IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-79, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN, POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO xrv KRANJ, 28. JANUARJA 1961 ST. 11 IZHAJA OD OKTOBRA lfl« KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIKJ - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V. KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Z občinske konference SZDL v Tržiču na vseh področjih Načelnost v negospodarskih investicijah - Krajevnim odborom večjo materialno osnovo - Pereči problemi posameznih društev Preteklo sredo je bila v Tržiču občinska konferenca SZDL. Konferenca je bila zelo živahna, saj se je razprave v komisijah in plenumu udeležilo preko 100 delegatov In gostov, med njimi tudi zastopnik glavnega odbora SZDL Slovenije tovariš Franc Popit. — Razprava je pokazala, da Socialistična zveza dejansko postaja politična tribuna naših državljanov, preko katere razpravljajo o vseh Perečih gospodarskih, družbenih in društvenih vprašanjih. Po uvodnem poročilu predsednika Občinskega odbora SZDL tov. Staneta Mešiča, je konferenca nadaljevala delo v treh komisijah, *n sicer: za gospodarstvo, družbe-n° upravljanje in družbeno ter društveno dejavnost. v" gospodarski komisiji so zlasti govorili o perspektivnem razvoju °Dčine. Posebej so poudarjali potrebo po enotni politiki in akciji v Zvezi z negospodarskimi investicijami. Potrebe so v občini ve-J*ke. Zato je enotnost še toliko J50!j potrebna, če se želi smotrno investirati. Za zadostitev vseh negospodarskih gradenj bi bilo treba Zagotoviti preko 2 milijardi dinarjev sredstev. Vsega hkrati torej ne °o moč storiti. Najprej bo treba dograditi že začete objekte: zdravstveni dom, šolo in kopališče. — V okviru možnosti bo potrebno že V letošnjem proračunu ljudskega odbora zagotoviti najnujnejša sredstva za ureditev prostorov za politične in družbene organizacije na terenu. Brez prostorov delo teh °rganizacij, predvsem pa Sociali-*tične zveze ne bo uspešno. Zivahna razprava v komisiji za -ružben0 upravljanje je pokazala, da vseh Se je delavsko upravljanje v Podjetjih v občini že močno "trdiIo. Več pa bo treba storiti še, J* bodo preko najrazličnejših oblik ^jučeni v upravljanje vsi nepo-f^dni proizvajalci. S tem v zvezi 'e še posebej važno razviti dober sistem obveščanja ljudi, toda ne 0 gotovih dejstvih, marveč o vseh tistih problemih, o katerih morajo tudi oni soodločati. Manj so govorili o delu ljudskega odbora in njegovih organov. — Tu je posebno pomembno utrjevanje krajevnih odborov. Te družbene samoupravne organe so v občini ustanovili šele lani spomladi. Doslej n:.so imeli ti odbori nobenih finančnih sredstev, čeprav bi lahko — kot je ugotovil tovariš Mešič v svojem referatu — s temi sredstvi uspešno in hitro rešili mnoge krajevne komunalne probleme in s samoprispevki prebivalstva njihovo vrednost vsaj potro-jili. Odslej bo ljudski odbor moral priskrbeti krajevnem odborom - teh je v občini sedem — ustrezna materialna sredstva. Le tako se bodo lahko odbori uveljavili, v občini pa se bodo v okviru možnosti enakomerno reševali najbolj pereči komunalni problemi. Delegati, ki so sodelovali v komisiji za družbeno in društveno dejavnost, so največ govorili o starju v posameznih društvih. Tu je mnogo problemov. Zlasti je kritično stanje v šolstvu. Trži.ška šola je stara že 138 let, pa še tedaj je bila le preurejena iz hlevov. Ima le 6 oddelkov, v katerih se v treh izmenah zvrsti 14 razredov, v njih pa gostuje tudi delavska vini verza. Vsi so zategadelj upravičeno zagovarjali stališče, naj se pospeši gradnja šole. Tudi knjižnica »Svobode« nima dobrih pogojev za delo. Predvsem ne ustrezajo prostori, nima profesionalnega kadra in je skorajda brez sredstev. Z ozirom na zakon o občinskih ljudski odbor nujno moral razmišljati o ustanovitivl modernejše knjižnice s profesionalnim strokovnim kadrom. To so le nekateri problemi, ki so prišli do izraza v razpravah posameznih delegatov. Na popoldanskem delu plenarnega zasedanja je govoril tudi tovariš France Popit. Posebej je poudaril pomen pospešene stanovanjske gradnje, pri čemer bi bilo nujno angažirati več privatnih sredstev. Ob koncu je konferenca izvolila nov 32-članski občinski odbor, "5 delegatov za V. kongres SZDL Slovenije in 22 delegatov za okrajno konferenco SZDL. Delegati med delom na občinski konferenci SZDL v Tržiču Kdo bo investiral v letošnjem letu? DVA PROTI ENA Ni dvoma, da gospodarske organizacije potrebujejo znatna denarna sredstva za investicije. To ni treba posebej poudarjati. Potrebe po teh investicijah se zadnja leta naglo višajo. Tako je gospodarstvo kranjskega okraja v letu 1959 porabilo 4608 milijonov dinarjev za investicije, lani že 7212 milijonov, po planu za letošnje leto pa predvidevamo potrebo po 12.108 milijonov dinarjev za te potrebe. knjižnicah, ki se pripravlja, bo potrebovala. Zanimivo pri tej primerjavi je to, da je bilo v letu 1959 od celokupnega zneska investicij skoraj polovico lastnih sredstav. Tudi v lanskem letu je bila slika tega razmerja ista kakor predlanskim V letošnjem letu pa odpade od navedenih 12 milijard dinarjev investicij kar 8 milijard dinarjev na tuja sredstva (razmerje 2 :1)). — Prav zato je veliko vprašanje, če bo na razpolago toliko sredstev iz tujih virov, kakor bi jih podjetja Delovno predsedstvo na sredini tržiškl občinski konferenci SZDL S posvetovanja kovinskih delavcev Jugoslavije Priprave na občne zbore Spremembe v sindikalnem delu V soboto, 21. januarja, je bilo v prostorih tovarne Iskra v Kranju Pokongresno posvetovanje delegatov V. kongresa kovinskih delavcev Jugoslavije in predsednikov sindikalnih podružnic na območju OLO Kranj. Na osnovi zaključkov V. kongresi*1 sindikata kovinskih delavcev Ugoslavije so na posvetu največ Razpravljali o pripravah na občne *bore sindikalnih podružnic in o Prihodnjem sindikalnem delu. Za-8t°pniki Iskre iz Kranja so med drugim povedali, da bodo z uvedbo delavskega upravljanja po posameznih ekonomskih enotah Uvedli več sprememb tudi v sindikalnih organizacijah. Predvidelo, da bodo izvolili IO sindikata v vseh samostojnih ekonomskih Enotah. Centralni 'IO bo zamenjal ^ndikalni plenum. Ta pa bo imel jnišivo za izvrševanje vsakda-bjega tekočega dela itd. Upajo,,da nova oblika delavskega samo-Pravljanja vplivala na nadaljnje v «LZ?° P°zitivno, ker bo zajela ■©delovanje veliko večje število žlanov kolektiva. - Glede na to predvidevajo, da bo tudi na sindikalnem občnem zboru glavna razprava osredotočena na samoupravljanje ekonomskih enot, na nagrajevanje po učinku ter izobraževanje. Nadalje so na posvetovanju zelo živahno razpravljali o dokončni uvedbi nagrajevanja po učinku še v tistih kolektivih, kjer to še ni dobro urejeno. Preveč operative V radovljiški občini so se pričeli občni zbori sindikalnih podružnic. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je že analiziralo delo prvih zborov in ugotovilo, da so nekatere sindikalne organizacije še vedno usmerjene preveč operativno in da ob tem premalo politično spremljajo in usmerjajo razna dela v kolektivih na primer nagrajevanje po učinku, uvajanje toplega obroka hrane in podobno. Po drugi strani pa je analiza pokazala, da letošnja poročila na občnih zborih niso več tako splošna, temveč zajemajo ne- katere konkretne, bistvenejše probleme. Predvidevajo, da bodo občni zbori v vseh sindikalnih podružnicah v radovljiški občini zaključeni sredi februarja. Občni zbor ObSS pa naj bi bil že skupni z ObSS Bled in Bohinj. Na zaključku so sklenili, da bodo 7. februarja sklicali širši sindikalni posvet, na katerega bodo povabili tudi predsednike samoupravnih organov in operativnih vodstev nekaterih večjih podjetij te občine, da bi našli skupno stališče do nekaterih perečih problemov, ki zanimajo delavce. Edine industrijske stroke, ki že več let finansirajo v poslovna osnovna sredstva samo iz lastnih skladov so: elektrogospodarstvo, industrija celuloze in papirja (Lepenka Tržič) ter grafična industrija. Železarna Jesenice bo v letošnjem letu finansirala iz lastnih sredstev 1118 milijonov dinarjev in nekoliko več iz tujih sredstev. Precej več tujih kot lastnih sredstev bo porabila kovinska industrija, medtem ko bi elektroindustrija od celotnih 1460 milijonov dinarjev predvidenih sredstev prispevala iz lastnih skladov samo 169 milijonov. Podobno je tudi v industriji gradbenega materiala, ki bi prispevala samo 8 milijonov, potrebuje pa 216 milijonov dinarjev. Več kot trikratno vrednost lastnih sredstev pa predstavljalo tuja sredstva v tekstilni industriji. Vse preveč računajo na sredstva iz tujih virov tudi ostale industrijske stroke. V celoti bi Industrija potrebovala v letošnjem letu 8792 milijonov dinarjev sredstev, od toga bo sama prispevala 2918 milijonov dinarjev. V kakšnem razmerju pa so viri investicij pri drugih panogah, nam pokažejo naslednji podatki. Kmetijstvo potrebuje 825 milijonov dinarjev sredstev, od tega naj bi tuja sredstva krila 667 milijonov dinarjev investicij, gozdarstvo 285 milijonov dinarjev, od tega samo, kar je nepričakovano, 87 mili j. din tujih sredstev. Gradbeništvo kljub velikim potrebam ni planiralo velikih investicij v poslovna osnovna sredstva — samo 184 milijonov in še od tega zneska bo krilo samo dve tretjini. Ostale panoge (promet, trgovina, gostinstvo in obrt) bodo slabo polovico za investira- nje prispevale same, ostalo polo-i vioo pa bodo morale v primeru realizacije pokriti tuja sredstva. -Komunala bo s 425 milijoni dinarjev (od tega 143 milijonov tujih sredstev) vsaj za silo modernizirala svojo dejavnost. Zapažamo torej, da so se podjetja močno naslonila na tuja denarna sredstva, vendar se tukaj kaj lahko vprašamo, kaj, če ni to samo račun brez krčmarja — tuja dsnarna sredstva namreč še niso zagotovljena. V prihodnje bodo gospodarske organizacije - če bodo hotele bolj realno uravnavati svoj nadaljnji razvoj - morale bolj računati na lastna sredstva. V Skofji Ledi s® sa 0b razpravi o združitvi občin Skofja Loka, 25. januarja - Na I bivalci v Železnikih ne bodo prav današnji redni seji ObLO^v Skofji nič prikrajšani ob tej reorganizaciji ter je vsaka bojazen in ne- Loki so razpravljali o več perečih problemih, med katerimi je bil najpomembnejši tisti, ki je ponovno načel razpravo o združitvi založniške občine s Skofjo Loko. ObLO iz Železnikov je poslal 17 predlogov, ki naj jih sedanja škofjeloška občina upošteva in nekako »Obljubi«, da jih bo izpolnila. -Odborniki, ki so bili za združitev, so bili enotnega mnenja, da pre- Pomoč samo tistim organizacijam SZDL, ki so prizadevne Komisija za prostore pri Občinskem ljudskem odboru SZDL v Kranju je na svoji seji pred dnevi razpravljala o ureditvi in opremi prostorov krajevnih organizacij. Tokrat so razdelili skupno 1,500.000 dinarjev posameznim organizacijam za najnujnejšo opremo prostorov. Toda ob pregledu potreb in prošenj so v komisiji upoštevali predvsem dve načeli: prvič tisto organizacije, ki so vsestransko delavne na svojem terenu in drugič tiste, ki k ureditvi oziroma opremi prostorov tudi same prispevajo. Prispevek, ki ga daje občina bo samo v pomoč tistim, ki si tudi sami prizadevajo za to. Največ, in sicer 350.000 din so odobrili organizaciji na Zlatem polju, 200.000 za Orehek, 150.000 za Struževo, po 100.000 za Voklo, Trboje, Zabnico in Šenčur ter manjše vsote organizacijam v Stra-žišču, Trsteniku, Goricah in pri Vodovodnem stolpu v Kranju. Hkrati s tem je komisija razdelila tudi nekaj že rabljenega pohištva in drugo pisarniško opremo, ki so jo po znatno nižjih cenah dobili kot »že odpisani inuen-tar« v nekaterih ustanovah. Tako skušajo čimprej in tudi čimugod-neje opremiti posamezne prostore in organizacijam SZDL zagotoviti najpotrebnejše delovne prostore. Posebno vprašanje pa je še, kako pridobiti prostore. Sedanja pomoč iz lanskih skladov je namenjen« zgolj za najnujnejšo opremo. Sedaj pripravljajo predloge za letošnje delo pri nadaljnjem urejevanju prostorov. Po prvih po- datkih je predvideno, da bodo letos potrebovali najmanj 10 milijonov dinarjev za najnujnejšo opremo drugim množičnim organizacijam in za posamezne manjše adaptacije brez novogradenj in drugih večjih gradbenih del. V občini je namreč 38 krajevnih organizacij in komaj polovica od teh ima šele prve najosnovnejše pogoje za delo. -i. c. zaupanje odveč. Nasprotno, sedanja škofjeloška občina se bo trudila, da se bo gospodarski razvoj Železnikov še povečal. Prav tako bi prevzela še vso ostalo perečo problematiko v železniški občini, ki terja nujne rešitve (šolstvo, stanovanja, zaposlovanje itd.). Na seji obeh zborov so sklenili, da se v Skofji Loki vzpostavi šolski center za lesno in kovinsko stroko. Upravnik tega centra bo sedanji ravnatelj Vajenske šole za razne stroke v Skofji Loki tov. Alojz Malovrh. Na seji so imenovali komisijo za izvedbo popisa prebivalstva, ki bo od 1. do 7. IV. Odborniki so sprejeli tudi predlog o ustanovitvi samostojnerga krajevnega odbora v Godešiču. Do sedaj je vas Godešič spadala pod krajevni odbor Retoče. Na seji je bilo prebranih tudi več poročil in to: poročilo sanitarnega inšpektorja, poročilo o socialnem varstvu in varstvu družin in poročilo Ljudske milice iz Škofje Loke in Gorenje vasi. lli!lllllllll!IHIIIIIilllllW ZAHVALA Letošnje zimsko športne prireditve »Po stezah partizanske Jelovice-« v Železnikih, Kropi, Pihnem pri Bledu in Bohinja na 19. obletnico dražgoške bitke, so dobro uspele. To j« vsekakor zasluga organizatorjev, ki so razširili prireditev na celotno področje Jelovice. — S to pomembno proslavo sm ostopill v jubilejno leto 20. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov. Odbor za proslavo se zahvaljuje Okrajnemu ljudskemu odboru, kakor tudi občinskim ljudskim odborom, ki so dali potrebna finančna sredstva in s tem omogočili to pomembno zimsko športno manifestacijo. Posebno se odbor zahvaljuje prebivalcem Železnikov, Ccšnjice in Dražgoš ter ostalim iz Selške doline, ki so v teh dneh nudili prenočišča in aktivno sodelovali v pripravah za to prireditev. Prav tako se odbor zahvaljuje delovnemu kolektivu tovarne »Niko* in ostalim gospodarskim organizacijam in ustanovam. Ti so s svojim prizadevanjem omogočili, da smo lahko zajeli izredno širok krog tekmovalcev vseh zim-ikih športnih panog. Prireditev je dobila svojo veličino še posebno v zaključni manifestaciji 15. januarja 19C1 v Železnikih. Odbor za proslavo »Po stezah partizanske Jelovice« \ STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA, 28. Januarja 1961 Te Dni po sueTu OBLETNICA PROGLASITVE NEODVISNOSTI INDIJE V sredo, 26. januarja, so v vseh indijskih meatih svečano proslavili 12. obletnico proglasitve in odvisnosti Indije. V počastitev obletnice je bila v New Delhiju dveurna parada, ki ji je prisostvovalo okrog 2 milijona ljudi. VAŽNI SESTANKI VODILNIH ZAHODNIH POLITIKOV Prihodnje dni v februarju bo več važnih sestankov vodilnih zahodnih politikov. Po vesteh agencije Reuter je britanski premier Maemillan že včeraj odpotoval v Francijo, kjer se bo sestal s pred' sednikom de Gaullom. V februarju pričakujeta de Ganile in Maemillan obisk kanclerja Adenauerja, britanski premier Maemillan pa je Izrazil željo, da bi obiskal predsednika Kennedyja v Wa*hingtonu. »ZAČETEK BOJA ZA OSVOBODITEV« Portugalski protifašistični odbor je objavil izjavo portugalskoga generala Delgada, ki se nanaša na dogodke v zvezi s prekooceansko ladjo »Santa Maria«. V izjavi je med drugim rečeno, da tega, da so uporniki prevzeli poveljstvo na ladji, ni moč obravnavati kot piratsko dejanje, ampak samo kot »revolucionarno akcijo Portugalska narodnoosvobodilne vojske«. V izjavi Je potem rečeno, da jo ta politična akcija »začetek boja za nacionalno osvoboditev«. AMERIŠKA PILOTA IZPUŠČENA Sovjetski tisk objavlja na prvih straneh sporočilo sovjetskega zunanjega ministrstva o tem, da sta bila izpuftčena ameriška pilota, člana posadke letala »RB 47«. Sporočilo poudarja, da je sovjetBkl vladi narekovala ta ukrep iskrena težnja, da bi dosegli novo etapo V odnosih med ZDA In Sovjetsko zvezo. ZAHVALA Ob nenadomestljivi Izgubi naJe mame, Žene, stare mame j JOŽEFE KLEMENClC roj, TIC se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so se v tako obilnem številu poslovili od nje, jo spremljali na zadnji poti in ji nudili pomoč v teh težkih dneh. Zahvaljujemo se za zdravniško pomoč Jn lajšanje trpljenja, duhovniku iz Predoselj za tolažbo in spremstvo k večnemu počitku. Zelo iskreno se zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetja ter za tolažilne besede ob bridki žalosti. Srakovlje, Avstralija, Avstrija, Šenčur, Tenetiše Žalujoči: otroci z družinami in mož ZAHVALA Ob Izgubi našega dragega očeta JOŽETA TERAN se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali toliko cvetja. Prav prisrčna zahvala sosedom za vso pomoč ob tem času, gasilcem, pevcem, duhovščini, godbi za izkazano čast, tov. Bajželjnu in tov. Rozmanu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali in nam izrazili sožalje, iskrena hvala. Duplje, 26. januarja 1961. Družina Trnovčeva Šolanje prilagoditi potrebam Kranj, 27. Januarja - V prostorih šole Franceta Prešerna v Kranju je bil sinoči občni zbor organizacije Zveze borcev Vodovodni stolp, ki vključuje v svoje vrste 228 članov. Na zboru so precej govorili o šolanju borcev, oziroma o njihovem strokovnem osposablja-nju. Pri tem so nekateri govorniki ugotavljali, da je dosedanje izobraževanje preveč šolsko in premalo življenjsko, premalo prilagojeno potrebam. Anketa o zaposlitvi in strokovni sposobnosti borcev, ki so jo po organizacijah ZB opravili lani, je tudi med člani organizacije pri Vodovodnem stolpu pokazala potrebo po nadaljnjem strokovnem osposabljanju. Toda kandidatov za sedanje oblike šol je bilo zelo malo. Zato so člani posebne komisije hodili po hišah od borca do borca in jih nagovarjali za šolanje. Toda le-ti so imeli mnogo pomislekov, češ da niso več sposobni za šolanje, da ne bodo mogli slediti pouku in polagati iznitov in podobno. Nekrterl so celo izrazili dvom, če bi jim šola koristila na njihovem delovnem mestu in celo bojazen, da bi po šoli ne dobili več niti sedanjega delovnega mesta oziroma tolikšnega zaslužka. Ko so na sinoćnjem občnem zboru govorili o vseh teh in drugih pojavih, so bili mišljenja, da kaže izobraževanje članov ZB podrobneje proučiti. Zlasti pa bi bilo treba uveljavljati praktično osposabljanje za določena delovna mesta, kar naj bi neposredno pomagalo borcem do večjih delovnih uspehov in s tem tudi do višjih zaslužkov. Predlagali so, naj bi to vprašanje podrobneje pretresli na občinski konferenci ZB, ki bo v začetku februarja letos. -1. e. BOLJfil PREVOZ MESA Kamnik Podjetje Meso v Kamniku si je nabavilo nov poltovorni avto za prevažanje mesa iz klavnice v svoje poslovalnice. Avto je znotraj obložen z izolacijsko steno in pločevino. Do sedaj so prevažali meso s konjsko vprego na odprtem vozu. Podjetje je odprlo tudi poslovalnico na Duplici, kjer prodajajo meso vsako sredo in soboto. Ljudje in dogodki Neprikrito vmešavanje Neposredna pomoč nekaterih zahodnih držav prozahodnlm skupinam v Kongu postaja vse bolj odkrita. Vse občutneje J«, da ne-okolonialisli z vsemi sredstvi skušajo obdržati Kongo v svojem okviru in ga uporabiti za desko svojih političnih ciljev v tem delu sveta. Ze nekaj dni prihajajo Iz te afriške dežele sporočila e prihodu vedno novih kontingentov prostovoljcev, ki se vključujejo v »tujske legijo«, ki naj bi se v okviru Combeje-vlh det borila proti enotam nacionalne kongoške vojske. V glavnem gre pri tem za najrazličnejše avaturlsto Iz mnogih evropski drfav, med njimi za bivše pripadnike hitlerjevskih elitnih enot SS. Vse te »prostovoljce« novačijo v Bruslju In od tam z letali prevažajo v Ellsa-bethvIMe. Prav tako ne skrivajo ve« nekatere zahodne države pomoči v orožju za Combejevo, Ko-londžijevp In Mobutujevo vojsko, Preteklo nedeljo je na le-»poldvillskem letališču pristalo posebno letalo, ki je pripeljalo približno 7 ton orožja sa Mobutujevo vojsko. V prestolnici »neodvisne rudarske države« pristajajo Iz dneva v dan letala z orožjem za Kalondžijevo vojsko. Vzporedno s temi neokoloniali-stičnimi akcijami pa tečejo priprave za ustanovitev trojnega vojaškega pakta za boj proti legalni kongoški vladi In njenim vojaškim enotam. V Lecpoldvillu pa v istem času pripravljajo ta-koimenovano »konferenco za okroglo mizo«. V zadnjih dneh se Je zvedelo, da so tudi Francozi uradno ponudili separatistu Combeju »dobre usluge« za organizacijo »tujske legije« v Katangi. Dovolili so namreč polkovniku Rogerju Trlnqueru, da je odpotoval v Ej;z»bethvllle na pogajanja o pogojih, pod katerimi bi prevzel vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami Katange. Hkrati z nJim je francesko ministrstvo za vojsko dovolilo tuđi desetorici drugih ofialrjev In podoficirjev, da zapustijo službo v frgnfQwd vojski in se udinjajo Combeju. Polkovnik THnquer, ki ga je francoski vojaški štab tako velikodušno odstopil Combeju, je znan že iz dogodkov med sueško krizo, ko je vodil padalski odred francoskih interveneionistov. Poznajo ga tudi že v Alžiriji, kjer se je posebno odlikoval koncem leta 1957 pri čiščenju mesta Alžira. Odtlej je ta vojaški poveljnik na glasu največjega vojaškega strokovnjaka za boj proti nacionalnim in osvobodilnim gibanjem v Afriki. Zanimivo je, da ob tej odkriti intervenciji neokoloniallstov Organizacija združenih narodov ostala popolnoma ob strani. Zaradi te sramotne pasivnosti organov OZN v Kongu je resno ogrožen ugled ie organizacije, ne samo v Afriki in Aziji, marveč v svetovnem Javnem mnenju sploh. Svetovno javno mnenje namreč zelo Jasno vidi spletke neokoloniallstov in njihove namene v tej afriški deželi in vse bolj obsoja metodo, s katero skušajo preprečiti kongoškemu ljudstvu, da bi svobodno izrazilo svojo voljo in želje. Vsaka zgodovinska analogija je seveda pomanjkljiva. Vendar ne moremo mimo dejstva, da Je položaj v Kongu močno podoben tragediji španske republike pred 25 leti. Tudi tedaj so zahodne demokracije, ki so bile na besedah zaščitnice vseh svoboščin zelo mirne in celo s tihim odobravanjem gledale kako fašizem trga na kosce mlado špansko republiko, prav tako kot organi OZN v Kongu, ki so na besedah zaščitniki protikolonialističnlh prizadevanj in teženj afriških ljudstev, sedaj mirno — In celo bi lahko rekli z zadovoljstvom — gledajo kako neokolonialisti vseh vrst pohlepno segajo po tej mladi afriški državi in jI strežejo po neodvisnosti. Za ugled svetovne organizacije je to seveda kaj tvegana igra. Zato bi bil že skrajni čas, da vsi, ki jim je pri srcu mir in ugled OZN, store odločne ukrepe. Pri tem je seveda samo ena pot: Priznati zakonite organe v Kongu in jim omogočit} normalno poslovanje, hkrati pa odstraniti sleherno tuje vmešavanje v Kongo, ki postaja vse bolj odkrito. Množična udeležba m občnem zboru ZB Oorje V nedeljo, 22. januarja, Je bil v Gorjah v prostorih Zadružnega doma občni zbor tamkajšnje OO ZB. Med številnimi udeleženci, saj je v tem kraju okrog 300 članov Zveze borcev, je bilo tudi 10 pr-voborcev. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk 2. kola z dne 25. februarja 1961 v Beogradu V minulem letu so člani omenjene organizacije obravnavali 54 vloženih prošenj za priznanje dvojne delovne dobe, nadalje so zbirali topografsko gradivo iz te so zadelo ičnieami dobitek 10 1.000 60 800 550 • 3.000 770 3.000 85680 60.000 Đ8530 60.000 1 400 08651 40.400 04501 60.400 04501 60.400 25331 300.400 29291 40.400 52541 60.400 74511 40.400 4(550? 1 500.400 718241 500.400 22 800 52 1.000 33 800 063 3.000 7603 20.000 36653 60.000 67803 60.000 96053 100.000 24 800 54 1.000 514 10.000 80244 40.000 82524 200.800 96304 100.000 98944 60.000 622544 4,000.000 649114 1,000.000 5 400 03915 60.400 76 800 086 5.000 15046 80.000 29016 60.000 96046 100.000 207296 800.000 77 800 87 800 0797 20.000 6697 20.000 36117 40.000 50857 100.000 62987 60.000 71437 60.000 89517 100.000 78 2.000 008 3.000 898 5.000 38558 80.000 72888 40.000 78588 80.000 84028 80 000 663848 2,000.000 784008 800.000 59 800 38379 40.000 87999 40.000 98249 40.000 SEMINAR ZA POLITIČNE DELAVCE Skofja Loka Te dni je bil v Skofji Loki tridnevni seminar za predsednike in tajnike krajevnih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva, z namenom, da se te politične aktiviste na vasi seznani z gospodarsko in politično problematiko, kakor tudi z različnimi organizacijskimi problemi, ki se pojavljajo na terenu samem. Seminarja, ki ga je organiziral občinski odbor SZDL v Skofji Loki, se je udeležilo preko 30 slušateljev, med njimi tudi predsedniki mladinskih aktivov škofjeloške Občine. k o m u Kranj - Danes ob 20. uri bo v Prešernovem gledališču predstava Johna Patpicka »VROČA KRI«. -Člani dramske skupine DPD Svoboda iz Stražišča se bodo s tem delom predstavili delegatom Okrajnega komiteja LMS. Jutri, v nedeljo, ob 10. uri, bo kot po navadi URA PRAVLJIC, popoldne ob 18. url pa Vandot - Stantova mladinska igra KEKEC IN MOJCA. Istega dne dopoldne bo na kranjskem kegljižču nadaljevanje moškega ekipnega kegljaškega prvenstva, Jesenice - Danes ob 19,30 uri bo v Cufarjevem gledališču premiera N. VVelgla: NAMIŠLJENI DOKTOR. To komedijo v treh dejanjih bodo ponovili v nedeljo, prav tako ob 19.30. Danes ob 15. url bo na drsališču pod Mezaklo hokejska tekma med pionirji. Koroška Bela - Na Kresu nad Koroško Belo bo v nedeljo, 29. januarja, ob 10, uri, tekmovanje o skokih za pionirje in mladince na 16 in 30-metrski skakalnici, Planica - V nedeljo i startom ob 10.30 se bodo pričeli v Planici rneddruštveni smučarski teki in mladinski smučarski troboj. Skofja Loka - Člani Dramske skupine iz Škofje Loke bodo uprizorili v Domu »Svobode« mladinsko igro KEKEC, in sioer ob 16. uri. Zalog — Dramska skupina mladinskega aktiva iz Vodic bo gostovala v nedeljo v loiski dvorani v Zalogu z ljudsko igro »Student na vasi.« Po končani igri bo mladinski ples. Park prometne vzgoje? V ponedeljkovi številki smo na kratko poročali o občnem zboru kranjskega avto-moto društva. To društvo je lani doseglo zavidljive uspehe, zato je prav, da o tem spregovorimo še nekaj besed. Predvsem so se marljivi delavci društva izkazali pri vzgoji naše mladine, kjer je pionirska komisija napravila res pionirsko delo pri vzgoji najmlajših. O delu nam je pripovedoval njen predsednik, tovariš JOZ£ POKLJUKAR iz Iskre: »Pri kranjskem AMD smo ustanovili pionirsko sekcijo predvsem za prometno vzgojo naših najmlajših. Vse šolarje smo raz- delili v starostne skupine, In sicer do 10. leta, od 10. do 14. leta In od 14. de 18. leta. Mi smo se največ ukvarjali z vzgojo šolarjev pod 14. letom. Pri tem delu smo ugotovili, da smo napravili napako, ker nismo vključili tudi srednješolske mladine, medtem ko Je bilo delo na osemletkah zelo razgibano. Tako Je napravilo izpit iz cestno prometnih pravil okoli 2200 pionirjev in pionirk. Seveda Vsega dela ne bi zmogli, če ne bi pomagali tudi prosvetni delavci. Otroci so ta pouk vzeli resno in sem prepričan, da se zna marsikdo od najmlajših bolje vesti na cesti, kot ml starejši.« »Ste pri tem delu naleteli na kakšne težave?« »Smo. — Otrokom smo predavali samo teorijo, medtem ko praktično marsikaj nismo mogli pokazati. Zato Je bil včasih ta pouk pomanjkljiv. V načrtu imamo že precej časa, da bi v Kranju zgradili park prometne vzgoje. Občinski ljudski odbor smo ie zaprosili za lokacijo. Najbolj primeren kraj bi bil Savski log, vendar nekaj govorijo, da bodo tu uredili živalski vrt. Menim, da ni nujno, da moramo otroke praktično učiti z avtomobili. To lahko naredimo tudi s sklrojl aH kolesi, pa tudi pel. Prav gotovo pa je večje ve- selje, če ie malo »zabrnl«. V načrtu imamo, da bomo izdelali tudi nekaj »GO-KART« avtomobilčkov. Prototip tega smo ie Izdelali. Dobro bi bilo, da bi imeli pri izgradnji prometno vzgojnega parka tudi občinski odborniki malo več razumevanja.« »Kako pa bo letos?« »Letos bomo s tem delom nadaljevali In ie naprej poučevali najmlajše o prometnih predpisih. Brez dvoma bomo sedaj vzgajali tudi srednješolsko mladino. Na vrsti bodo tudi starejši, vozniki motornih vozil. Zaradi tega se Je naša komisija tudi preimenovala v »Komisijo za prometno vzgojo«. NOB za Gorenjski muzej, organizirali tradicionalno partizansko patruljo ob občinskem blejskem prazniku, se množično Udeležili 15. obletnice osvoboditve Begunj itd. V živahni razpravi so govorili o kvalifikaciji, ustreznem delovnem mestu in stanovanju borcev ter o skrbi za otroke padlih partizanov. Za predsednika so ponovno izvolili tov. Janeza Kocjančiča. USPELA MLADINSKA I UPRIZORITEV Skofja Loka V nedeljo, 22. januarja, so člani Dramske skupine DPD »Svoboda« iz Škofje Loke uprizorili mladinsko igro »Kekec«. Premiera je bila že v soboto zvečer, žal pred slabo obiskano dvorano poslušalcev. Z lepo naštudirano predstavo bodo škofjeloški igralci gostovali tudi v odročnih krajih v Poljanski dolini. V kratkem pa se bodo občinstvu predstavili s komedijo »Tripče de Utolče«. Komisija za sklepanje In odpovedovanje delovnih razmer pri podjetju „VODOVOD" Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: I. ZA STROJNO-MEHANICNO DELAVNICO 1 mojster za vođenje del 4 ključavničarje 1 rezkarja 2 strugarja 2 vajenca 1 pomožnega delavca II. INŠTALATERSKA DELAVNICA 6 instalaterjev 1 šofer za vožnjo ekskavatorja 10 nekvalificiranih delavcev III. ZA LIVARNO 1 mojster 2 VK livarja 3 K livarji 4 pomožnj delavci IV. ZA PISARNO 1 blagajničarka za vodenje blagajne Javiti se je pismeno ali uBtmeno v tajni.tvu podjetja, Podjetje ne razpolaga s stanovanji. Pri izbiranju kvalitetnega pralnega sredstva upoštevamo ttf vsestransko uporabnost. OSKAR pere v pralnem stroju enako uspešno kot pri roČHe^ pranju. OSKAR torej v vsako gospodinjstvo! Za belo in pisano perilo OS AR, - za volno, svilo, nyloo perlon detergent »PERILO«. ID CLA OB ČETRTI KONFERENCI MLADINE KRANJSKEGA OKRAJA NOVIM USPEHOM NASPROTI! F Dvoletno razdobje med III. in IV. redno konferenco LM označuje izredna živahnost v našem družbenem in političnem življenju — tako celotne družbe kakor tudi organizacije LM. To dokazujejo pomembni dogodki v tem čase, kot so 40. letnica KPJ in SKOJ, IV. kongres ZKS, 10. letnica delavskega samoupravljanja, 13. letnica osvoboditve in* V. kongres SZDL J. O tem govorijo uspehi naše socialistične graditve, naraščajoča moč delavskega razreda in družbenega samoupravljanja, dvig življenjske ravni in s tem večja zavest delovnih ljudi ter krepitev socialističnih družbenih odnosov. O tem govore številne ceste, mostovi, športni objekti, podjetja, ureditev vasi, ustvarjalnosti naše mlade generacije. Mladina v vedno večjem številu sodeluje v delavskem upravljanju, političnih in društvenih organizacijah, kamor prinaSa novih oblik dela in svežine. Udejstvovanje mladine je na vseh področjih našega družbenega življenja v zadnjem času naraslo, predvsem v organih delavskih svetov, eolskih odborov, zadružnih svetov, skratka sodelovanje mladine je predvsem v neposredni demokraciji največje. Pred današnjo konferenco pa stoji naloga, da določimo, kako nadalje razvijati našo organizacijo, kako jo približati slehernemu mlademu članu, da bo v njej našel tako obliko dela, kakršno si najbolj želi. Naša organizacija bo morala v bodoče bolj posegati v vprašanja, ki so življenjskega pomena za mlade ljudi, vprašanja stanovanj, prehrane, klubskega življenja, udejstvovanja v kulturno zabavnih društvih in organizacijah. V bodoče bodo naše organizacije morale najti več stika in kontakta z društvenimi in drugimi organizacijami, ki vključujejo mladino. Večjo povezave bo treba najti z občinskimi ljudskimi odbori in več sodelovanja na zborih volivcev, krajevnih odborov, SZDL, tako da 6e bodo naši predlogi uresničevali v življenje in realizirali. Prav v naši organizaciji je največkrat dosti dobrih predlogov, sklenjenih na konferencah OO LMS ali občinskih konferencah, ki pa ostanejo nekje na papirju, ker predlogov ne predlagamo pred zbore volivcev, krajevne odbore, občinske odbore in svete, da bi o tem razpravljali in dajali odgovore, pa četudi včasih negativne. Se posebno pa letos, ko proslavljamo 20. letnico naše revolucije, stoji pred organizacijo LM važna naloga, da seznani vse mlade ljudi z revolucionarnimi podvigi iz NOB in nadaljuje njihove svetle tradicije, tako kot so jih.oni začrtali za našo srečnejšo bodočnost in za čim hitrejšo izgradnjo socializma in so-* eialističnih družbenih odnosov. Če je delo v veselje, je tudi počitek prijetnejši elo t nove zmage Vsako leto v poznih jesenskih dneh mladi ljudje na občinskih mladinskih -konferencah ocenjujejo svoje uspehe in prizadevanja: obenem pa si začrtujejo delo za v bodoče. Med posameznimi letnimi obdobji pa smo priča kvalitetne rasti in pomembnih uspehov v naši organizaciji in v naši družbeni skupnosti nasploh. Organizacija Ljudske mladine iz leta v leto širi svoj delokrog in postaja v svojem bistvu zares organizacija mladega človeka, saj -skrbi za njegovo vzgojo in rast, razpravlja in rešuje življenjske probleme mladih ljudi, obenem pa se prizadeva, da bi z obširnimi programi idejnega dela in s široko dejavnostjo na področju društvene aktivnosti zadostila interesom vsakega mladega človeka. Prav zaradi vseh teh ugotovitev in zaradi velikih uspehov, ki smo jih na področju kranjskega okraje v preteklem obdobju dosegli, je še toliko pomembnejše, da spregovorimo nekoliko o letošnjih občinskih konferencah — saj so te vsem tem problemom vtisnile svoj pečat, obenem pa so seveda tudi rezultat zrelosti naših vodstev, naših organizacij. Prav gotovo lahko trdimo, da so bile letošnje konference v primeri z lanskoletnimi kvalitetnejše, da so globlje segle v problematiko in dale nanjo tudi jasen in odločen odgovor. Se zlasti je pomembno, da so tokrat konference segle v problematiko, ki je življenjske važnosti za mlade ljudi — to se pravi, da so konference povsem jasno spregovorile o vprašanjih stanovanjske gradnje, družbene prehrane, nagrajevanja po učinku, v številna proizvodna vprašanja itd., pomembno pa je tudi to, da je postala mlada generacija povsod na vsakem koraku zagovornik novih proizvodnih odnosov, novih donosov med ljudmi nasploh, ki se danes iz dneva v dan pojavljajo in rastejo. Konference so ugotovile, da smo na vseh področjih prizadevanj, kakor v sistemu družbenega upravljanja, v številnih delovnih akcijah, na področju strokovnega izobraževanja, v sistemu idejno političnega dela, na področju dela Klubov mladih proizvajalcev in sekcij ml. zadružnikov, v širjenju organizacije, v obravnavanju proizvodnih problemov in zabavnega življenja mladine dosegli velike uspehe. Toda ne gre za to. Bistvo je na drugi strani vprašanja. Gre namreč za to, da se je treba vsega tega in še številnih drugih vprašanj, ki 6e tičejo dela organizacije in vsakega posameznika, lotiti še smeleje in smotrneje, kajti le na tak način bomo lahko zares kvalitetna organizacija, ki lahko trezno in razsodno odloča o vsem. O vsem tem in še o marsičem drugem je bilo govora na občinskih konferenoah. Odveč bi bilo, že zaradi skromno odmerjenega prostora, načenjati in omenjati vse, o čemer so mladi ljudje razpravljali na konferencah, mislim pa, da ne bi bilo napak zapisati nekaj besed o problemih, o katerih je bilo na konferencah premalo govora, ali pa sploh nič. Letošnji uspehi v Železnikih so zares veliki; temu ni dokaz samo prva nagrada na tekmovanju ob Dnevu mladosti, ampak tuda razprava na letošnji konferenci. Prav nasprotno pa bi lahko trdili za Bled, ki velja za področje, kjer je bilo v okviru organizacij LM v kranjskem okraju najmanj storjenega. V Skofji Loki so mladi ljudje navkljub problemom, ki jih imajo, preskopo razpravljali. Podobno je bilo v Bohinju. Konferenca v Kranju je premalo načela vprašanje dela organizacij LM na vasi, čeprav je v kranjski komuni dve tretjini obdelovalnih površin v okraju. Tržiška konferenca je premalo rekla o proizvodnji in o odnosih ter nagrajevanju. Jeseniška konferenca ai v zadostni meri spregssiarlia o interesnem delu mjadine, pa čeprav;je to izrednega pomena za taksen kraj kot so Jesenice. Vse to kaže, da je naša osnovna namera, naj bodo konference predvsem delovnega in manj manifestativnega značaja. Delo je torej začeto. Kljub problemu novih kadrov, prostorov, materialnih problemov, kdo bi našteval vse, pa je naše delo začrtano in od nas in naših prizadevanj je odvisno, kako ga bomo izpeljali in kakšne uspehe bomo ocenjevali v takih dneh prihodnjega leta. Igor Janhar USTVARJATI... GRADITI Bilo je po drugi uri v nekem podjetju na Gorenjskem — na konferenci aktiva Ljudske mladine. Po uvodnem referatu, v katerem je predsednik aktiva naštel dosežene uspehe in probleme, s katerimi se srečuje njihova organizacija, je v Sindikalni sobi zavladala tišina. Tisti, ki so bili na sestanku, so si imeli sicer mnogo povedati; kaj si tudi ne bi imeli; leto je mimo, mimo so tudi uspehi, ki jih je treba oceniti. Mladi, ki so sedeli tu, so bili prav takšni kot mnogi drugi od vsepovsod iz naše domovine; v sebi so nosili podobne misli in želje in hodili so podobno kot njihovi kolegi od vsepovsod v kino in gledališče. Tišina se je razpredala vse dotlej, dokler ni vstal Janez s prvih vrst, ki je že nekaj let delal v vodstvu organizacije in spregovoril o tem in onem. Povedal je, da nimajo dresov in da zato tudi njihov športni krožek ne dela kot bi moral. Povedal je tudi, da ni denarja, da bi pripravili Kakšen izlet. »Prostora, da bi prirejali zabave, nimamo. Sindikalna soba pa je premajhna,* je Še rekel, in ko se je vsedel, so dekleta iz zadnjih vrst zašepetala med seboj. — Kdo bi jih ne razumel, saj je konec koncev res težko vstati in pred vsemi spregovoriti o tem in onem. Kljub temu pa je vstalo drobno dekletce in spregovorilo - ne spomnim se več njenih okornih besed, temveč se spomnim le misli, ki jo je izrekla. Rekla je, da je treba iz obstoječih pogojev ustvariti čim več in čim temeljiteje. Konec koncev v dobrih pogojih lahko dela vsakdo — toda gre zato, da se ustvari iz tistega, kar je na razpolago, kar največ — hkrati pa se je treba boriti za JpoljŠe pogoje. Ko sem odhajal, sem bil ponosen na to dekle, ki je bilo čisto vsakdanje, s črnimi lasmi in bledimi ustnicami. Toda, to je podoba mladih, ki ne tarnajo, temveč ustvarjajo in se borijo, da si izklešejo svojo podobo. Podobo sebe in našega jutrišnjega dne. Peter Jasmin Ob 20-letnici vstaje Letos proslavljamo jubilejno leto — 20-Ietnico vstaje jugoslovanskih narodov. To bo leto spomenikov in proslav našim revolucionarjem in revoluciji — leto, ki nas bo spomnilo na pot, ki smo jo prehodili. Iz trpljenja in krivic, iz brez-pravja in zatiranja, je med pokom prvih partizanskih pušk rasel nov človek, ki je v borbi za. najsvetlejše ideale človeštva dal Iz sebe vse, kar je mogel, da bi se uresničile njegove davne sanje. Ce se danes spominjamo in govorimo o junaštvu mlade generacije v narodnoosvobodilni vojni, če govorimo o junaštvu in požrtvovalnosti mlade generacije pri graditvi socializma, govorim« • tem zato, ker smo to dolžni tistim, ki so umirali za zmago revolucije, ki so se brez pomišljanja in z vsem navdušenjem - . lotevali najbolj težkih nalog ■grau.v.c. ~l A^i moupravljanja in na odgovornih: mestih. Z uvajanjem mehanizacije, bo imel v našem podjetju lahko velik* pomen klub mladih proizvajalcev* I če bodo njegovi člani dobro sezna*< njeni z vlogo, ki jo pravzaprav lah-j ko ima klub v kaki gospodarski or-*/ ganizaciji. V naši tovarni namreč/ prav sedaj uvajamo delo po tekočih; trakovih in KMP bo prav tukaj lah-«] ko našel ogromno snovi za svoje i delo. Člani KMP bodo zasledovali^ in opazovali proizvodni proces in j s svojimi opažanji mnogo pripomo«, gli, da bo proizvodnja res tekla 3 čimbolj racionalno, čimhitreje in; čimceneje. Tako bo KMP kot ena izmed i oblik dela Mladinske organizacije mnogo pripomogel tudi k ugledu ! same organizacije. j Predsednik TK LMS Alpina,' Ziri - Jernej Podobnik A jav socialnega izkoriščanja in revšči*, ne, v kateri so tedaj živeli delovni^ ljudje. Vse to je socializmu tuje. Zato.', je treba mladini pojasniti, da pija*, nost ni dokaz samostojnosti, hrabro-, sti in zrelosti, kot nekateri mladeniči mislijo, temveč žalosten ostanek tistega starega sveta, v katerem so se njihovi očetje borili za košček kruha in v kozarcu vina iskali utehe in utapljali svojo bedo. Ob lakih prilikah morajo vodstva društev udariti po nezdravih pojavih, ki jih opažajo pri zabavah mladine*, Poglejmo, koliko različnih oblik in področij dela se nudi danes naši mladini na izbiro: taborništvo, kulturni klubi, aktivi mladih zadružnikov^ klubi mladih proizvajalcev, klubi mladih prosvetnih delavcev, filmski, literarni ter likovni klubi, cela vrsta sekcij v društvih, planinstvu, cela vrsta športnih klubov, ki goje različne športne discipline, LT in drugo. Na vseh navedenih področjih dejavnosti se mladina vzgaja. Prav zaradi tega potrebujejo ta društva s strani družbe in vseh činiteljev, ki lahko vplivajo na vzgojo mladine, iz* datnejše pomoči, enotnega idejno poli* tičnega nastopa s strani vseh, ki prihajajo z mladino v stik, ker so po* trebe po kulturno vzgojnem in zabavnem življenju mladine močno po* rasle. Dragiša Mrkaić j Seminarji, predavanja in druge oblike izobraževalne dejavnosti so med brigadirji zelo priljubljene dence klubaštva, ki mladino nepravilno vzgaja itd., itd. Kar se tiče vzgoje mladine na področju tehnike, se ta še vedno podcenjuje in se obravnava izrazito prak-ticistično. Toda ta stran vzgoje mladine je izredno važna in povezana s celotnim našim tehničnim napredkom. Brejf, visokokvalificiranih tehničnih ukrepov ni socializma. Brez temeljitega obvladanja strojev in poznavanja osnovnih tehničnih procesov ni mogoča povečana storilnost dela in napredek celotne produkcije. In zato ni vseeno, ali bo čez pet ali deset let v naše tovarne prihajala mladina že bolj ali manj seznanjena z moderno tehniko, z večjo ali manjšo ljubeznijo do strojev in do tehnične znanosti sploh. In končno ne gre samo za bodočnost, gre tudi za koristi, ki nam jih lahko pravilna vzgoja mladine daje že v sedanjosti. Do nedavna smo bili tehnično zaostala dežela; rezultati nekdanjih naporov in dela naših domačih kadrov in znanstvenikov so šli v žep tujih in domačih kapitalistov. Sedaj pa je drugače. Koristi vsakega novega tehničnega napredka, vsakega novotar-skega predloga dvigajo življenjsko raven vseh naših delovnih ljudi. Take osnove in tako perspektivo mora imeti vzgoja v društvih LT, ki naj mladino seznanja in v njej vzbuja veselje do tehnike. Naše stališče do zabave in razvedrila je jasno. Mladini je treba dati zabave in razvedrila ne samo zato, ker ga ona želi in potrebuje, ampak tudi zato, ker ga s svojim požrtvovalnim delom tudi zasluži. V tem pogledu je treba pustiti mladini vso iniciativnost in svobodo. Ko govorimo o tem, da je treba mladim ljudem vzporedno z njihovim doraščanjem dajati tudi nove možnosti spoznavanja življenja in izživljanja pa seveda ne mislimo, da je treba mladini vse to dovoliti oziroma jo prepustiti zgolj lastnemu iskanju in eksperimentiranju. Nasprotno! Pod nosti in možnosti, da vsak posamez-sproščenosijo ne razumemo anarhič-nik živi in se izživlja, kakor sam hoče. Ne! Pod sproščenostjo razumemo možnost, da se dana vprašanja in zahteve postavijo na dnevni red, da se iz osnovnih marksističnih vidikov premotrijo, da se o njih razvije borba mnenj, v katerih morajo vodstva društev objasnjevati in zagovarjati zdrava in na markističnih načelih zgrajena načela, istočasno pa ožigosati in kritizirati ostanke in navade buržoaznih in dekadentskih idej. V nekaterih društvih je še precej močno prepričanje in navada, da ;e vsaka zabava brez pijančevanja pusta in dolgočasna. To je dediščina starega kapitalističnega sveta, v katerem je pijančevanje bilo zakonit po- Ikra 44 a V Nudi mo prvorazredno blago in to: cefirje, popeline. flanele, velveton, žepne robce, odeje in kanafase predilnica • tkalnica • apreiura • šivalnica KVALITETNI IN SOBOBNO KONSTRUIRANI IZDELKI: Telefoni in telefonske centrale Kinoprojektorji Kinoakustične naprave Instrumenti Električni števci Avtoelektrični pribor Selenski usmerniki Električni vrtalni stroji Avtomatske sklopke itd, ZAHTEVAJTE PROSPEKTE v „ISKRI" Kranj tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Telefon: 39-21, telegram: Iskra Kranj, telex: 03-197 Tovorno gumijevih izdelkov Izdelujemo: SCWKX Kranj Telefon: 20-71, 20-74 Brzojavi: Guma Kranj Telex: 03-186 avtoplašče, plašče za kolesa, tehnične izdelke, jermene, klinaste jermene, transportne trakove, prevleke valjev, prevleke koles, podplate, poripetnike, podplatne plošče, blago za dežne plašče, lepila itd. I B NDUSTRIJA U0MBAZN1H IZDELKOV KRANJ svoje kvalitetne in priporoča vsem potrošnikom cenene izdelke TISKANINA tiskanima tovarna tiskanega blaga KRANJ Nudimo vam svoje priznane izdelke: bombažne in stanične tkanine v vseh modnih barvah in odtenkih Telefoni: centrala 28-81 Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot kvalitetne po izdelavi in trajnosti Naročila izvršujemo točno in solidno ' T TRTICU: samo dve sekciji mladih zadružnikov Ker imamo v naši občinin malo kmečkih aktivov in obstojata le dve sekciji mladih zadružnikov (v Kmetijskih zadrugah Podljubelj in Križe), lahko napišemo, da so kmetijske zadruge vse premalo nare-taile v tem obdobju za razvoj sekcij mladih zadružnikov. Gotovo bi lahko vključili več kmečkih fantov in deklet pri reševanju kmetijskih problemov na tem področju, kot tudi v upravljanju zadrug in iskanje novih oblik dela mladih zadružnikov. Zato je predvsem naloga društveno političnih organizacij na terenu in vodstev kmetijskih zadrug, da upoštevajo in razvijajo vse tiste oblike dela, ki bodo zadovoljile in vspodbujale ter razvijale interese Sport je že dlje med mladimi najbolj priljubljeno razvedrilo Delo in vloga mladine v društvenih organizacijah JANEZ rVNIK, predsednik ObK LMS Tržič j mlade generacije na vasi, če hoče-j Ido, da vključimo hntei^o mladino I 9 nase skupno prizadevanje. Kadar govorimo o delu mladine v kulturno-prosvetndh društvih in ugotavljamo, da kulturno-prosvetna dejavnost v splošnem zaostaja za hitrim napredkom in razvojem našega gospodarstva in ostalih oblik socialistične demokracije, se nehote vprašujemo, kje so vzroki za takšno stanje Ali imajo naša kulturno-prosvetna društva pravilno vlogo pri vzgoji naših ljudi in ali pravilno vsklajajo delo in program društva z interesi in težnjami ljudi, posebno mladine, ki naj bo jedro članstva vsakega društva? V odgovorih na ta vprašanja spoznamo, da bo potrebno klasične oblike dela naših društev zamenjati z novimi oblikami, ki bodo lahko vsestransko razvijale in zadovoljevale sposobnosti mladih ljudi ter večale njihovo razgledanost. Le z novimi oblikami dela v klubih, z uporabo raznih tehničnih pripomočkov pri delu itd., in pa morda tudi s tehnično bolje izdelanimi in pestrejšimi klasičnimi programi, bomo ▼ društvih lahko vzgajali mlade ljudi. MLADINCI - MLADINKE! Za vsako delo, za vsako priliko, vedno čevlji... Prav tako se bo povečalo tudi članstvo društev prav iz vrst mladine, ki bo sama rada prišla iskat razvedrila v društvo oziroma hotela koristno izrabiti svoj prosti čas. Da kulturno-prosvetna dejavnost ne dohaja hitrega razvoja našega gospodarstva, ni pojav samo pri tej veji društvene dejavnosti, ampak se opaža tudi pri ostalih društvih in organizacijah (TVD Partizan, športna društva, strelci itd.). Oblike dela katerekoli organizacije ne smejo ostati na višini trenutnih uspehov, ,ampak morajo organizacije iskati pot, kako izboljšati svoj program z oziram ria interese svojih članov. Z gotovostjo lahko trdimo, da potem tudi dejstvo, da je premajhno število mladine vključene v društva, ne bo več stalno na dnevnem redu. Taksen razvoj društvenega življenja bo zagotovil, da bo mladina v organizacijah in društvih postala tista sila, ki bo vodila in razvijala delovanje društva na osnovi svojih želja in potreb. To organizacijo dela v društvih in organizacijah nam narekuje hiter razvoj našega gospodarstva, ki potrebuje zdravega, sposobnega in vedrega proizvajalca oziroma upravljavca Organizacija LM pa združuje tudi vse tiste mladince, ki se udej-stvujejo v taborniški organizaciji ali počitniški zvezi. Te oblike organizacije LM so organizirane s posebnim namenom vzgajati mladino v obliki potovanj, taborenj in v zvezi s tem v organizaciji raznih prireditev, predavanj iz različnih tem od poljudnoznanstvenih, potopisnih, do predavanj iz zgodovine in NOB — kjer člani taborniške organizacije spoznavajo svet, domovino in njeno junaško preteklost. Tudi oblike dela počitniške zveze so v skladu z interesi njenih članov; potovanja, počitnice ob morju ali v gorah, spoznavanje lepot, kulturnih in zgodovinskih spomenikov) naše domovine. To nudi Počitniška zveza svojim članom ob minimalni porabi sredstev. Toda kljub vsem ugodnostim, ki jih te organizacije nudijo svojim članom, se članstvo le počasi dviga. Vzrok za to je lahko premajhna popularizacija dejavnosti organizacije v časopisih in pa samihr članov med ostalimi mladinci. Program dela organizacij je širok iri pester, zato je hitrejšemu razvoju teh organizacij1 treba posvetiti ved pozornosti s strani vodstev organizacij in ostale mladine. V vseh teh organizacijah in društvih bi naši mladinci lahko odigrali pomembno vlogo pri razvoju in napredku organizacije in dokazali, da je mladina vedno pripravljena sprejeti naloge ter jih uspešno opraviti in da želi ustvariti pogoje za dosego ciljev, ki si jih je postavila. Jože Kavčič i Splošno gradbeno podjetje SAVA Jesenice želi mladini kranjskega okraja kar največ uspehov na njeni IV. konferenci KfLUL • KRANJ Živahna dejavnost v BPT v Tržiča V tej osnovni organizaciji se je mladina lotila naloge razširiti najbolj privlačno obliko dela za mladino — uvajanje proizvodnih konferenc v vseh oddelkih in izmenah. Dosedanje izkušnje kažejo, da je mladina preko proizvodnih konferene napravila kvaliteten skok pri svojem delu, saj se je na teh konferencah odkrito pomenila o bodočih nalogah mladih proizvajalcev, kot so: boj za večjo produktivnost, kvaliteto, strokovno izobraževanje, kakor tudi za reševanje odnosov med starejšimi in mladimi ljudmi. Razen navedenega sta glavni nalogi iz sprejetega programa dela za sedanje obdobje naslednji: 1. Organizacija ideološko-političnega izobraževanja mladinskih vodstev preko seminarja v prostem času. 2. Organizacija kulturno zabavnega življenja z različnimi družabne prireditve (spoznavaj svet in domovino na področju zgodovine BPT, oddaja Pokaži kaj znaš na temo 20-letnica revolucije, večerni razgovori s prvoborci in starimi revolucionarji). BOBOTA, 28. Januarja 19G1 OBVEŠČEVALEC STRAN PRODAM Voliča, 300 kg težkega ali kravo, * tretjim teletom zamenjam za prašiča. Kravo tudi prodam. Gonilna Skaručna 290 Ugodno prodam kravo Bohinjko, ki bo marca tretjič teletila. No-»nenj 42 pri Boh. Bistrici 291 Prodam dobro ohranjen osebni avto Fiat 1951, po ugodni ceni. — Moše 15 292 Prodam dobro ohranjen šivalni 6troj z dolgim čolničkom. Rozman - C 1. maja 22 293 Prodam prašiča, 250 kg težkega. Kovač, Zalog 30, Cerklje 294 Prodam kravo, 6 mesecev brejo. Tupaliče 10, Preddvor 295 Za pitanje prašičev samo ker pospešuje dcbejjenje i m s i i Prodam 550 kg težkega vola za Pleme. Trboje 30 296 Prodam kuhinjsko kredeneo — dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku 297 Prodam obžagan les za ostrešje. Naslov v ogl. odd. 293 V centru Kranja prodam garažo 8 krat 7 m, uporabno tudi za skladišče. Naslov v ogl. odd. 299 Prodam skoraj nov magnetofon. Tjtov trg 22, Kranj 300 Prodam trobento. Naslov v ogl. oddelku 301 Zlato zapestno uro — štoparico Prodam. Naslov v ogl. odd. 302 Prodam kravo s teletom ali zamenjam za 7 mesecev brejo. Ru-Pa 16, Kranj 303 Prašiča, težkega od 130 do 160 kg *a zakol prodam po izbiri. Babni Vrt 6, Golnik 304 Prodam krojaški šivalni stroj *Pfaff«, Naslov v ogl, oddelku 331 Prodam 2 fotelja, mizico In pre-Sito posteljno pregrinjalo — vse skoraj novo. Ogled v popoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku 332 Kravo, 8 in pol meseca brejo — prodam. — Sivic, Praproše, Pod-nart 333 Prodam Lambretto C, letnika 1956, v dobrem stanju. Janez Bre-zar, Štirnova 5, Kranj 334 Prodam zazidljivo parcelo ob Šenčurski cesti v bližini šole. — Vlado Molner, Cesta na Klane 2, Kranj 335 Spalnico prodam po ugodni coni. Naslov v ogl. oddelku 336 Kmetijska zadruga Naklo, obrat Podbrezje, preprodaja plemenske merjasce — bolomesnate švedske pasme po ca. 70 kg težke 337 Trcdam 6 prpš'čkov po 6 tednov starih. Cerklje 54 333 Prodam rabljen vzidljiv štedilnik na 2 plošči, lepo železno ograjo, primerno za balkon in kovaški ventilator. — Šturm, Podgora št. 3, Gorenja vas nad Sk. Loko 339 Prodam motorno kolo »Mathless šport« po ugodni ceni. — Ogled in poizvedbe: Cešnjica 38, p. Železniki 340 KUPI M Kupim Fiat 600 ali 1100. Naslov v oglasnem oddelku 305 Dobro ohranjen posnemalnik kupim, Naslov v oglasnem oddelku 306 OSTALO Sprejmem mizarskega pomočnika. Wendling, C. JLA 20, Kranj 219 PREDPUSTNA ZABAVA - na Smarjetni gori v soboto, 11. februarja 1SG1. Igra priznani sekstet -»Metronom«. Rezervacije v pisarni društva. Planisko društvo Kranj 227 Preklic! Podpisana obžalujem in preklicujem vse, kar sem žaljivega rekla dne 1, januarja 19C1 v hotelu pod -Golico in kasneje v vasi o Vilman Ivani, Planina pod Golico, Remont čevljarskih strolev - Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: strojne ključavničarje - strugarje ■ kleparje - pomožnega delavca Plača in nastop službe za vsa delovna mesta takoj ali po dogovoru. ker je vsa to neresnično. Zahvaljujem se imenovani, da je opu-? stila kazensko tožbo. Zavezujem se, da bom v bodoče dala imenovani mir. S tem so med nama ure--jene vse zadeve, ki se preganjajo, na kazensko tožbo ali na predlog.1 — Smolej Apolonija, Planina pod Golico 60 307 Katero podjetje, okrevališče, restavracija ali počitniški dom bi me 3 mesece Stipendiralo za kvalificirano kuharico. Naslov v ogl, oddelku 308 Od Šenčurja do Trboj so bile Izgubljene nove moške hlače. Poštenega najditelja prosimo, da jih proti nagradi vrne v Trboje 43 309 Opozarjam osebo, ki je v soboto, 21. januarja vzela klobuček na »•Stari pošti«, da ga vrne v oglasni oddelek, ker je bila opazovana 310 Upokojenki nudim hrano in stanovanje za varstvo 2 otrok v Sk. Loki. Naslov v oglasnem oddelku pod »Ljubiteljica otrok« 311 Prebivalstvo obveščam, da sem v Stražišču odprl delavnico tapetništvo — dekoracije in se za naročila že vnaprej toplo priporočam. Lakner Jože 312 Izgubila sem denarnico z dokumenti in nekaj denarja od bivše trgovine Terčon. — Prosim vrniti proti nagradi na naslov v oglasnem oddelku 813 Iščem kmečko dekle, ki ima veselje do kuhinje in gostilne. Zglaei se lahko osebno ali pismeno. Li-kozar Pavel, Visoko 45, Šenčur 314 Zdravnik armade, mlad, neoženjen, išče sobo ali garsoniero — prazno ali opremljeno v Kranju. Plačam do 8000 din mesečne najemnine. Ponudbe oddati v oglasni odd. pod »Bodočnost« 315 Iščem prazno malo sobico in kuhinjo v Podnartu ali bližnji oko-Jici, Dam 3000 din mesečno. Naslov v ogl. oddelku pod »-Miren -pošten« 316 Non-stop prodajalna obutve »Planika«, Kranj - sejmišče II. sprejme takoj: PRODAJALKO VAJENKO Delovni čas nedeljiv 318 I Anton Stare, mizar, Bled-Reči-ca 36 — sprejme takoj mizarskega pomočnika. — Plača po dogovoru. 319 Slovenski fant, star 29 let, želi spoznati in poročiti pošteno dekle od 20 do 26 let. Zaželena fotografija z življenjepisom. Le resne ponudbe oddati na naslov: Alojz Stajer, Hagen, Westfalien, Isen-tohnerstrasse 12, W. Deutschland 320 Izgubil se je mlad pes rjave barve. Ima bele tačke, sliši na ime »Medo«. Sporočiti na naslov: Kortnik, Brezje 321 Kmetijska zadruga Šenčur vrši pripis obresti vlagateljev za okoliš Šenčur v Šenčurju in za Voklo v Voklem. Vlagatelji, oglasite se čim prej 322 Ravnateljstvo Trgovske Sole v Kranju vljudno naproša vse one prebivalce v Kranju ali bližnji okolici, ki bi mogli za dobo štirih mesecev odstopiti skromen kotiček - posteljo kakšni naši učenki, da javijo naslovu Kranj, Cankarjeva ulica 2 323 Samostojna knjigovodkinja Ifičc službo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 324 Šivilja gre na dom Šivat perilo. Naslov v ogl. oddelku 325 Kuharico za obrat Bufet sprejme takoj ali po dogovoru »Delikatesa« Kranj. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom oddati osebno na upravo podjetja. 326 KUD Visoko priredi v nedeljo ob 15. uri dramo »VRNIL SE JE«. Ob 19. uri Pa gostuje z isto Igro v Preddvoru. - Vabljeni! 327 Kvalificiranega mizarja sprejmem. Stanovanje in oskrba zagotovljena. Nastop možen takoj. -Sivic, mizarstvo, Dobrepolje-Brez-je 328 Na mali kmetiji nudim hrano in stanovanje tovarniški delavki za pomoč pri delu. Naslov v oglasnem oddelku 329 Tovarniškemu delavcu ali delavki nudim hrano in stanovanje za pomoč na mali kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 330 tS-letni fant, dobro situiran, z lastno hišo v turističnem kraju, želi spoznati sebi primerno dru-žabnioo. - Slika zaželena. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Lepo je v turističnem kraju« 341 0BJMI8 IZPLAČILO ZAVAROVALNIN Podružnica Državnega zavarovalnega zavoda v Radovljici nas je obvestila, da je izplačala naslednjim našim naročnikom' zavarovalnine: Hladnik Alešu, Zirovski vrh 0, Gorenja vas 8000 din; Lipovec Rozaliji, Poljšica 48, Gorje 4000 din; Polajnar Francu, Podbrezje 78, Duplje 4000 din; Brade-šku Antonu, Pbzlrno 10, Selca 4000 din; Potočniku Alojzu, Kova-čičeva 2, Kranj 10.000 din. PRESELITEV DELAVNIC ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH IN DRUGIH OSEB Cenjene stranke obveščamo, da so se preselile naše delavnice, ln sicer: Otroška konfekcija - Titov trg št. 6 (pri Petroku) Čevljarska popravljalnica - Titov trg 6 (pri PetrČku) Čevljarska delavnica, Zlato polje št. 7 v skupne prostore POT NA KOLODVOR št. 8 (IVendling) Priporočamo se za nadaljnjo naklonjenost. Zavod za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb - Kranj K0MPASF PUSTOVANJE NA JEZERSKEM Vabimo vas na prijetno pusto-vanjc in niaškarado v »Domu na Jezerskem« dna 11. februarja. -Odhod ob 18. uri izpred občinskega ljudskega odbora Kranj. VELESEJK.M V LEIPZIGU Sporazumno s Trgovinsko zbornico LRS prirejamo 6-dnevno potovanje z avtobusom preko Avstrije in Zah. Nemčije v LEIPZIG na ogled največjega tehničnega velesejma. Odhod iz Kranja dne 5. marca ob 5. uri zj. izpred OLO Kranj, Vse informacije dobite v poslovalnici »KOMPAS«, Kranj. URADNI DNEVI ZA KONTROLO MERIL Občinski ljudski odbor — Oddelek za gospodarstvo obvešča vse zainteresirane, da bo Zavod za kontrolo meril, Ljubljana, imel pri Postaji za kontrolo sodov v Kranju, Tomšičeva ulica, uradne dneve po naslednjem razporedu: 8. februar — 8. marec — 12. april - 10. maj - 14. Junij - 12. julij -9, avgust - 13. september - 11. oktober — 8. november — 13. december. V ostalih dnevih Postaja za kontrolo sodov ne bo uradovala. Kino Jesenice »RADIO«: 28. in 29. januarja ameriški barvni film DREVO ZA OBEŠANJE Jesenice »PLAV2«: 28. in 29. januarja ameriški barvni film NEKATERI SO ZA VROČE Žirovnica: 23. januarja nemški film ROMAN GINEKOLOGA, 21) januarja argentinski film TANGO LJUBEZNI, - ruski barvni film MRAČNO JUTRO Dovje: 28. januarja argentinski film TANGO LJUBEZNI, 29. j a« nuarja nemški film ROMAN GI< NEKOLOGA Koroška Cela: 28. in 29. januarja francoski film PRIMER dr. LAURENTA^ Kropa: 28. januarja amer. film OPERACIJA AMSTERDAM, 29. januarja amer. film HlSA SKRIVNOSTI Radovljica: 28. januarja italijanski barvni film NE POZABI ME< ob 20. uri, 29. januarja isti film ob 16. in 20. uri, ameriški barvni film TRIJE NASILNEŽI, ob 14. in 18. uri, ameriški barvni film BELO PERO, ob 10. uri matineja Bled: 28. in 29. januarja francoski barvni film ZAKLAD Z OBALE DURANCE Kranj »STORŽIC«: 28. januarja ameriški barvni film PROIZVAJALEC DEŽJA matineja ob 10.' uri, francoski tilm LJUBIMCA ob 1?m 17., 19. in 21. uri, premiera zah.-nem. barvnega filma KRALJ CARDASA ob 23. uri, 29. januarja ital.-nem. barvni film VSTAJENJE ob 10. uri, ameriški barvni film TRAPEZ ob 13. uri, francoski film LJUBIMCA ob 15., 17. in 19. uri, jugoslovanski film VETER JE PRENEHAL PRED ZORO, ob 21. uri Prlmskovo »TRIGLAV«: 28. januarja ameriški barvni film TRA-jPFiZI ob 18. in 20. uri, 29. januarja premiora jug. filma VETER JE PRENEHAL PRED ZORO ob J4. uri, premiera ital. - nem. filma VSTAJENJE ob 16., 18, in 20. uri Stražišče »SVOBODA«: 28. januarja premiera jug. filma VETER JE PRENEHAL PRED ZORO ob 18. in 20. uri, 29. januarja ameriški barvni film MLADA KRALJICA ob 14., 16. in 20. uri, jugosl. film - VETER JE PRENEHAL PRED ZORO ob 18. uri ...XV v •,«>« Gi6Dnii$2e 1 Gledališče »Tone Cufar« Jesenice: uprizori v soboto, 28. januarja ob 19.30 NAMIŠLJENI DOKTOR -premiera in v nedeljo, 29. januarja ob 19.30 isto komedijo. Prešernovo gledališče, Kranj: — uprizori v soboto, 28. januarja ob 20. uri VROČA KRI, gostuje DPD Stražišre — predstava je zaključena za delegate okrajne konference LMS. V nedeljo, 29. januarja ob 10. uri dopoldne bo URA PRAVLJIC, ob 16. url pa KEKEC IN MOJCA - za izven. RTV LJUBLJANA RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 29. januarja 7.35 Ansambel narodnih plesov in pesmi »Kolo« iz Beograda 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Iz albuma otroških pesmi 9.00 Z zabavno glasbo v novi teden 9.45 Četrta suita iz baleta Ohridska legenda 10.00 Se pomnite tovariši... 10.30 Slovenski samospevi in pesnitve partizanskih pesnikov 10.45 Spoznavajmo svet in domovino 11.45 Zabavni orkester RTV Beograd 13.30 Za našo vas 16.00 Humoreska tega tedna 13.45 Koncert pri vas doma 16.20 Za nedeljsko popoldne 17.10 Peli so jih mati moja... 17.30 Radijska igra 18.00 Noč v Madridu - uvertura 18.10 Zvočna mavrica 20.05 Izberite melodijo tedna 20.50 Plesni orkester Ray Anthonv. 21.00 O Verdijevem življenju in delu 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.05 Nočni simfonični koncert PONEDELJEK, 30. Januarja 8.05 Fantastična prodajalna - baletna suita 8.40 Med Beogradom in Moskvo 9.00 Naš podlistek 9.20 Operne melodije 10.15 Od polke do rock'n'rolla 10.40 Zbor Madrigalistov iz Celovca 11.0 Po sveti; jazza 11.30 Za otroke 12.00 Trio orglic Andreja Blumauerja 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Sedem pevcev — sedem popevk 12.45 Pianist Marijan Lipovšek igra skladbe 13.30 Istrska suita 13.50 Zabavni ansambli 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 Popoldanski koncert operne glasbe 17.15 Šoferjem na pot RADIJSKI IN OD NEDELJE, 22. JANUARJA DO SOBOTE, 28. JANUARJA 1961 18.00 SportnJ tednik 18.15 Slavni umetniki našega časa 18.50 Človek in zdravje 20.00 Glasbeni variete 20.40 Kulturni globus 20.55 Festival v Bergenu 23.05 Iz naših studiov TOREK, 31. Januarja Izberite melodijo tedna Zabavni orkester Alfred Scholz Za šolarje - Pajac in Peter Capriccio Ženski zbor »Svoboda« Violinist Karoly Seneszy Utrjujte evojo angleščino Vedri intermezzo Novi posnetki svetovnih opernih pevcev Deset minut iz naše beležnice Iz skicirke orkestra Norrie Paramor Zadovoljni Kranjci z novimi in starimi vižaml Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Cepili bomo še zdaj Zabaven opoldanski spor«d S popevkami čez kontinente Za šolarje Uverture in medigra Listi iz domače književnosti Izbrali smo za vas Razgovor z volivci Koncert za klavir in orkester Iz naših kolektivov Klavir in orglice Metka in Tinček v operi Izobraževalni obzornik Pojo mali Galski pevci Radijska igra Divertimento in Re -orkester RTV Zagreb Iz filmov in glasbenih 8.05 8.50 8.55 9.25 9.40 10.15 10.40 10.55 11.00 11.30 11.40 12.00 12.15 12.25 13.30 14.05 14.35 15.40 16.00 17.15 17.25 13.00 18.15 18.20 18.45 20.00 20.30 21.40 revij 22.15 Komorni večeri pri W. A. Mozartu 23.05 Po svetu jazza 23.35 Popevke za lahko noč 23.55 Prijeten počitek SREDA, 1. februarja 8.05 Mladina poje 8.30 Koncert za violončelo 9.00 Jezikovni pogovori in orkester 9.15 Ali vam ugaja 10.15 Odlomki iz opere Mefistoles Arriga Boita 11.00 Kaleidoskop za zabavo 11.30 Za cicibane 12.00 Nastopa ansambel poljskih pesmi in plesov 12.15 Radijska kmečka univerza - ing. Lojze Hrček: Prihodnja organiziranja proizvodnje sadnih sadik 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Skladbe klavirskih virtuozov 14.05 Za šolarje 14.35 V snegu 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Četrt ure s pevko Anico Zubovič 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Hindemitha 18.45 Stari angleški napevi z orkestrom Sirney Bowman 20.00 San Remo 1961 20.50 Kratko življenje - opera v 2 dejanjih 22.15 Mladim plesalcem 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta ČETRTEK, 2. februarja 8.05 Glasba ob delu 8.35 Komorni zbor RTV Ljubljana 8.55 Za šolarje 9.25 Revija instrumentov 10.15 Okrog sveta z orkestrom George Melachrino 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.00 Ruski tečaj za začetnike 11.15 Harfa in hammond orgle 11.20 Od menueta do rapsodije 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike 12.15 Kmetijski nasveti v- ing. Jože Sparing: Pomen učnega polja v stopnjah kmetijskega šolanja 12.25 Iz oper 13.30 Poje moški zbor »Svobode« iz Kopra 13.45 S citrami po Evropi 14.05 Orkestralne miniature 14.35 NaSt poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Tako igrajo in pojo v Varšavi 16.30 Obisk pri naSih solistih in skladateljih 17.15 45 minut turizma in melodij 18.30 Operetni napevi 18.45 Ljudski parlament 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Literarni večer 21.25 Domovina, simfonija v enem stavku 22.15 Po svetu jazza 22.45 Trio giocoso za dva violini in violončelo 23.05 V ritmu današnjih dni 23.27 Predstavljamo vam Julie London 23.55 Prijeten počitek PETEK, 3. februarja 8.05 La Cid, baletna suita 8.30 Radi bi vas zabavali 9.00 Naš podlistek 8.20 Romania - godba LM 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Majhen koncert pianf^tke Magde Rusy 10.35 Glasbena ruleta 11.00 Arije iz oper 11.30 Človek in zdravje 11.40 Vrtimo ploščo za ploščo 12.00 Partizanske pesmi Karla Pahorja 12.15 Radijska kmečka univerza - ing. Franc Safnik: Zadružna operativa v kmečkih gozdovih 12.25 Dunajski valčki 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Crno in belo ** zabavna glasba 13.45 Kvintet bratov Avsenikov 14.05 Za šolarje 14.35 Dva prizora iz opere Othello 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Zvočna panorama 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Zabavni orkester Raphaele 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev 20.00 Zabavni orkester Franck Pourcel 20.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Godala v noči 22.38 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno ' SOBOTA, 4. februarja 8.30 Virtuozne skladbe za violino 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Melodije za vse 10.15 Hary Janoš - simfonična suita 10.40 Angleščina za mladino 10.55 Glasbena medigra 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50'Otroci izbirajo pesmice 12.00 Dalmatinske narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — N. Klemene: Preprečevanje vnosa TBC v govedorejske obrate 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Odmevi z naših planin in dolin 13.50 Od arije do arije 14.20 Sport in športniki 14.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 S knjižnega trga I 16.00 Zvoki z daljnih dežel 16.25 Iz najnovejšega repertoarja Jugotona 16.40 Moški komorni zbor iz Celja 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Češki plesni orkester Karel Vlach 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Koncert za trobento in orkester 18.30 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 20.00 Trobenta, bas in klarinet in vmes še Planinski oktet 20.20 Georgeu se zmerom kaj primeri — Ženska zrelih let 21.00 Poslušaj in povej nam 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 V plesu do polnoči Tslsv zimski spored NEDELJA, 29. januarja 9.30 Oddaja za kmetovalce 10.00 Serijski film za otroke 15.30 Prvenstvo Evrope v umetnem drsanju 17.30 TV za otroke 18.30 Plesna šola 20.00 Sedem dni 20,45 Dobrodošel maršal — španski igrani film 22.30'Zimski vrt 23.45 Soortna nedelja PONEDELJEK, 30. Januarja 18.0!) Medic - serijski film 18.30 TV pošta 18.45 Dokumentarni film .19.00 T V pregled 10.30 Pesmi naših krajev 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Pustolovec pred vrati — TV drama TOREK, 31. Januarja 17.00 TV za otroke Revija na ledu 21.00 Weekend v pregnanstvu SREDA, 1. februarja 17.00 TV za otroke 18.00 Sestanek ob šestih 18.45 Svet v znamkah - serijski film 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 TV reklame 20.30 TV ma^azin - glasbena oddaja 21.30 Portreti in srečanja 22.00 Controcanale 22.30 Umetnost in znanost ČETRTEK, 2. februarja 17.00 TV za otroke 18.00 Srečno vožnjo, oče 18,30 Rubin Hood — serijski film 19.00 Popolni sončni mrk 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 Njegov dan - kratki film 21.30 Campanille sora 22.30 Cinelandia - filmska oddaja 23.00 Prenos športnega dogodka PETEK, 3. februarja 10.55 Modnarodno smučarsko tekmovanje 17.00 TV za otroke 20.00 TV dnevnik 20.15 TV o filmu 20.45 Tam na vzhodu — film iz jug. kinoteke SOBOTA, 4. februarja 13.55 Mednarodno smučarsko tekmovanje 17.00 TV za otroke 18.00 Oddaja za otroke 18.45 Nevarnost je moj poklic - serijski film 20.00 TV dnevnik 20.15 T V reklame 20.30 Sari Remo 1961 - glasbena oddaja 21.30 Serijski film 22.00 Zimski vrt 22.30 Prenos športnega dogodka / 0732 STRAN G LAS SOBOTA, 28. Januarja 1961 OTvOK Z A K L A DO* L. STEVENSON 99. — Bil je že velik dan, ko sem se p.?budil In videl, da sem na jugozahodnem koncu Otoka zakladov. Bil sem blizu obale in zato sem sprva mislil, da bi bilo najbolje, ko bi odveslal tja in se izkrcal. To namero sem kmalu opustil. Morje se je divje zaganjalo v skalovje In moj čolnič bi gotovo treščil ob pečine ter se razbil. Toda to ni bilo vse. Na obali sem zagledal čredo velikih, spolzkih živali, ki so se plazile po skalnatih ploščah in skakale v morje. Obrnil sem čolnič in spet zašel v morsko strujo. 100. — Struja me je nosila na drugo stran prostranega zaliva. Hotel sem si pomagati z veslom, pa je čolnič kar podivjal in voda mi je pljusknila v obraz. Bil sem ves premočen in prestrašen in spet sem legel nazaj v čoln, ki se je takoj spet spametoval in me nosil mirno in krotko. S svojo mornarsko čepico sem izlival vodo iz čolna in se čudil, kako se čolnič spretno izogiba valovom. Pred seboj sem zagledal zelene vrhove visokega drevja. Bil je že skrajni čas, kajti mučila me je huda žeja. Struja pa me je zanesla okrog rtiča in tedaj sem zagledal... Zimskc-športni teden na Jesenicah Ze ves teden se vrstijo na Jesenicah zimsko športne prireditve, ki jih organizira Tovarniški komite LMS Železarne pod pokroviteljstvom Izvršnega odbora sindikata jeseniške Železarne. Svečana otvoritev iger je bila pretekli torek, ko so se v dvorani Delavskega doma na Jesenicah zbrali vrhunski športniki, ki so med zabavnim programom odgovarjali na vprašanja poslušalcev. V sredo je bilo tekmovanje v slalomu za pionirje in pionirke, v četrtek so se v sankanju pomerili pionirji na progi, ki je potekala po gozdni poti proti Mesarjevemu travniku. Istega dne so tekmovali v sankanju tudi mladinci in mladinke. V petek, 27. januarja, je bilo na sporedu tekmovanje v tekih za pionirje, pionirke, mladince in mladinko. Pionirji in pionirke so tekli na 3 km dolgi progi, medtem ko je bila za mladince in mladinke proga dolga 5 km. Danes popoldne bo v okviru ŠPORTNIKI V ISKRI Kranj, 27. Januarja - Včeraj popoldne je sindikalna podružnica v tovarni -Iskra-" organizirala za svoje delavce zanimivo prireditev. Delovnemu kolektivu so se predstavili nekateri najboljši slovenski športniki, in sicer: Miro Cerar, Ivo Dancu, Franc Hafner, Cene Valentar, Janez Teran, Leon Pin-tar, Peter Brinovec, Stane Keršič-Belač in Drago Petrič. Za zabavo je poskrbel ljubljanski jazz ansambel s pevcema Majdo Sepe in Ninom Robičem. — Intervjuje s športniki so imeli novinarji športnega tednika »Polet« iz Ljubljane. zimskošportnega tedna na Jesenicah tudi pionirska tekma v hokeju na ledu, jutri pa bo tekmovanje v skokih za pionirje in mla- dince na 15 in 30 metrski skakalnici. Prav tako bodo jutri merili moči v slalomu tudi mladinci in mladinke. ZVEZNA HOKEJSKA LIGA Jeseničani daleč pred vsemi Jesenice : Partizan 8 : 0 (1:0, 6:0, 1:0) Pretekli torek je bila na umetnem drsališču pod Mežaklo na Jesenicah povratna hokejska tekma zvezne lige med domačini in beograjskim Partizanom. Jeseničani so bili tokrat brez dvoma za razred boljši nasprotnik in so zasluženo zmagali z visokim rezultatom 8 :0. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah — Jesenice: Gole, Korantar, Ravnik, Brun (2), Trebušak, Jan I, Tišler (1). Fele (2), Smolej (2), Valentar, Klinar (1), Jan II in Mlakar; Partizan: Bla-gojevič, Stojanovie, Andjelič, Sta-nimirović, Stojković, Tesić, Hol-bus, Popović, Ančevič, Jovanović, Denić, Kordić in Koljenič. Tekmo sta sodila Pogačnik iz Ljubljane in dr. Parabuko iz Zagreba. Vsekakor je bila druga tretjina tekme najlepša. Takoj v začetku je mlada »garnitura« (beri: Felc, Smolej, Tišler) dosegla v kratkem času kar štiri gole. Domačini so vodili že 5:0. V glavnem se je igra odvijala pred vrati Partizana in le poredkoma so gostje prodrli pred Galetovo zavetišče. V tej tretjini so Jeseničani dosegli še dva gola. Ko so videli, da imajo domačini pravzaprav že visoko zmago v žepu, so v zadnji tretjini nekoliko I popustili in posamezniki so pokazali res vse lepote hokejske igre. Zlasti je publiko navdušil mojster Klinar, pa prodorni Tišler, odlični Felc in drugi. Za nameček so Jeseničani dali gostom še en gol, da je bil končni rezultat 8 : 0. Jeseniško moštvo je s to tekmo ponovno dokazalo, da še dolgo ne bo imelo primernega tekmeca v državi, saj Partizan velja kot drugo najboljše moštvo pri nas. Več kot 6000 gledalcev je odšlo zadovoljnih s tekme. M. Z. Kdo je pomagal vojnemu zločincu Elchmannu Mislil je, da Je bil s to Hitlerjevo obsodbo poplačan njegov dolg, ki ga je bil dolžan pravici. Bil je v to tako globoko prepričan, da se je sam javil v ameriško »ujetništvo« s prtljago, ki mu jo je pripeljalo sedemnajst kamionov, da bi mu bilo v ujetništvu udobneje. (Podatek: Wie-ner Wochenausgabe, 47/1960, str. 25) Zelo se je začudil, ker je moral namesto v »ujetništvo« v zapor kot vojni zločinec. Ce bi to vedel, bi prej ko ne sledil Goebelsovemu zgledu (Goebels je ob propadu »tisočletnega« Reicha zastrupil ženo, svojih šest otrok in sebe). Drugi vojni zločinci, razen morda Donnritza, ki je mislil, da ga bodo zavezniki sprejeli kot šefa premagane države, pa niso bili tako naivni in so se raje prikrili Med temi so kot prvega zajeli nacističnega ministra za notranje zadeve Wilhelma Fricka. Odkril ga je neki ameriški vojak, ko ga je sre"čal in napol za šalo napol zares rekel, ne da bi bil prepričan, da je srečal pravega: »Vi ste Frick!« Presenečeni Frick je priznal in so tako nehote pustil ujeti. Skrival se je tudi Himmlcr. Odkrili so - ga med ujetniki v nekem ujetniš-kem taborišču, kjer si je po odkritju vzel življenje s cian-kalijem. Vojni zločinec Robert Lev se je skrival pod imenom dr. Distelmever in pri tem imenu vztrajaj tudi potem, ko so ga prijeli, vendar ga tuje ime ni rešilo. Julius Streicher se jo hotel skriti na kmetih na Bavarskem. Pustil je rasti brado. Ko so ga v neki kmečki hiši prijeli, je trdil, da je »umetnik« In da se »na politiko ne razume^. Ribbentroppa so izvlekli iz postelje pri neki njegovi prijateljici. Von Parpena so prijeli l&ritega V neki lovski koči. Von Sebiracba, ki si je prav tako pustil rasti brado, so prikrivali nekateri bivši pripadniki Hitler j ugonda. Raederja so aretirali sovjetski oficirji v vzhodnem Berlinu itd. Na listi najhujših vojnih zločincev je bil tudi Eichmann, a so ga iskali zaman. Njemu se je posrečilo pobegniti iz taborišča pri Ulmu, kot letalski obergefreiter> Adolf BWih\ Nove skrbi Adolfa Bartha Eichmannove slrrbi so se začelo že v taborišču pri Ulmu. Ime Adolf Barth ga zaenkrat še ni skrbelo, ker se je prikril v letalski uniformi in s činom nad-desetarja. Ze takrat je razmišljal, da bi bilo bolje, če bi priznal svojo pripadnost k SS. Vedel je, da bi njegovo prikrivanje ter pripadnost, ki bi jo ugotovili takoj, ko bi ga zaslišali, vzbudilo sum, da se V letalski uniformi skriva človek, katerega vest ni čista. Prepričan je bil, da bi ga potem dodelili sumljivim in da bi se potem kmalu izkazalo, kdo da v resnici je. Da ga potem čaka vrv za njegove zločine, o tem najbrž ni dvomil. Prav zaradi tega je tvegal beg iz taborišča v Ulmu in sklenil, da ne bo več tajil svoje esesovske pripadnosti, če bi se zrjodilo, da bi f,a ponovno zgrabili. Da bi spremenil tudi ime Adolf Barth, pod katerim se je skrival, pa tedaj še ni mislil. (Nadaljevanje prihodnjič) ll!l!lll!ll!ll!ll!ll!l!tH!!l^ ZAPOSLITEV TAKOJ DOBI DOBRA STROJEPISKA za delovno mesto korespondent v nabavi. Pogoji: Administrativna šola ali dobro znanje strojepisja ter po možnosti enega tujega jezika. Interesenti naj se zglasijo v kadrovskem oddelku do vključno 28. januarja 1961. l Tekstilna tovarna »INTEKS« KRANJ Na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 26. decembra 1959 a v smislu Zakona o upravljanju pri gospodarskih organizacijah TOVARNE LEPENKE V T R S I C U PRODAJA naslednja osnovna sredstva: 1 DVOVPRE2NI TEŽKI VOZ 1 ENOVPREŽNI LAHKI VOZ 2 MALA VOZA ZA ROČNO PREVAŽANJE 4 TOVORNE VPREZNE SANI L Prvenstvo do nakupa navedenih osnovnih sredstev imajo gospodarske organizacije in družbene ustanove. 2. Ce bi do 10. februarja ne bilo interesentov iz točke L, bomo navedena osnovna sredstva prodali tudi privatnim Interesentom. TVD Partizan Stražišče priredi v soboto, 4. februarja 19C1 masKaracs Najboljže maske bodo bogato nagrajene. Igra radijsko priznani zabavni instrumentalni kvintet »Veseli gorenjski fantje« s solisti. Vstopnice so v predprodaji v gostilni Rutar — telefon 23-51. Komisija 'za razpis prostih delovnih mest pri Trgovskem podjetju »MODA« — BLED razpisuje delovno mesto za TRGOVSKEGA POSLOVODJO-(KINJO) Pogoji: visokokvalificiran ali kvalificiran trgovski delavec manufakturne, galanterijske - konfekcijske stroke s prakso v vodstvu poslovalnice. - Plača po tarifnem pravilniku. - Ponudbe je dostaviti osebno ali po pošti do 15. februarja 1961. — i. ■■ nB| mu 11| || BiinTirrnrr~n' "inf AGATA CHR1S71E 35 jJ^l Sla S »Ne, gospod,« se je smehljal Poirot. »Jaz sem sila staromoden. Ostajam pri starih metodah. Delam edino z možganskimi zavoji. Pričnimo torej. Najprej vam moram vsem skupaj nekaj sporočiti.« Prijel je Uršulo za roko in stopil z njo naprej. »Ta dama je soproga Ralpha Patona. Marca letos se je kapetan Paton z njo oženil.« Gospa Ackrovdova je kriknila. »Ralph oženjen! To je vendar izključeno! Kako je bilo kaj takega mogoče?« Uršula je zardela in hotela spregovoriti, toda Flora jo je prehitela. Stopila je naglo k dekletu in jo nežno objela. »Ne zamerite nam našega presenečenja,« je dejala. »Vidite, saj še pojma nismo imeli o tem, vidva z Ralphom sta svojo skrivnost dobro skrivala. Zelo sem vzradoščena!« »Zelo ste dobrotljivi, gospodična,« ji je odgovorila Uršula tiho, »čeprav imate dovolj vzroka, da bi mi zamerili. Ralph se je grdo vedel - posebno do vas.« »To naj vas ne žalosti,« je rekla Flora in jo prijateljsko potrepljala po roki. »Ralph že nI vedel več, kako in kje je izgubil glavo. Jaz na njegovem mestu najbrž ne bi drugače ravnala. Toda svojo skrivnost bi mi le lahko zaupal. Jaz je ne bi nikomur izdala.« Poirot je rahlo potrkal po mizi in se pomenljivo odkašljal. »Sestanek je otvorjen,« je dejala Flora. »Gospod Poirot nama je namignil, naj ne govoriva. Samo še nekaj ml povejte. Kje je Ralph? Ce kdo kaj ve, potem ste to vi!« »Toda jaz ne vem,« je vzkliknila Uršula žalostno. »To je ravno tisto, da nimam pojma, kje je.« »Mar ni prijet v Llverpoolu?« je vprašal Ray-mond. »Tako je bilo natisnjeno v časopisu.« »V Livcrpoolu ga ni,« je dejal Poirot kratko. »Resnično,« sem pripomnil, »nihče ne ve, kje Je.« »Z izjemo Hcrcula Poirota, kaj?« je vprašal Ravmond. Poirot Je na njegovo Izzivanje resno odgovoril: »Jaz? Jaz vem vse. Zapomnite si to!« Geoffrev Ravmond je dvignil obrvi. »Vse?« se je smehljal. »Hm, to Je pa resna beseda!« »Mar hočete zares trditi, da veste, kje se skriva Ralph Paton?« je vprašal neverno. »Vi pravite temu: trditi, da vem. Jaz pravim: rem!« »V Chranchestru?« sem ugibal. »Ne,« je odgovoril Poirot resno. »Ne v Chranchestru.« Razen tega ni rekel nič več, temveč nas je prosil, da sedemo. Zdaj so se odprla vrata in še dve osebi sta vstopili: Parker in oskrbnica. »Zdaj smo vsi zbrani,« je dejal Poirot, »in lahko pričnemo.« Iz njegovega glasu je govorilo zadovoljstvo, toda v tistem trenutku je preletelo obraze vseh navzočih neugodje. Vse to je dajalo vtis pasti -pasti, ki se je zaprla. /. Poirot je slavnostno prečital seznam. »Gospa Aekroyd, gospodična Flora, major Blunt, gospod Raymond, gospa Paton, dr. Sheppard, John Parker in Elizabeta Russell.« List je položil na mizo. »Kaj naj vse to pomeni?« je pričel Ravmond. »Seznam, ki sem ga pravkar prečital,« je rekel Poirot, »je seznam osumljenih. Vsak od vas je imel priložnost, da bi ubil Rogerja Ackrovda ...« Gospa Ackrovdova je planila s krikom kvišku. »To je nezaslišano!« je jadikovala. »To mi ne' ugaja. Domov grem!« »To ni mogoče, gospa,« je nadaljeval Poirot resno, »pred.cn ne boste slišali, kar vam bom povedal.« Odka*l??l se je. »Pričel bom spečolka. Ko me je gospodična Flora naprosila, naj primer raziščem, sem odšel z dr. sHc-ppardom v Fernlv Pari:. Na oknu, ki gleda na teraso, so mi pokazali sledove nog.»Od tod me.je vodil inšpektor Raglan po stezi, k! vodi na vrt. Moj pogled se je ustavil na ulici, ki sem jo temeljito preiskai. Našel sem dvoje stvari: košček batista In prašno gosje pero. Batist me je takoj spomnil na dekliški predpasnik. Ko ml je inšpektor Ragian predložil seznam prebivalcev hiše, sem ugotovil, da mi eno od deklet, namreč sobarica Uršula Bouine ni mogla dokazati nobenega pravega alibija. Po njeni trditvi je bila od pol desete do desete ure v svoji sobi. Kaj pa, če je bila medtem v utiei. Potem se je gotovo s kom sestala. Od doktor.!a Shcpparda pa vemo. da je bil tisti večer res neki tujer v Fern!y,ju - tujec, ki ga je srečal pri vrtnih vratih. Na prvi pogled se je dozdevalo, da je naš problem rešen, da je odšel tujec v uto, kjer sc je sestal z Uršulo Bourne. Da je bil v uticl, mi je pokazalo gosje pero, ki me je takoj privedlo na misel, da je skrivnostni tujec pač Imel opravka z mamili in da je prišel z onstran oceana, kjer v ta namen mnogo bolj uporabljajo gosja peresa kakor pri nas. Woii, ki ga je srečal dr. Sheppard, je govoril z ameriškim naglasom, kar je tudi ustrezalo moji domnevi. Toda nekaj me je presenetilo. Cas se ni ujemal. Uršula Bourne ni odšla pred pol deseto v utico, medlem ko je neznanec prišel tja nekaj minut po deveti uri. Lahko sem seveda domneval, da Je pol ure čakal nanjo. Obstojala pa je še druga možnost. Namreč ta, da je prišlo tisti večer tam do dveh sestankov. No, in ko sem vzel v pretres to možnost, sem postal pozoren na različna pomembna dejstva. Odkril sem, da je bila gospa Russell, oskrbnica, sfjutraj pri dr. Sheppardu in se zelo zanimala za zdravljenje uživalcev mamil. Ko sem skušal to spraviti v zvezo z gosjim peresom, sem prišel do sklepa, da je tisti moški prišel v Fernly z namenom, da bi se sestal z oskrbnico in ne z Uršulo Bourne. S kom pa Je imela Uršula sestanek? O tem nisem dolgo Ugibal, Najprej sem nače] prstan, poročni prstan, ki je imel na notranji strani vrezano črko »R« in neki datum. Potem sem ir.vedel, da so videli Ralpha Patona, kako je dvajset minut po deveti uri pel po vrtni stezi proti ulic'; prav tako som tudi izvedel o nekem pogovoru med Rr.lphom in neznanim dekletom, ki ga je nekdo pli?al v gozdu nedaleč od Fcrnlyj*. T?ko sem lrpo uredil dogodke, kakor so se zgodili, dragega za drugim. Ckrlvna poroka, zaroka, ki je bila napovedana na dr.n tragedije, burni prepir v gozdu in sestanek v utiei. To mi je jasno pok&gftlOt da sta imel* prav Ralph Paton in Uršula Bourne (ali Paton) največ vzroka, da bi spravila starega Ackrovda s poti. Nepričakovano pa se mi je zadeva razjasnila še v eni točki. Nemogoče je bilo, da bi bil Ralph Paton ob pol desetih v delovni sobi starega Ackrovda. Tako sem prišel do nove, zelo zanimive razvc.jne stopnje zločina. Kdo je bil ob pol desetih v sobi Aekroyda? Ralpb Palcn ni bil, ker je tedaj govoril z iicno v ut'ci, Charles Kent ni bil, ker je že odšel. Kdo torej? Zastavil sem si najmodrejše in najdrznejše vprašanje: ali je bil sploh kdo pri njem?« Poirot se je sklonil naprej in nam zagnal zadnje bcfpde v obraz. Zdelo se je, da to ni napravilo na Raymonda posebnega vtisa. Lahno je ugovarjal: »Ne vem, če me hočete ožigosati za lažnivca, gospod Poirot. Ne gre samo za mojo Izjavo. Tudi major Blunt je sliial, kako Je stari Ackro.vd 7. nekom govoril. Blunt je bil na terasi in torej ni mogel razumeti besed, toda /glas j~* jasno razločil.« Poirot je prikimal. »Tega nisem pozi bi!,« je dejal Poirot. »Toda majorju Blur.tu se je dozdevalo, da je Ackroyd govoril z vami.« Zdelo se je, kot da je Raymond za trenutek osupnil. »Blunl zdaj ve, da se je motil.« »Tako je,« je pritrdil major. »Toda njegova domneva je morala na nečem slonet',« je nadaljeval Poirot. »Od vsega zače.ka je vzbudil mojo pozornost ton besrd, ki jih je slišal gospod R: ;mond. Presmetilo me je, da ni nioou načel nič čudnega na njih.« Za trenutek je obmolknil, potem pa je počasi cit*ra!: »Terjatve, ki pritiskajo v zadnjem času na mojo blagajno, so zavzele v zadnjem času tolikšen obseg, da vaši prošnji, žal, ne morem ugoditi. Aii ne opažate nič čudnega v tem?« »Jaz r.c!« je dejal Ravmond, »Pogosto mi jo narekoval pisma s skoraj enakim besedilom.« »T.1 ko je,« je vzkHknil Poirot, »Tukaj sva. Mar bi kdo v pogovoru uporabil trk beiednj red? Izključen:, da bi bil to del resničnega pogovora. No, če pa je nr.rekoval pismo...« »M'slitc, da je pismo glasno čital,« je dr'al Raymond počasi. »Toda v tem primeru je menda vendar moral imeti poslušalca ...«