30. julij 2011 ob 20.30 uri KONCERT - FESTIVAL SEVIQC BREŽICE Od Vivaldija do Bacha: Dolar, Buxtehude, Vivaldi, J.S.Bach Simon Standage (Velika Britanija) - violina Dalibor Miklavčič (Slovenija) - pedalni čembalo Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek 14.7. ob 18.00 ob 20.00 Petek 15.7. ob 18.00 ob 20.00 Sobota 16.7. ob 18.00 ob 20.00 Nedelja 17.7. ob 10.00 ob 18.00 ob 20.30 Ponedeljek 18.7. ob 18.00 ob 20.30 n Kung fu Panda 2 - anim. Cena resnice Kung fu Panda 2 X-men/Možje X Kung fu Panda 2 X-men/Možje X Kung fu Panda 2 X-men/Možje X Cena resnice X-men/Možje X Cena resnice Torek 19.7. ob 18.00 Kung fu Panda 2 ob 20.00 Cena resnice Sreda 20.7. ob 18.00 Kung fu Panda 2 ob 20.00 Dobro srce - drama Četrtek 21.7. ob 18.00 Odklenjen, sci-fi triler ob 20.00 Dobro srce Petek 22.7. ob 18.00 Dobro srce ob 20.00 Odklenjen Sobota 23.7. ob 18.00 Odklenjen ob 20.00 Dobro srce Nedelja 24.7. ob 18.00 Odklenjen ob 20.00 Dobro srce Ponedeljek 25.7. ob 18.00 Odklenjen ob 20.00 Dobro srce Torek 26.7. ob 18.00 Dobro srce ob 20.00 Odklenjen Sreda 27.7. ob 18.00 Ču-do-vi-to, drama ob 20.30 Prekrokana noč 2, kom Četrtek 28.7. ob 18.00 Prekrokana noč 2 ob 20.00 Ču-do-vi-to Nedelja 24.7. ob 18.00 Odklenjen Kino Hrastnik - kinodvorana Hrastnik Petek 15.7. ob 18.00 Sobota Nedelja Petek ob 20.00 16.7. ob 18.00 ob 20.00 17.7. ob 18.00 ob 20.00 22.7. ob 18.00 Sobota ob 20.00 23.7. ob 18.00 ob 20.00 Nedelja 24.7. ob 18.00 Četrtek ob 20.00 28.7. ob 10.00 Vitez in sitnež, pustol. kom. Rdeča kapica - rom.srh. Rdeča kapica Vitez in sitnež Vitez in sitnež Rdeča kapica Prikriti udarec: Beg pred resničnostjo,akc. Cena resnice, krim. Cena resnice Prikriti udarec: Beg pred resničnostjo Prikriti udarec: Beg pred resničnostjo Cena resnice Guliverjeva potovanja, pustol.kom. /KL Avto Cx? G0ÜD SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI ' za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe ZASTAVLJALNICA TIAL Ulica bratov Mravljakov 9a, 3000 Celje GOTOVINSKA POSOJILA na podlagi zastavitve IZPLAČILO TAKOJ! GSM: 031/503 140, 051/633 832 E-mail: tial.sp@gmail.com Dogodki/Mali oglasi Zadnja vest: V torek, 12.7.2011, zvečer po našem času, je Valter Moljk z Dola pri Hrastniku branil uspeh izpred dveh let, ko je postal svetovni prvak med veterani v skoku v višino (Sacrameto, Kalifornija). Valter Moljk je tokrat dosegel na svetovnem prvenstvu v Sacramentu, Kalifornija, v torek, 12. julija 2011, v svoji starostni kategoriji peto mesto v skoku v višino. Čestitamo! Obvestilo in povabilo sobota, 16.7. od 9.30.-12.00 PARK DR. J.DRNOVŠKA »1. OTROŠKI BOLŠJI SEJEM« V mnogih mestih j e dobro poznan način prodaje starih predmetov. Si želite dodatnega zaslužka, žepnine in ne veste kako? Zelo preprosto! Stare reči, ki jih ne potrebujete več (stari učbeniki, knjige, igrače, CD-ji, oblačila, nakit, slike, otroška oprema...), prinesete na omenjeni dan in uro v park, zasedete eno od miz, ki bodo na voljo in jih poskusite prodati. Ne pozabite na predmete nalepiti/privezati listka s ceno. Vabljeni! Zaradi lažje organizacije so zaželene prijave: 041 699 412, do četrtka, 14.7. DPM Zagorje mali oglasi 1 Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca. Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni prilože-na kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Storitve Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VMS kaset na DVD, montaža videa in zvoka. Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle Živali Na voljo imamo čistopasemske mladičke pasme Staffordshire Buli Terrier. Mladički bodo ob odhodu v nov dom cepljeni, čipirani, tetovirani, večkrat razglisteni ter za starost primerno socializirani. Imeli bodo EU potni list ter rodovnik. Vse informacije na: 040 135 460 ali longhiUkennel@gmail.com Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www. nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432. Najem Najamem sobo, garsonjero ali manjše enosobno stanovanje. Sem 33 letni športnik, nekadilec, živeč v Trbovljah in z redno službo v Ljubljani. Možna tudi pridružitev kot sostanovalec. Kontakt na 040 264 530. NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): č ^ v y Prodamo Prodam stanovanje 54 m2 v centru Zagorja, adaptiran leta 2005 -možnost dokupa kletnih prostorov, na željo kupca pustimo pohištvo in aparate. Cena 45.000 € Tel. 040 881 035 (Marjan) AGM NEMEC d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško Zaposlimo - voznika kamiona in - strojnika gradbene mehanizacije Za informacije pokličite na tel: 041 625 913 in 03 56 48 841. Kofetkanje za avc Kofetkanje s preteklostjo Bo Kamen spod Pmmoža dobgr? l/akšen teden po obisku deželnega Ivglavarja, grofa Lamberga, novega lastnika zastavnega gradu Gamberk, je prijezdil na grad eden njegovih zaupnikov, secretariusov. Dosedanjemu zastavnemu lastniku baronu Rechbergu je, po začetnih vljudnostnih priklonih, podal pisanje z vicedomovim podpisom in velikim pečatom glavarstva. V pismu vicedom baronu predstavlja prinositelja pisma za izvedenca tedanje gradnje in tudi obnove gradov. Da se je, pod vplivom renesanse, šolal na visoki šoli v Padovi. Da svoje bogato znanje gradnje utrdb in gradov že dobro desetletje dokazuje na Kranjskem. Pa tudi v Vojni krajini se je pri obnovi že izkazal. Z baronom sta se dogovorila, da mu bo grajski oskrbnik odkazal prenočišče v prizidku gradu, katerega je dal skupaj s kapelo zgraditi že pred desetletji Jakob pl. Gali. Ob koncih tedna pa se bo vračal k družini v Ljubljano. Baron je dal poklicati oskrbnika, flegarja, (tako so se že nekaj časa sem preimenovali valpti). Medtem, ko sta čakala nanj, je prišlek, za gospoda Martina se je predstavil, pojasnil, kako se bo začela gradnja, kako predhodne priprave nanjo in pa, kakšno pomoč od gospoda barona pričakuje. Baron Rech-berg mu je potožil, da časi niso takšni, da bi z dodatno tlako na podložnike preveč pritiskali. So novice, da se podložništvo v daljnih nemških deželah že upira. Pa na ne tako oddaljenem Hrovaškem tudi. Pa ti presneti Luterani, katerih je tudi v naši deželi kar nekaj, norijo glave tistim, ki so jih voljni poslušati. Da so skakavci s svojim obnašanjem in prividi obnoreli že kamniške meščane. Tako sta marnjala, čakajoč oskrbnika. Ko je ta prišel, mu je baron predstavil gosta, gospoda Martina, in čemu je tukaj. Zabičal mu je, da ga ima poslušati in ubogati, daj bo kar nekaj časa prebil na gradu. Da ima od samega glavarja nalogo nov grad pozidati, kar bo trajalo leta. To rekši, ju je pustil sama, da se pobliže seznanita. Saj bo njuno sodelovanje nujno in dolgotrajno. Gospodu Martinu so prinesli prigrizek, ob čaši vina je oskrbniku razložil, kako bo potekala gradnja in kaj od njega pričakuje. Oskrbnik ga je z zanimanjem poslušal, saj taka gradnja ni bila kar tako, od danes na jutri. Najprej, je dejal gospod Martin, je dal poklicati z laškega mojstre, izvedene v snovanju gradbenih načrtov, da bodo na tako strmemu pobočju Gamberka izmerili in zakoličili obseg nove gradnje. Ti prvi podatki bodo osnova za gradbene načrte, katere bodo risali iz laških dežel poklicani strokovnjaki kar na ljubljanskemu gradu. Tam bodo imeli prostore za delo. Tako, da je odredil naročnik in plačnik del, grof Lamberg, deželni glavar. Da bo do prvih načrtov minilo kar nekaj časa, se je pričakovalo. Zato je gospod Martin grajskemu oskrbniku razložil, kako bodo do tedaj potekale priprave. Da mu je deželni glavar že to zimo povedal za nameravano gradnjo in da bo vsa dela vodil on, gospod Martin. Tako je ta kmalu po tem že razposlal širom cesarstva vabila mojstrom vseh strok, da ima zanje veliko naročilo in potrebuje kamnoseke, zidarje, tesarje, krovce, kovače in volovske vprege. V Tiste čase je bilo običajno, da so obstajale stalne skupine rokodelcev, mojstrov svoje obrti, ki so se z družinami vred selili od gradbišča do gradbišča. Tam, kamor so bili povabljeni, so si napravili začasni tabor za bivanje, tudi za prehrano so skrbeli sami. Tako je okoli takega gradbišča nastala prava začasna naselbina. Le za duhovno oskrbo je poskrbel tisti, ki jim je delo naložil. Gosposka, torej. Najprej pa je bilo potrebno poiskati najbližji skalnati teren, primeren za lomljenje ogromnih količin kamenja in pa nažgati ter ugasiti dovolj apna za prvo silo. Pa v gamberških hostah nasekati dovolj smrekovine za zahtevne zunanje in notranje gradbene opaže in hrastovino, da se bo osušila do tedaj, ko bodo vezali *grušt*. Končno sta se dogovorila, da najprej poiščeta mesto, kjer bodo lahko lomili za gradnjo primeren kamen. Še isti dan je oskrbnik poslal hlapca do vseh petih županov s sporočilom, naj se naslednjega jutra oglasijo pri njemu na pristavi pod gradom. Gospod Martin pa je, potem, ko je spoznal še ostalo baronovo družino, pojezdil po okolici gospostva, da se malo razgleda in da mu čas do večerje prej mine. Kar kmalu zjutraj, po obilnemu zajtrku, mu je oskrbnik poslal sla, da so župani zbrani. Peš se je odpravil na pristavo, kjer so se mu zbrani župani vljudno priklonili. Gospod Martin, ki je dobro obvladal kmečko govorico, jim je razložil, kaj pričakuje od njih. Da naj bi prav oni, domačini, najbolje vedeli, kje bi se dalo odpreti kamnolom, kamor bi se dalo priti z vprego. Malo so se posvetovali, saj majhnih, za kmečko rabo kamnolomov je bilo kar nekaj. Pa sta dva župana, čemšeniški in jesenovski ugotovila, da je edino pravo mesto za tolikšne potrebe planina pod svetim Primožem. Tam, da je tak kamen, ki v dežju in snegu ne razpade in ne strohni kar tako. Gospod Martin in oskrbnik sta tedaj zajahala konja, oba župana pa sta peš šla za vodiča tja v podnožje planine, da si to mesto ogledajo od blizu. Star kamnolom pod Primožem so našli z lahkoto, saj so tam lomili kamen za cerkvico, ki je stala le streljaj nad njimi. Oba župana sta tarnala, da bo težko podložnike pripraviti za tako težaško delo, pa ju je gospod Martin takoj potolažil, rekoč, da bodo kamen lomili turški ujetniki, ki jih je bilo v ječah na ljubljanskemu gradu vse polno. Jim bodo tabor postavili kar ob kamnolomu in tudi kuhali si bodo sami. Ves čas, tudi med delom, bodo v verigah, pod stražo pa noč in dan, da se jih vaščanom ni treba bati. Slabo pa je kazalo z odvozom. Kamnolom je bil kar visoko v gori, poti do tja pa ni bilo prave. Vsaj za volovsko vprego in vozove ogrskih mer ne. Pa tudi ne prostora za obračanje. Vse to je bilo treba še prej pripraviti, zato se je gospod Martin kar tam odločil in kamnolom potrdil. Pa eno kovaško družino, za izdelavo in popravila sekačev in kladiv in podobnega bo treba tam naseliti, da bodo pri roki. Gospod Martin si je oddahnil, saj ga je dobava kamna tolikšnih količin najbolj skrbela. Zato je z oskrbnikom bolj sproščeno odjezdil v dolino, v Zagorje, kjer je bilo apno doma. Piše: Marjan Klančnik \/sako leto priredi Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje tekmo-V vanje za bralno priznanje otrok v starosti 5-8 let, ki obiskujejo starejše skupine Vrtca Trbovlje ter prve in druge razrede trboveljskih osnovnih šol. Vsem otrokom, ki so pri branju uspešni, Tonček Knjigoljub podeli priznanja za začetke branja. Namen Tončka Knjigoljuba je spodbujanje staršev, da otrokom berejo, razvijanje in bogatenje besednega zaklada ter spodbujanje domišljije pri otrocih, povezovanje domačega okolja z vrtcem, šolo in knjižnico, obiskovanje knjižnice in njenih prireditev. Letos je priznanja prejelo 300 otrok. Med njimi so bili otroci iz starejših skupin Vrtca Trbovlje ter prvošolci in drugošolci OŠ Trbovlje in njene enote OŠ Alojza Hohkrauta ter OŠ Tončke Čeč. Otroci iz Vrtca Trbovlje in prvošolci so prišli na prireditev v gledališko dvorano Doma svobode, kjer sta jih zabavala Danijela in Luj, ki sta predstavila glasbila sveta. Drugošolci so priznanja prišli v knjižnico, kjer smo jim pripravili pravljično uro. Vsem otrokom iskreno čestitamo, staršem, učiteljicam in vzgojiteljicam pa se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje, prav tako ravnateljicama osnovnih šol in Vrtca Trbovlje, več oa dogajanju pa naj povedo foto utrinki. . Besedilo in slike: Simona Solina, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje - - ' ‘ ' ^ ^•V:'v ' ’ ' ' ' ' ' '•. ••:' . ■• Vr ; •• -»Süir ' V ' ■ y-p Kuharska knjiga o pripravi postrvi ä\. in drugih sladkovodnih rib! Celje - skladišče i D-Per ; 6/2011 gf COBISS s '.:v Sk m- I'; I# m «... '?-V FIGA sočna, slastna, aromatična, zdrava ,7^e POSTRVI iz reke na mizo MU//////J Priznani kuhar Andrej Fric in zbirka knjig z naslovom "IZ KUHARSKE KAPE" SPARGLJI divji in gojeni Fige - slasten in zdrav sadež toplih krajev parglji Naročila sprejemamo na: C Nora CjcJfP GraFVKa racer Šparglji sp ena prvih vrst pomladne zelenjave divji in gojen i GRAFIKA GRACER d.o.o. T: 03 5452666 F: 03 5473166 info@grafika-gracer.si samo^ — Več podatkov o knjigah dobite na naši spletni strani &A' - v' www.grafika-gracer.si V ceno so vključeni stroški pošiljanja in DDV. J