Narodna in univerzitetna knjižnica V Ljubljani -St. SUoifms. VerlajS nun Carl Migrer in Niiriibar^. a 1 i še s t ned e! j h a pobožnost ? las! st« Alopja poleg nemški ga. Pridal je molitve za službo božjo in življenje sv. Stanislava Kostka Ml. IMh duhoven Ljubljanske škofije. Z dovoljenjem visokocaslilljiciga ljubljanski g a skofijslva. Tretji ga natisa. V LJUBLJANI, 1867. Založil in prodaja Matija Gerber. 110145 vešenje sv. Alojzja se je začelo že 30 let po njegovi smerti, ko je bil 1621 zveličanim prištet. Ko pa je bil od papeža Benedikta XIII. sv. Silvestra dan 1726 za svetnika razglašen, in mladini sploh, posebno pa učencam v zgled bogosluznosti in deviške čistosti postavljen, se je zapelo širiti češenje njegovo po vsim sveth. p. . ; ? •- > V spomin šestih let, ktere je preživel sv. Alojzi v samostanu (kloštru), so preje¬ mali častitelji njegovi šest nedelj po versti sv. zakramente. Papež Klemen XII. pa so 1. 1740 dovolili popolen odpustek za vsako teh šest nedelj vsakimu, kdor ob njih vre¬ dno prejema presv. rešnje Telo, in opravlja v slavo božjo in čast sv. Alojzja še kake druge pobožnosti, molitve, premišljevanja, dobre dela i. t. d. To češenje sv. Alojzja je tudi obilen sad obrodilo. V vsih potre¬ bah je pomagal ta ljubljenec božji gorečim in stanovitnim svojim častiteljem. Posebno so se po njegovih prošnjah pokorili zastarani, tcrdovratni grešniki; obupne duše so se umirovale; stare grešne razvade so se opu- šale; čistost se je skerbniši jela varvati; 1 * 4 mladina je postajala po ti pobožnosti boga¬ boječnimi in nedolžniši; mlačni so se vne¬ mali za svetejši življenje, ker jim je oči odpiralo večkratno sprasanje vesti, in pogostni sklepi so jih spravili iz nesrečne mlačnosti; pobožni so vidno rastli in pribirali v dobrim in lepih čednostih. •—- Tudi v telesnih po¬ trebah je pomagal Bog mnogokrat po proš¬ njah sv. Alojzja. Kakor hasnovita in koristna je ta šest- nedeljna pobožnost vsakimu človeku, po¬ sebno pa mladini; naj vender popraša vsak spovednika za svet, bi jo li opravljal ali ne. — To je gola resnica, da nikdar ne zabrede človek, ki pogosto pa vredno pre¬ jema sv. rešnje Telo, v take hudobije, v kakoršne se pogrezvajo mlačni in brezvestni opušavoi in zasmehvavci tega sv. zakramenta. Kdor tedaj želi sv. Alozja častiti in posnemati lepe njegove čednosti (to je nam¬ reč svetnikarn naj ljubši češenjej, ima v teh bukvicah vodilo, kako zamore v čast sv. Alojzja opravljati od sv. cerkve poter- jeno in z odpustki obdarjeno šestnedeljno pobožnost. Bog naj obudi z žarki milosti svoje obilno sadu! I. od šeslnedeljne pobožnosti sv. Alojzja. J3Mor želi sv. Alojzja goreče častiti in si pridobiti obilniga sadu za zveličanje, naj zvesto spolnuje te vodila: 1) Moli vsak dan skoz celih šest ted¬ nov v čast sv. Alojzja po 6 Očenašev, 6 Če¬ čenih Marij in 6 čast Bogu . . . 2) Beri vsako nedeljo te pobožnosti prav priserčno in zbrano nekaj življenja sv. Alojzja, ter se v tednu spominjaj, kaj si v nedeljo bral in prizadevaj si, da boš sv. Alojzja častil s posnemanjem tistih čednost, ki so ti bile v nedeljo pred oči postavljene. 3) Sprejmi prav goreče vsako ne¬ deljo te pobožnosti sv. zakramente, ter po¬ navljaj čez teden v nedeljo storjene sklepe. 6 4) Varuj se skerbno greha, celo majh¬ nih napak; beži pred grešno priložnostjo, slabo tovaršijo, lenobo, praznimi pogovori, radovednostjo i. t. d. 5) Spominjaj se pogosto sv. Alojzja; izročuj se mu v varstvo, in zdihni k njemu pri vsakim delu; opravljaj z dobrim namenam Bogu v poveličanje in sv. Alojzju v čast dolžnosti svojiga stanu in druge dobre dela. 6) Tudi ne opušaj vnanjih spokornih del; krati si kaj jedi, in vsaj poželjivosti svoji ne strezi. Ne gledaj in ne poslušaj iz radovednosti, govori prijazno in v potrebi, strezi rad bližnjimu, sosebno pa domačim. 7) Dela keršanske ljubezni o prilož¬ nosti vselej spolnuj; svari, uči zlasti otroke, dajaj dober zgled in za vse moli. Poskušaj tudi češenje sv. Alojzja širiti, ako govoriš o priliki od življenja in čednost njegovih. 7 Sporočila sv. Alojzja do easlileljev svojih. 1) Premišljuj Kristusovo terpljenje. Imej priserčno pobožnost do terpljenja in smerti Jezusove; serce se ti bo otajalo in pri vsakim premišljevanji se bo topilo žarečih zdihljejev. Premišljuj skrivnosti Kristusoviga terpljenja od umivanja nog do groba; vsako uro se spomni ene skrivnosti, premisli jo nekoliko, potem zdihni k Jezusu, moli in prosi ga kake posebne milosti takole : „Cešena mi bodi ura, ob kteri je moj Zveličar noge umival svojim učencam — presveto Telo postavil — kerravi pot potil i. t. d. Zavolj tolike poniž¬ nosti ob umivanji nog mi dodeli, o Jezus ! da svoj napuh ukrotim in po¬ nižno živim; ali: Zavolj neskončne ljubezni svoje o postavljenji presv. Te¬ lesa te prosim, dodeli mi milost, naj bi te v tem sv. zakramentu vselej prav goreče prejel; ali: Zavolj kervaviga 8 pota na oljski gori, mi olajšaj in oslaj- šaj smertno uro in me varuj satanovih sleparij i. t. d. Kdor ob vsaki uri D. Marijo in an¬ gelca varha časti, bo prav lahko tudi to premišljevanje opravljal. Stanovitno se derži te navade, in obilno sadu ti bo do- nesla, če tudi samo enekrati na dan pre¬ mišljuješ. Premišljuj zvečer ob šestih: Jezus ves ponižen učen- cam noge umiva; ob sedmih: Jezus presv. Telo v spomin svoje smerti postavi; ob osmih: Jezus na oljski gori moli, kervavi pot poti, od Juda Iškarjota je pre¬ dan in potem vjet; ob de% 7 etih: Jezus je bil pred vik- šim duhovnam od hlapca neusmiljeno za uho udarjen. Preden zaspiš, premišljuj zasramovanje in pretepanje, ktero je Jezus čez noč terpel; in zjutraj zopet premišljuj ob štirih : Jezusa zvezaniga pred judovski zbor peljajo; 9 ob petih: Jezusa Pilatu krivično tožijo; ob šestih: Herod Jezusa zasmeho- vaje ko norca belo obleče; ob sedmih: Križaj ga! Baraba nam spusti! kriči druhal; ob osmih: Rabeljni so razmesarili Jezusa ob kcrvavim bičanji; ob devetih: Jezusa so s ternjem kronali; ob desetih: Ponči Pilat Jezusa bi- čaniga ljudstvu pokaže, in ga po nedolžno v smert obsodi; ob enajstih: Jezus nese težki križ na Kalvarijo ; ob dvanajstih: Jezusa med tolo¬ vajema križajo; ob eni: Jezus moli za križavce svoje in obljubi raj skesanimu tolovaju; ob dveh: Jezus izroči žalostno svojo mater Janezu in Janeza Marii, in toži svojo zapušenost; ^ ** 10 ob treh: Jezus izroči svojo dušo Bogu Očetu, glavo nagne in umerje; ob štirih: Jezusova stran je bila s sulico odperta; ob petih: Jezusovo telo v grob polože. 2) Posnemaj Jezusa in Marijo. a) Greh je edino hudo, ker samo greh te v pekel pahne. Celo naj manji greh žali Boga, zatorej varuj se ga; rajši vse, tudi smert preterpi, kakor bi Boga žalil. b) Da se greha obvaruješ, berzdaj vse počutke, oči, ušesa, ker skozi nje hodi smert v dušo. Ogibaj se vsake grešne pri¬ ložnosti, slabih tovaršij, lenobe; govori samo v potrebi; imej v mislih Boga in svete reči, ti bodo pa vse slabe želje zginile. c) Ce te vender še skušnjave nad- legvajo, spomni se, da te božje oko povsod gleda in njegova milost te tudi podpira po¬ vsod, ako se češ bojevati zoper skušnjave. d) Serca ne navezuj na svet, časno blago, veselje in druge stvari. Stvarjen si 11 za Boga, ne za svet. Vse moraš enkrat pu¬ stiti, sam Bog ti ostane vekomaj. e) Zares spokorno naj bo tvoje živ¬ ljenje; zatiraj lastno voljo, in ne strezi mesu po njegovi poželjivosti. Res je spo¬ četka zatajevanje težko; ali veselje pre¬ sega vse grenkosti, če pervo zopernost premagamo. f) Ne obupaj v stiskah in terpljenji. „Kdor Boga ljubi, se mu vse v prid kon¬ čuje.“ Neizrečeno plačilo je vsiin obljub¬ ljeno, ki zemeljske nadloge voljno terpč. g) Iši svojiga veselja v Bogu; z Bo- gam ravnaj, Bogu zaupaj, Bogu vse dušne in telesne potrebe razodevaj. Bog se da najti vsim, ki ga željno išejo; Bog rad usliši, le priserčno ga ljubi nad vse. h) Oziraj se rad na križaniga Zve¬ ličarja; v njem gledaš neskončno ljubezen božjo in neskončno nehvaležnost svojo. Na križu boš spoznal hudobijo greha, pa tudi terpljenje, ki čaka nespokornikov po smerti. i) Žareče ljubi Jezusa v presv. za¬ kramentu. Njega ljubezen do grešnikov je 12 taka, da stanuje noč in dan v prostovoljni ječi in hrepeneče pričakuje, kdaj ga ho prišel kdo kakih milost prosit. Obiskuj tedaj ob vsaki priložnosti Kralja nebes in zemlje na tem prestolu usmiljenja in ljubezni. k) Imej tudi priserčno ljubezen in tcrdno zaupanje do Marije, prečiste Device, matere božje in tudi svoje matere in besednice pri Bogu. Ona ne zapusti nikogar svojih otrok. l) Po ljubezni tvoji do bližnjiga se spoznava velikost ljubezni tvoje do Boga. Kdor bližnjiga ne ljubi, mu ne pomaga v potrebah z besedo in djanjem, pa vender pravi, da ljubi Boga, je gerd lažnik. Kako bo Boga ljubil, ki ga ne vidi, ker ne ljubi bližnjiga, ki ga vidi? „Kar ste revežem storili, ste meni storili,“ pravi Jezus. 13 po kterim naj kristjani žive. (0. Fr. Neumayer-a.) V.)'e nuj se z. g odi spodobno in po redu. I. Kor. 14, 40. Splošne vodila. 1) B]og ne tirja od nas posebnih del, samo greha se varujmo in natanko spolnujmo vsakdanje opravila. 2) Bog hoče, da vsakdanje dela pa¬ metno in zavedno opravljamo, ne pa samo- glavno in poveršno. 3) Bog ne gleda toliko našiga djanja, kolikor naše serce. To je pred Bogam storjeno, kar si kdo storiti prizadeva. Te vodila spolnuj, in boš rastel v dobrim. Po njih preiskuj vsaj vsak mesec stan svoje duše, da zveš, ali greš proti nebeškim planjavam ali v peklensko brezno. Po tih vodilih naj napeljavajo k dobrimu 14 tudi gospodarji in gospodinje otroke in pod¬ ložne svoje. Posebne vodita. 1. Ob navadni uri vstajaj: „vselej, urno. pobožno." „Vselej“ vstani brez izgovora. Tru¬ plo je len hlapec, ki rad polega; kdor ga sluša, mu bo pešala duša. „Urno“ vstajaj brez pomude. Po¬ gubljeni se bodo ob trobentnim glasu: vsta¬ nite mertvi! počasi gibali, zveličani pa se bodo „urno“ iz grobov vzdigali. „Pobožno“ vstajaj ko tički, kteri na vse zgodaj Bogu hvalo žvergole. Prični dan, kakor bi bil zadnji tvojiga življenja. 2. Bodi pri sv. maši „spoitobno , pazljivo." „Spodobno“, ker se pobožnost serca razodeva in množi po „spodobnim“ vedenji. „Svete reči za svete ljudi.“ „Pazljivo.“ Kdor zna brati, naj bere iz bukvic; kdor ne zna brati, naj moli žalostni rožnikranc. Začenja naj se 15 z žalostjo nad grehi, kakor se začenja sv. maša z očitno spovedjo. Pri sv. evangelii zahvali Boga za dar sv. vere in prosi raz¬ svetljenja krivoveream in nevercam. Pri daritvi se skleni v sercu z mašnikam in prosi Boga, naj bi ta dar dopadljivo sprejel v tvoje zveličanje in vsili tistih, za ktere si dolžan moliti. Pri povzdigi presv. Telesa moli: „0 presveto rešuje Telo! molim te in častim te ! O J ezus, Jagnje božje! tebi živim, tebi umerjeni, tvoj hočem bili zdaj in vekomaj. Ozri se na ubogo mojo dušo, za ktero si se voljno greš- nikam v roke dal in terpljenje in smert na križu prestal. 44 Pri povzdigi presv. Kervi moli: „0 presveta rešnja Kri mojiga Zveličarja! Oživi Jezus! tebe molim, tebe častim 5 bodi mi milostiv, bodi mi usmiljen; daj, da tvoja predraga Kri nad menoj ne bo zgubljena ! — Oče nebeški ! ne glej mojih grehov, temuč glej svojiga Sina, in zavolj njegoviga terpljenja, zavolj njegove smerti se usmili mene uboziga grešnik a. u Pri sv. obhajilu obžaluj svoje 16 grehe in obudi goreče želje, Jezusa prejeti. Popolno se mu izroči z besedami sv. Av¬ guština: „T voj sim, tvoje so moje oči, ušesa, roke, noge, duša in vse. Ves sim tvoj, o Bog! daj, da bi bil tudi večno ves tvoj.“ 3. Moli „mirno, počasno.“ „Mirno“ v kraji, kjer se serce ne moti in ne razmišlja; in takrat, kadar te nič ne priganja hiteti z molitvo. „Mnogo ljudi in mnogo opravil oma- dežva molitvo in spridi, kakor mušice sladke jedila.“ „Počasno.“ Kdor moli, ne opravlja kaj malovredniga, zakaj bi tedaj hitel? Mo- litva obstoji bolj v zdihljejih serca, kakor v izrekovanji besedi. 4. Vedi se „priJazno« varno.“ „Prijazno,“ da nikogar ne žališ, pa tudi nc bodi zamerljiv. Večkrat bodi slep, gluh in mutast, da mir obraniš, ker Bog ni Bog prepira, ampak Bog miru. „Varno.“ Živiš med ljudmi, ne med 17 angelci; ne zapeljujejo vselej, vender več¬ krat. Rad se volk oblači v ovčjo kožo. 5. Pokoren bodi „liitrO; popolno . 1 „Hitro“, kakor bi ti zapoved z nebes došla. Človeku se težko uklanjamo, Bogu pa lahko. „Popolno“, ne samo na videz. Bog, ki ti zapoveduje po vikših tvojih, te gleda, kaj in kako ti delaš. Češ Bogu mar grin- tovo ovco darovati ? 6. Jej „terno, zmerno, spodobno." „Tečno“, da se škodljivih jedil in pijač zdcržuješ. Strup je strup, če ravno je sladak. Ti moraš gospodariti poželjivost, ne ona tebe. „Zmerno“, da bi še lahko kaj po- vžil, ko od mize greš. Vživajte darove božje za potrebo, ne pa zavolj poželjivosti. „S podobno." Živina žre , človek naj je. 7. Razveseluj se, „pošteuo, priljudno." „Pošteno." Ogibaj se veselja, ki 18 pripravi dušo v nevarnost ali zavolj dru- šin, časa in kraja. Povsod te gleda božje oko in angel varh. „Priljudno.“ Človek je človeka spo¬ štovati dolžan. Perst in voda ste dve raz¬ lične reči; zmešaj ji, imaš blato. Predo- mače vedenje do svojiga spola nas dela zaničljive, napravlja jezo in prepir; z dru¬ gim spolam pa nevarnost donaša, ker zgine vsa sramožljivost. 8. Delaj „po redu« pridno." „Po redu 11 , da zapovedane dela vse¬ lej pred samovoljnimi opravljaš. Kdor tako ravna, ne ravna po svoji glavi, ampak, kar je potrebno in koristno. Red je „že- leznica 11 , ki nas vozi brez truda in ovinkov v namenjeni kraj. „Pridno“ s potrebnim dušnim in te¬ lesnim trudam. „Bog te gleda; Bog ti po¬ maga ; Bog te plača!“ Te li ne bo ta misel spodbadala? Kdor ima Boga pred očmi in se pogosto v nebo ozira, naj pridniši svoje dela opravlja. 19 9. Premagaj se „pogosto, mornortniuo^" „Pogosto“, da se privadiš sebe go¬ spodariti. Oči, ušesa, jezik, roke, noge, gerlo, ljubezen, jeza, poželjivost, strah, žalost, veselje te bodo nenadama napadli, da bi te za seboj potegnili, pa krepko se jim ustavljaj. ,,Kolikor se boš premagoval, toliko boš rastel v dobrim 1 ', pravi Tomaž Kempčan. „Močn o d uš n o“. Delo in terpljenje okrepujete dušo in telo. Naj se še toli- krat težave povernejo, z božjo pomočjo vse preterpi. Kdor dolgo in pobožno živeti želi, naj se varuje mehkužnosti. Ljubezen božja in ljubezen sam os voj na se nikakor ne strinjate. 10. Opravljaj radovoljno pobožnosti ,liratlogosto, resnično." ,,Pogosto“ vsaj vsako uro enkrat. Kar je dihanje truplu, to je molitva duši. Kamor koli greš, kjer koli si, bodi vesel, bodi žalosten, v vsili nadlogah in okolišinah zdihuj k Bogu. Tvoji zdihljeji bodo pre- derli oblake, in milost božja te bo z nebes obrosila. „Resnično“ v sercu, ne samo na jeziku. Ceš prav moliti, se vadi Boga lju¬ biti v mislih in djanji. Ljubezen je ogenj, ki naj hitreje konča plevel našiga serca. 12. Svete zakramente prejemaj „željno, vredno." „Željno“, ker Jezus sam nas vabi: „Velika večerja je pripravljena. 14 Ce ne poželiš te večerje, si se druzih jedil na¬ polnil. Izmeči iz sebe otrobe, da ti bo 21 dišala nebeška mana. Tekne post trupla, pa duši napravljaj pogosto dobro večerjo. „Vredno.“ Glej, da ne prideš brez ženitvanske obleke, brez pobožnosti in božjiga dopadenja k angelski večerji; dru- gač boš pahnjen v terno, kjer bo jok in škripanje z zobmi. Sv. obhajilo naj ti bo večerja, pri kteri vživaš Kristusa zveli¬ čarja", ne pa ostriga „sodnika;“ pri kteri Kristusovo terpljenje „premišljaš“, ne pa »ponavljaš;" pri kteri duša vživa »milost in zastavo večniga življenja", ne pa „več- niga pogubljenja." 13. Vest sprašuj „v»ak iliin, skerbno." „Vsak dan", ker vsak dan grešiš. Ce tega ne storiš, se boš kmali privadil grešiti. Če tudi ne moremo vsih grehov naenkrat opustiti, jih moramo pa vsaj posa¬ mezno spodrezovati in ogibati se priložnosti. „Skerbno.“ Kristus na križu naj ti bo zerkalo; v njem se ogleduj; po njem sprašuj svojo glavo, ušesa, oči, roke, noge, jezik in serce. 22 I. Alojzi otrok. Oče sv. Alojzja, Ferdinand, je bil imenit- niga rodu Goncaškiga. Bil je grof Ivasti- ljonski v Lombardii, knez rimskiga cesar¬ stva in poveljnik vse vojske Filipa II. kralja Spanskiga; tudi v rodu je bil z mnogo plemenitniki zlasti z vojvodam Man- tovskim. Mati sv. Alojzja Marta je imela ravno tako slavne starše. Za mladih let je živela na dvoru Španjskim v blišu in časti pri Izabeli kraljici in ženi Filipovi. Ivo jo knez Ferdinand snubi, ona mnogo moli m Boga razsvetljenja prosi, potem se še le že¬ ninu vda. Grofica želi sinka dobiti, da bi ga popolno Bogu posvetila. Bog usliši proš¬ njo pobožne matere, ter ji da sinka 9. sušca 1568. Bila je takrat v smertni nevarnosti, 23 pa ona sebe in dete izroči D. Marii, in kmali srečno povije. Vojvoda Mantovski, pervi sorodnik (žlabtnik) in kerstni boter, imenuje dete Alojzja. Grofica dobro spozna naj veči dolžnost matere, da namreč otroke pobožno odreja, ker bo mogla oster odgovor od njih dati. Zatorej kmali uči Alojzja, kako ima pobožno sv. križ delati, spoštljivo izgovarjati sv. imeni Jezusa in Marije in nedolžne ročice proti nebesam povzdigati. Ker pri otrocih naj več zgledi zdajo, je pogosto ž njim molila in ni pri njem ter- pela kar nobeniga malopridneža. Za vse dobro mu vnema mlado serčice in Alojzi postane tako miločuten, da mu zadostuje sam spomin: „Alojzi! to Boga žali“, ko bi pri druzih otrocih še šiba malo opravila. Zavolj take gorečnosti in nedolžniga obličja ga vsa družina sploh ,.angelčka“ imenuje. Bog pa je hotel dati ljudem v sv. Alojzji razun čiste nedolžnosti tudi ginljiv zgled ostre pokore. Oče Ferdinand, ki je od mladosti na kraljevin dvoru živel v šumu in blišu, je bil tudi posvetne časti in slave željen. Kakor si mati prizadeva pobožno 24 zrediti sinčka Alojzja, tako se trudi oče po ravno tem Alojzji bliš, čast, slavo in veljavo svojiga rodu povikšati, in želi svojiga ljub¬ ljenca dobro izuriti v vojaških vajah. Vse igrače morajo vojaške biti in še le 4 leta stariga sinka vzame oče celo v taborile pri mestu Kasale, kjer so se bili vojaki za vaje zbrali. Tukaj med vojaki se privadi Alojzi dveh napak. Grom kanonov je rad poslu¬ šal; vzame tedaj spijočimu vojaku smodnika (pulfra), natolče kanon, ter ga sproži. Ta igrača mu je bila smertna nevarnost, ker ga je kanon močno nazaj pahnjen skor sterl. Med vojaki se je bil tudi kletvic in slabih besedi privadil, ter jih rad ponavljal, ker se mu je množica vselej dopadljivo smejala. Samo v tem se je sv. Alojzi še v otročji nevednosti pregrešil, in vender doma od matere posvarjen urno svoj pregrešek spozna, ga obžaluje in pokori ostro vse žive dni. Odzdaj se pred Bogam popolno ponižuje, sebi kar več ne upa, vedno moli v samoti in tihih kotičih in' svete bukve prebira. Sklene že tudi Marii v čast duhovsko opra¬ vilo in sedem spokornih psalmov vsak dan 25 kleče moliti, in ta svoj sklep je tudi do smerti verno spolnoval. V osmim letu je že lesketala Alojzjeva pobožnost, in če bolj jo je svetu prikrival, svetleji se imi je raz¬ odevala. Zdaj kar vse vojaške igrače za- metava in vsa posvetnost ga merzi; že zdaj spoznava vrednost časa in še otrok ima ven- der že bolj vterjeno pobožnost, kakor se na¬ vadno v sivih letih nahaja. Že zdaj odkrije pobožni deček, kako malo ga veseli posvetna čast vladarjeva, ki bi jo imel zavolj pervenstva prevzeti, in kako rad bi jo prepustil mlajimu bratu Rudolfu, da bi se mogel Bogu popolno darovati. Sapominii 1) Glej, kako zgodaj začne Alojzi Bogu iz vsiga serca služiti, in ti mende to edino naj potrebniši delo v starost odkladaš. Cvet in mozeg svojih kosti satanu da¬ ješ, in Bogu puste kosti hraniš? Veš li, da boš starost doživel ? Le kdor v mla¬ dosti Bogu služi, njega ne pozabi tudi v sivih dneh. 2 26 „Spominjaj se Stvarnika v dneh mla¬ dosti, dokler ne dojdejo leta, od kterih boš rekel, da ti niso všeč," govori sveto Pismo. 2) „Slabi tovarši spridijo lepo zader- žanje." Zabredel je vanje sv. Alojzi brez vednosti in je bil zapeljan; ti pa jih celo išeš! „Kdor nevarnost ljubi, bo v nji po¬ ginil/' pravi sveto Pismo. 3) „Strah božji je začetek modrosti božje", greh pa je naj veči neumnost. Ti češ biti moder in preveden, pa si tak grešnik! 4) Nečista beseda porudeva sv. Aloj- zju obličje, in tebe ne prehaja rudečica, kadar kaj nesramniga slišiš. Gorje kla- favcam! Sv. Pavel piše: „Iz vaših ust naj ne izhaja nobena nesramna beseda, kakor se svetim spodobi. Govorite samo to, kar pobožnost obuja." 5) Perva svaritev poboljša sv. Aloj- zja, in kako dolgo že čaka Bog tvoje po¬ kore? Pri tebi ne pomagajo ne hude be¬ sede, ne prošnje, ne nauki, ne žuganja; morde te samo šiba božja od greha od¬ vrača ? 27 Molitva. Nebeški Oče ! glej nevarnosti, s kterimi rne svet obdaja in od tebe od¬ vrača. Brez tvoje pomoči se moram pogubiti v obilnih zapeljivostih , ki me noč in dan obdajajo. Ti, o Bog! si sv. Alojzja in toliko svetnikov iz njih otel, ne zapusti tudi mene , da se k tebi obernem in tebi služim vekomaj. Amen. II. Alojzi v Florenci. Med tem je šel oče Ferdinand ria vojsko. Komaj pa domu dojde, že zapazi, da se je Alojzi ves spremenil. To mu nič kaj ni všeč; mislil je namreč, da mora biti Alojzi, bodoči grof in vladar, po visokim svojim stanu že v pervi mladosti bolj po¬ svetno in blišavno izrojen, in zatorej tudi urno vse potrebe za tako izrejo dobro pre¬ misli. Pošlje svoja sina Alojzja in Rudolfa v Florenco, glavno mesto Toskansko, naj 2 * 28 bi se ondi na sijajnim dvoru nadvojvoda Franca Mediči zlasti v priljudnim vedenji olikala in izurila v vsih vednostih. Nekaj časa stanujeta pri nadvojvodu, potem pa se preselita v drugo hišo, da bi se ondi laglje v tihoti učila. Vsak teden vender hodita grofica po visokim svojim stanu se zveselo- vat v nadvojvodovo palačo. Alojzi bi bil prav rad te obiskanja opušal, pa pokoršina ga je morala k njim. Nadvojvodice, enake starosti z Alojzjem, so ga prav rade imele in tudi vedno vabile, naj bi se nedolžnih veselic ž njimi vdeležval. Alojzi pa se jih po moči ogiba in celo povč jim, kako malo ga vse to veseli, ker vse veselje ima on le v molitvi in svetih bukvah. Jutranje in večerne molitve in drugih pobožnost nikdar ni opustil in svete maše nikoli za¬ mudil; tudi je opravljal vse svoje dela vsak dan po gotovim redu. Brez oporov in za¬ prek pa Alojzju ni šlo spod rok; mogel se je premagovati, preden je ukrotil telo in vse počutke podvergel postavam božjim, ker je bil tudi iz poželjiviga mesa in vroče kervi. Ali on je ljubil Boga in ta goreča 29 ljubezen mu je slajšala vso grenkost, ter mu podelila zmago v boji s poželjivostjo. Natančno je preiskoval Alojzi vsak dan svojo vest, in kmali zapazi z veliko žalostjo neznan brezen, kamor bi ga go¬ tovo hitra jeza zapeljala, če je zgodaj po¬ polno ne uduši. Previdi tudi, koliko dra- ziga časa bi mu ukradle okolišine pleme- nitiga rodu, ako se jim vda, in kako ne¬ varne so njegovi čistosti. Zatorej se še skerbniši zavaruje; oči kroti, berzda jezik in ušesa, in zatira vse počutke poželjivosti: iše samote in tihote, ker mu je križani Je¬ zus stokrat ljubši, kakor vse blišeče in šumne veselice dvorjanov. Skušnjavam ne dovoli prostora v svojim sercu, zatorej vedno ali moli ali se uči; kolikor težavniši je kaka reč, toliko gorečniši se je loti, ker se tako zatajevanja vadi in duh njegov celo nič časa nima za prazne, grešne misli. Alojzi je sklepal nauk in druge dela z mo- litvo in zatorej je postajal vsak dan Bogu prijetniši. Bil je zgled ponižnosti in po- koršine , ker ni nobenkrat zoper pove¬ lja učiteljev ravnal. Rad je prebiral 30 življenje Kristusovo, in zatorej je gorelo njegovo serce in tudi od milovanja solzelo, ko je premišljal britko njegovo terpljenje, do kteriga je imel vse žive dni priserčno po¬ božnost. Častil je tudi Marijo prečisto De¬ vico, in terdno je sklenil nje deviško či¬ stost posnemati, ker je jasno spoznal vred¬ nost in ceno čistiga serca pred Bogam in ljudmi, in tudi neskončno ljubezen Matere božje do deviških njenih otrok. Da bi si naklonil to nje ljubezen, je pripravljen vse prestati, celo življenje daro¬ vati. O pač so rajale nebesa, ko poklekne devetletni deček po spovednikovim dovolje¬ nji pred podobo Device vsili devic, ter ob¬ ljubi Bogu in Marii, da hoče do zadnjiga zdihljeja telo in dušo čisto ohraniti! O ne¬ popisano veselje presv. Trojice, Marije, angelskih korov in vsih nebeščanov ! Nebesa pričajo to obljubo in Bog blagoslovi ta terdni sklep. Zapomini. 1) Lep zgled je sv. Alojzi učencam. Mnogo je molil, pa se pri vsim tem vender 31 mnogo naučil. Pomuda v vsakdanji potrebni molitvi ne zakasnuje dela, timveč ga po¬ spešuje, ker božji blagoslov na delo vleče. 2) Z molitvo in pridnostjo sklepa sv. Alojzi čistost in pošteno vedenje. Vedno pregleduje svoje serce; vsak dan skerbno sprašuje svojo vest, spozna namreč, da ste mladenču naj veči lepota č i st o s t in po¬ šteno zaderžanje, ker so brez teh naj učeneji možje gerdobe v božjih očeh. Cas ve on po vrednosti ceniti, in ga ne trati in ne zapravlja s praznimi ali celo pregrešnimi pogovori, in zatorej mu ga tudi ne primanjkuje, ne za molitvo ne za uk. In koliko draziga časa sedanji mladenči in deklice pomorč! Koliko ga za to pora¬ bijo, da dušo in telo spridijo, ko bi ga imeli obračati v molitvo in potrebni uk! 3) Sv. Alojzi obljubi vedno čistost. Tudi ti moraš brez obljube čist biti po svojim stanu. Samo čisti bodo Boga gle¬ dali; nečistnik pa je gnjusoba v božjih očeh in spridi dušne in telesne moči. 4) Sv. Alojzi ima priserčno ljubezen do prečiste Device Marije in jo časti s posnemo 32 nje čistosti. Ti svetnikov ne častiš, ako njih zgleda ne posnemaš; ti nisi vreden Mariin rejenček biti, ako ne ohraniš čistosti. l?9olitva. Tvoja milost, o naj svetejši Bog! je ohranila sv. Alojzja vsredi spačeniga sveta popolno čistiga in svetiga, da je bil kakor angel v telesu; oh vlij tudi v moje serce tako ljubezen in goreč¬ nost do sv. čistosti, in dodeli tudi meni milost in pomoč, da vse skušnjave zo¬ per to čednost stanovitno odvračam in premagam. Amen. III. Alojzi prejme pervič sv. zakramente. Alojzi se je Bogu popolno daroval, zatorej tudi spolnuje vedno skerbniši ta svoj sklep. Spozna po božjim razsvetljenji, da so k pobožnima življenju sv. zakramenti naj potrebniši. Lahko si mislimo, kako skerbno se je za pervo spoved pripravljal, 33 ker je že pred vsak dan natanko svojo vest spraševal. Žalost njegova nad slabostmi (grehi se celo imenovati ne smejo), je bila taka, da je zavolj serčnih bolečin pri spo¬ vedi omedlel. Zdaj po spovedi kroti še skerbniši poželjivost mesa in beži na vso moč pred vsako senco greha. Vedno bolj pa se zdaj vnema v njem pobožnost do kri- žaniga Zveličarja; celo pogled na britko martro mu že oči s solzami vtaplja, in vedno objokuje svojo merzloto do njega. Pri pri¬ digi ima oči, ušesa in serce samo besedi božji odperte, in priserčna pobožnost njegova pri sveti maši se ne da nikakor popisati. Nikoli več mu ne uide nobena jezna beseda, večidel molči in se vede tako krotko in pohlevno, da celo strežeja prosi, naj mu to ali to stori. Lenobe se varuje skerbniši od živiga ognja, ker je ona mati vsih pre¬ greh. V drušino le primoran hodi, pa še tukaj med veselicami in šumam se pogovarja njegov duh samo z Bogam. In ravno na blišavnim dvoru v Florenci je začel Alojzi, kakor je sam rekel, še le spokorno živeti. Enajst let star pride Alojzi s Florence 2 34 v Mantovo. Tukaj prestoji pervo od Boga poslano skušnjo, nevarno merzlico; pa prav priserčno se raduje, da more kaj za Boga ter- peti. Ker je bila bolezen terdovratna, so mu mogli zdravniki naj ostreji post zapove¬ dati. To je bilo Alojzju prav po volji; vse njih zapovedi je natanko spolno val, jed in pijačo si kratil in od tod izvira prečudna njegova zmernost, ktere potem ni opustil do srnerti. Spočetka ga ta post težko stane, pa vedil je, kako potrebna je zmernost za ohranitvo čistosti. Tudi med boleznijo ne oterpne gorečnost njegova , temuč vedno opravlja navadne svoje pobožnosti, še celo pomnoži se njegova gorečnost po ozdravenji. Samo od Boga se hoče pogovarjati, in če ne najde takih ljudi, se rajši v samoto utegne in ondi premišljuje. Alojzi v Mantovi vedno boleha, zatorej ga pošljejo starši v Kastiljone, kjer veje čistejši in zdravši sapa čez gore. Priserčno se zveseli mladeneč, ko sme zapustiti mestni šum in se podati v zaželeno samoto. Se le dvanajst let star že prebira latinske bukve; 35 sosebno ljubi življenje svetnikov in bukve polne božjiga duha. Alojzi pa ni sebično samo za se sker- bel; tudi bližnjiga je on preserčno ljubil; kdor hoče namreč ljubiti Boga, mora ljubiti tudi podobo njegovo, vsakiga človeka. Z vsimi ravna Alojzi krotko in ljubeznjivo; po vsi moči odvrača greh in božje razžalje- nje. O kregu in razporu prigovarja in prosi tako milo, da mu mora naj terši serce pri- jenjati, in zgledu njegovimu se ne ustavlja tudi naj hudobniši terdovratnež. Trinajsto leto pripelja Alojzju presrečni dan perviga sv. obhajila. Ravno o ti dobi pride Karol Boromej kardinal in nadškof Milanski po apostolskih svojih opravilih tudi v Kastiljone. Grof Ferdinand ga prosi, naj bi stanoval v gradu pri njem; pa pobožni nadškof se rajši k ondotnimu duhovnu prebivat poda. Alojzi svetimu možu spodobno čast skaže, in zdaj se pogovorite te svete duši s popolnim za¬ upanjem. Sveti mož spozna v Alojzji čisto dušo, beliga golobca, zalo nevesto nebeškiga ženina Jezusa Kristusa, in zatorej tudi on sam nahrani zevajočo njegovo dušo s Kru- 36 ham močnih, z angelsko jedjo. Nič ne o- pomnim skerbne njegove priprave, nič ne opomnim žareče njegove ljubezni in ponižnih občutijejev njegove nevrednosti. Vse to se ne da popisati, le ta skuša njegovo veselje, sladkost in nebeško zamaknjenost, ki vredno prejme Jezusa v presv. zakramentu. SSapomini. 1) Sv. Alojzi se je vsih napak, ki jih je v otročji nevednosti storil, in mu niso bile v greh štete , s tako žalostjo spovedal, da je omedlel. Tudi ti moraš svoje hudo¬ bije obžalovati, in če tudi nimaš Alojzjeve žalosti, vedi, da ti brez žalosti in resničniga poboljšanja grehi ne bodo odpušeni. 2) Sv. Alojzi je sprašal vsak dan svojo vest, da je vir svojih slabost zamašil. Posnemaš tudi ti sv. Alojzja ? Kdor se hoče greha ovarovati, mora korenino njegovo (slabo nagnjenje) izpuliti, preden seme vsih slabost zaduši. 3) Po perji se tiček spoznava in člo' vek po družini. S kom se ti zveseljuješ? 37 s svetam ali z Bogam ? „Kadar moliš, ti z Bogarn govoriš; kadar bereš svete bukve, Bog s teboj govori," pravi sv. Avguštin. 4) Si obračaš v dušni prid vse teža¬ ve z voljnim terpljenjem? „Kogar Bog ljubi, tega tepe." 5) Hrepeniš prejemati Kruh življenja? Kako se pripravljaš za vredno prejemanje sv. zakramentov ? Kadar človeka dober kruli ne diši, je nevarno bolan; kdor pa nebeški Kruh nevredno vživa, vživa z al- tarja večniga „življenja“ večno pogu¬ bljenje". Vlolitva. O Bog, ki nam sv. Alojzja ne postavljaš samo v zgled svetosti in nedolžnosti, temuč tudi v posnemanje spokornosti in popolnosti, dodeli nam milostno, da ga bomo posnemali vsaj v pokori in poboljšanji, ker ga nismo posnemali v nedolžnosti. To nam do¬ deli po K risfnsu , Gospodu našim. Amen. 38 IV. Alojzi v Montferatu. Grof Ferdinand pokliče svojo rodovino s Kastiljone v Montferat. Misli namreč, da sc bo Alojzi pod njegovim vodstvam vterdil v zdravji, znebil prenapete pobožnosti in vdal njegovim željam. Pot iz Kastiljone nastopijo. V pervi kočii se vozi mati s strežeji, v drugi oba grofica z učiteljem svojim; Rudolf sedi na prednjim sedežu, Alojzi in učitelj pa na zadnjim. Pot jih pelja čez derečo vodo, ki se je bila ravno po jesenskim deževji jako narastla. To jih vender ne zaderžuje, ampak božjimu varstvu se izročivši narav¬ nost čez vodo gredo. Pervi voz brez ne¬ varnosti prebrede, ali drugi se zavolj valov čez sredo prelomi, da sprednji del z Ru- dolfam konji srečno prepeljejo na drugo stran, zadnji pa plava z Alojzjem in uči¬ teljem po vodi in se hoče vsak hip prever- niti. Vender božja previdnost pripelje konec kočije na izderto deblo, in odtod reši derzen mož oba nesrečnika. Vsa rodovina zahvali 39 Boga v bližnji kapelici za milostno rešenje in potem dalje odrinejo v Montferat. Tukaj napravlja grof Ferdinand veselice za veseli¬ cami, da bi pregnal otožnost in resnobo Alojzjevo. Pa zastonj je vse prizadevanje očetovo; Alojzju ostane še vedno stokrat milejši samota Kastiljonska, kakor naj slajši muzika, naj mičniši veselice in naj sijajniši družbe. Dobro je vodil angelski mladeneč, da le v samoti prigovarja Bog človeškimi! sercu; zatorej je tudi mnogokrat zavidal pušavnikam strašne berloge v brezljudnili pustinah. Pri molitvi in branji sv. bukev pa ni pozabil Alojzi svojih dolžnost; molitvo m učenje je on po bratovsko sklepal in vsa- kimu svoj čas odločeval. Zavolj svetiga življenja že trinajstletniga mladenčka vsak spoštuje, celo starši se mu ne upajo prepo¬ vedati preostre spokornosti, čeravno si je ž njo hujšal po bolezni ostalo slabost. Svoje molitve je opravljal Alojzi z vso gorečnostjo. Zjutraj najpred celo uro kleče premoli in premišljuje; sveto mašo posluša tako zbrano m pobožno, da je njegov zgled vse priču¬ joče, celo zaničevavce sv. vere v serce ra- 40 nil in k dobrimu obujal. Zvečer je zopet celo uro molil in se nikakor ni pred ulegel, dokler ni vredil svoje vesti tako natanko, kakor bi mogel še nocoj pred sodbo stopiti. K sv. obhajilu se je že prejšnji dan pri¬ pravljal in še čez polnoč kleče molil. Za molitvo si je iskal samote in tihote, da ne bi bil razmišljen, kar se mu je spočetka rado primerilo. S poštam, ki so mu ga bili zapovedali zdravniki zavolj zdravja, še ni bil zadovoljen ; torej si ga še sam nekaj naloži. Ob petkih in sabotah zjutra in zve¬ čer ni zavžival nič druziga, kakor kruh in vodo. Kadar je pa mogel jesti pri grofov¬ ski mizi, je jenjal samo tiste jedila, ki so mu bile naj bolj zoperne. Pri tako ostrim zatajevanji pa ni bil nikoli pust in čmern; vedno je prijazen; ljubezen in nebeška ra¬ dost mu sijete z angelskiga obličja. Čeravno plemenitiga rodu in poln redkih čednost, je bil vender vedno ves ponižen proti vik- Šim in nižjim, posebno pa staršem in uči¬ teljem. Iz dušečiga venca čednost njegovih bliši naj prijetniši bela lilija brezmadežne 41 čistosti. Zlasti v čistosti ima biti sv. Alojzi zgled vsim dušam; on je bil tako sramož- ljiv, da je hitro ubegnil, ko bi bil imel enkrat v igri senco deklice na zidu poljubiti. Rudečicaga je vselej oblila, kadar je kdo spre¬ govoril kako nepošteno besedo, in večkrat je v tacih priložnostih zdihnil: Močno se mi smilijo vsi, ki se kaj prehite v govoru. Nobene reči se ni bolj bal, kakor priložnost in okolišin, ki so protile otemniti svetli biser njegove čistosti in vselej ga je spreletela groza, kadar se je spomnil žuganja Rristu- soviga vsim pohujšavcam. Njegovo serce je bilo čist tempelj sv. Duha. Pobožnost, strah božji in ljubezen samote obude nekterim strežejem željo žve¬ čiti , kaj neki počne sveti mladeneč v svoji sobi. Dolgo so ga zalezavali, pa vselej je ali pri bukvah sedel ali pred sv. križem ali D. Marijo sklonjen molil; kar ga za¬ pazijo enkrat, ko seje ravno bičal (gajžlal). Milo se je vsak zjokal, kdor ga je levidil; vsi so ginjeni zdihovali: „Oh mi grešniki hrepenimo veselic, in ta nedolžni mladeneč, 42 ki se nikoli nam enako pregrešil ni, oh ta pokori deviško svoje telo zavolj mahjnih napak !“ Ta pogled je marsikoga resnično spokoril in poboljšal. Kapomini, 1) V nevarnostih se skazuje vrednost čiste vesti in moč terdne zaupnosti v Boga. Kdor se Boga boji, se na svetu ničesar ne boji. Kdor pobožno živi, zaupanja do Boga nikdar ne zgubi. 2) Krotiš svojo poželjivost v jedi? Nikdar v dobrim rastel ne boš, dokler v jedi išeš svojiga veselja. 3) Pogosto in rad iši samote. „Cem jih peljati v pušavo, in tam bom njih ser- cam govoril, 1 ' pravi sv. Pismo. 4) Se ne sramuješ svoje rudečice na licu, kadar nesramneži hvalijo nesramnost, in zaničujejo sramožljivost in čistost? „Kdor se mene sramuje, tega se bom tudi jaz sra¬ moval pri nebeškim Očetu,“ govori Kristus, večni Bog. 43 JUolitra. 0 Bog! dodeli mi zaupanje v tvojo dobroto, daj mi milost, da se na sve¬ tu ne bom druziga bal, kakor samiga greha. Vdihni mi ljubezen do zataje¬ vanja, da bom gospodar svojih počut- kov in s čistim sercam pred tvojim obličjem hodil. Amen. V. Alojzi na kraljevim dvoru. Samo polleta je smel Alojzi ostati v Montferatu v tihi samoti. Castiželjni oče ga kmali prestavi iz ljubiga zavetja v Sum posvetniga življenja; pa v ti nevarni sku¬ šnji se je vterdila njegova pobožnost. Marija, vdova nemškiga cesarja Maksi¬ milijana II., je želela obiskati brata Filipa II. kralja Spanjskiga. Ta jo je hotel prav slavno sprejeti. Množica laških plemenitnikov, mod njuni tudi grof Ferdinand, se ji je mogla 44 na poti pridružiti in slaviti nje prihod v kraljevo mesto Madrid. S plemenitniki sta mogla tudi Alojzi in Rudolf v blišečih ob¬ lačilih veličiti cesarični prihod. Kar zamore mikati, prevzeti in omamiti človeške občutke, vse jev veliki obilnosti lepšalo in zališalo nje potovanje po deželi in bivanje v mestu Madridu. Spremljevavci se vsi leskečejo čistiga zlata; po vsih vaseh, tergih in mestih jo sprejemajo s kraljevo častjo, in ljudstva se nabira nešteta truma od vsih strani. Take okolišine bi bile živiga duha, kakorsen je bil Alojzjev, omamile in ga pogreznile z visoke popolnosti, na ktero je z velikim trudam dospel, v neznan prepad mlačnosti. Pa Alojzjeva pobožnost je bila pregloboko vterjena; od vsih strani dereče skušnjave, v ktere se je nerad in samo iz pokoršine podal, je niso mogle nič pretresti. Skcrbniši od pred / se varuje posebno zdaj vse raz- mišljenosti, in v šumečih valovih dvorjan- skiga življenja ne zgubi nikdar Boga spred oči; celo navadne svoje molitve opravlja 45 zvesto, naj ga stanejo še toliko truda in zopernosti. Z Laške so nastopili pot po morji. Ze so bili na sredi morja; ni se vidita razun neba in nezmerne vodene planjave nobena reč, kar zažend strašan glas, da švigajo blizo njih turške barke z morskimi tolovaji, ki prodajajo vse vjete ljudi kakor živino v hudo sužnost. Vsi oblede, vsi se tresejo; samo Alojzi izklikne ves navdušen: „0 da bi nas hotel Bog storiti mučenike (marter- nike) sv. vere!“ Nevarnost vender zgine in srečno dojdejo v Madrid, kjer so bili z nepopisano častjo sprejeti. Alojzi dobi zdaj častno službo pri kra¬ ljeviču Jakobu in se dalje uči vikših ved¬ nost. Tako dobro je v njih napredval, če¬ ravno molitve nikoli ni opušal, da so ga vsi občudovali. Ferdinand jo tudi želel, da bi se učil po zgledu družili plemenitičev boriti *n plesati; pa nikakor se ni vdal Alojzi njegovim željam, ker je vedil, da se te dve vednosti, borjenje in ples, celo nič ne stri¬ njate s stanam, ki si ga želi izvoliti. Vender nista ostala bliš in šum, v kte- 46 rili je mogel Alojzi iz pokoršine živeti, brez vsiga nasledka. Zavolj obilnih opravil ni mogel toliko moliti, ne tako pogosto k sv. obhajilu hoditi, kakor popred. Ker mu te¬ daj gnada božja bolj po malim dohaja, začne hirati gorečnost njegova in pokažejo se prirojene slabosti. Toda Bog ne zapuša svojih ljubljencev, če tudi začno v dobrim pešati; usmili se jih, pomaga jim, in ž nje¬ govo gnado razsvetljen spozna k mali tudi Alojzi svojo nevarnost. Toliko gorečniši zdaj moli, poostri spokorne dela in zavolj veči nevarnosti berzda tudi skerbnisi vse počutke. V ti potrebi mu pošlje Bog skušeniga spovednika, da je kmali sedanja njegova pobožnost prejšno presegla. Pogosto moli v kakim skritim kotiču ali prebira z velikim pridam bukve Ludovika Granaškiga: „Navod k pravimu premišljevanju," ter je tudi sklenil odsihmal vsak dan vsaj eno uro premišlje¬ vati. V ti goreči spokornosti pa ni opušal [ svojih dolžnost, čeravno so mu bile posebno opravila na kraljevim dvoru nadležne zavolj vedne priložnosti k razmišljenosti. Poželji' 47 vost mesa je vedno zatiral; še postil se je na kraljevim dvoru in ob postnih dneh ni vživa.1 čez dan nič druziga, kakor eno jajce in nekoliko kruhka. Kako skerbno je kro¬ til svoje počutke, zlasti oči, nam priča sam, da nikdar ni pogledal cesarice v obličje in je tudi ni poznal, čeravno jo je vid.il vsak dan na kraljevim dvoru. Posvetna nečimurnost se je pristudovala Alojzju bolj in bolj celo na blišečim kralje¬ vim dvoru. Rad vidi svoje strežeje zalo oblečene, ali sebi ne dovoli nobeniga lišpa, zlata in svile (žide) se brani z vso močjo, m le černa že obnošena obleka mu naj bolj dopade. Kadar se mora iz pokoršine drago in blišavno napraviti, se kmali sleče m ves kinč verže od sebe. Njemu sta bila naj drajši zaklad „lilija nedolžnosti 1 * in naj ljubši kinč „gnada božja; 11 zanje bi bil dal y se zlato in drage karnničke, celo življenje. Zavolj velike svoje ponižnosti je bil večkrat ozmerjan, vender je ni opustil ni¬ koli, in slednjič jo začne še oče tako spo¬ štovati, da mu ni zameril, če tudi ni imel suknje po novim kroji vrezane ali je kako 48 šego zanemaril. Tudi zavolj molitve je bil Alojzi večkrat okregan. Hodil je molit v samotne kotiče, in nikjer ga niso mogli najti, kadar je obiskat prišel rodovino njegovo kak mogočen plemenitaž. Pa vse grenkosti poterpi Alojzi; on, ki ni žalil žive duše, on sama ponižnost in dobrotljivost prenaša sirovosti druzih z ne¬ znano krotkostjo. On želi samo Bogu do¬ pusti in služiti; ne iše ljubezni ne časti dvorjanov, in vender so ga vsi čislali in spoštovali. To nam poterdi sledeča prigodba. Kraljevič Jakob, bodoči gospodar cele Spanjske, stoji en dan pri odpertim oknu, kar mu pihne veter v obraz. V otročji do- mišljii mu urno veli, naj ga nič več ne nadlegva. Spodobno pristopi Alojzi, ter mu tako govori: „Kraljevič! vi imate oblast zapovedovati ljudem, Bogu, gospodarju vsih reči, pa ne; njemu ste tudi vi pokoršino dolžni.“ Celo kralju je dopadel ta odgovor in zavolj njega je tudi Alojzja pohvalil- Tako je ostal Alojzi v ognji nevarnost m skušnjav, v morji sladnosti in mehkužnosti neoskrunjen — nedolžen angelček. Njegovo 49 truplo je bilo iz pokoršine med šumam sveta, duli pa se je z Bogam radoval po nebeških planjavah. Kupo mini. 1) Svet želi vsako nedolžno dušo oskruniti in satanu v oblast spraviti; boj se tedaj sveta, derži se vedno Boga, moli goreče in varuj se drušin. „Boj se božje zamere, ne pa zamere sveta." 2) Kakor se ne smeš bati zamere sveta, tako tudi ne iši dopadenja in hvale ljudi. Zavolj ljudi ne začenjaj nič do- briga; zavolj ljudi tudi ne opušaj nič dobriga. „Ako bi zavolj eloveškiga dopa¬ denja živel, bi ne bil služabnik Kristusov", pravi sv. Pavel. 3) Lenoba je mladini naj hujši so¬ vražnica; lenoba je mati vsih pregreh. »Skerbi, da te satan nikdar ne najde brez dela," pi§e sv. Jeronim. 4) Skoz oči hodi smert v dušo; zato jih kroti in z Davidam moli: „0 Gospod! 3 50 odvračuj moje oči, da ne bodo gledale ne- čimurnosti. Violitva. O Gospod, moje pribežališč! li me ovaruj povodnje pregreh, ki dero po vsim svetu in protc udušiti vso po¬ božnost, čistost in nedolžnost. Ti sani, o Gospod! me zamoreš rešiti5 tedaj te prosim , ovaruj tudi mene, kakor si ovaroval sv. Alojzja v naj hujih skuš¬ njavah zoper sv. čistost, in prihrani me za nebeško kraljestvo. Amen. VI. Alojzi ob volit vi stanu. Edina želja Alojzjeva je bila ta, da bi zamogel kmali kraali stopiti v duhovski stan. Toliko serčniši je poželel tega stanu, kolikor bolj je spoznaval težave deželjskiga vladarstva, ktero bi imel prevzeti zavolj pervenstva svojiga, in kolikor jasneji J e 51 previdil nevarnost, ki ravno v tim visocim pa težavnim stanu prote od vsih strani po¬ božnosti in zveličanju. Prepričan je bil, da bi doživel v tim stanu reči, kterim ne bi mogel prizanesti zavolj pokoja vesti ; prepričan pa je tudi bil, kako malo po¬ maga vedna graja in vedno strahovanje; prepričan je bil, koliko nehvaležnosti bi si napravil, zravno tih nadlog pa še posta¬ vil v nevarnost zveličanje svoje duše in si na glavo nakopal strašan odgovor za zveličanje svojih podložnih. Sklene tedaj, da hoče svojo dušo zveličati in zatorej mašnik postati. Ta sklep dela Alojzju veliko čast, ker je jel svoj stan voliti na kraljevim dvoru , v blišavni nečimurnosti, med veselicami in sladnostjo dvorjanov, in ga je tudi srečno izvolil. Mašnik sklene biti, pa močno ga skerbi, kako bi si sprosil privoljenje oče¬ tovo za ta stan. Hoče se tudi popolno u- tegniti nevarnostim in skušnjavam duhov¬ nov , zatorej želi redovnik (rnnih) postati, ker ga potem ne veže nič več na svet in 3 * 52 zamore skerbeti edino za zveličanje svoje. Zdaj ie ne ve, v kteri red bi stopil. Da bi mu Bog razodel svojo voljo, pomnoži post, gorečniši moli in sv. Duha razsve- tenja prosi. Priljubilo se mu je življenje oo. Ka¬ pucinov, Barnabitov in bosih Karmelitov. Dolgo je mislil, ktero bi si zvolil, kar bere enkrat misijonske naznanila iz dežele Indije. Trud in obilna žetva teh ozna- njavcov sv. vere ga tako gineta, da ves gori njim enak postati, vinograd Gospo¬ dov obdelovati in celo kri preliti za Kri¬ stusa. Bili so pa ti vojšaki skor sami Je¬ zuiti, zatorej tudi on hrepeni Jezuit postati. Ta red mu je dopadel tudi zato, ker ga je še oživljala popolna gorečnost sv. Ignacja; ker se v njem odpove s posebno obljubo vsak ud vsi cerkveni časti; ker se pečajo ti redovniki s keršansko izrejo otrok, časte goreče blaženo D. Marijo in širijo nje če- šenje tudi med ljudstvam. Vse te postave jezuitovskiga reda so mu bile prav po volji; vender sebi nič ni zaupal, če tudi se j e postil in molil. V ta namen prejme velike 53 Gospodnice dan z naj skerbniši pripravo presv. rešnje Telo. Po sv. obhajilu pozabi v Boga ves vtopljen zemlje in nebes; kleče in na tla sklonjen terdno zaupa v Boga, da mu bo gotovo razodel svojo voljo. V tih zdihljejih, v tim zedinjenji z Jezusam se mu zdi, da sliši Marijo govoriti: „Idi v družbo mojiga Sina, in razodeni to svojimu spovedniku 1 '. Alojzi ves vesel to pove spovedniku; ta je čez nekaj časa njegov sklep poterdil, pa mu tudi ostro zabranil, da ne sme stopinje dalje iti brez očetoviga dovoljenja. Ko materi Alojzi svoj sklep razodene, se je veselila in Boga hvalila, da bo mogla vsaj eniga svojih otrok njemu v čast dariti. Zdaj začne Alojzi piti grenak kelh, ki mu ga je bil napolnil v poskušnjo ne¬ beški Oče. Brez očetoviga dovoljenja ne sme nič storiti; pa kako si zamore upati, da bo dobil očetovo dovoljenje za tak ponižen, n jemu nevšečen stan? Ferdinand ga je priserčno ljubil; vse svoje upanje, zlasti po- vikšanje časti in slave svojiga rodu je 54 stavil v ljubiga svojiga Alojzja. In kakor blisk z vedriga neba mu uniči ta sklep vso nado, mu razžene vse upe, in to ravno tedaj, kadar jih je že skor spolnjene vidil; ko so bile njegovimu ljubljencu zavolj častne službe na kraljevim dvoru, zavolj spremitve cesarice vse pota odperte k časti, slavi in mogočnosti. Nikakor ne more sterpeti v posvetni bliš ves zaljubljeni mož, da mu hoče lastni sin zlate upe, mične domišljije podreti. Močno se je hudoval, ko mu naznani grofica sinov sklep, in Alojzja, ki je za materjo prišel dovoljenja prosit, je zavernii z ostrimi besedami, kar sicer nikdar ni storil. Spočetka misli Ferdinand, ta sklep Alojzjev mora izhajati iz pregovora spoved- nikoviga; zatorej pošlje urno ponj in mu očita to reč z grenkimi besedami. Ta se pohlevno zagovarja, da grofiču ni svetoval celo nobeniga stanu, da se mu je pa zavolj prečudne njegove pobožnosti že davnej dozdevalo, kar mu je razodel še le pred malo dnevi. Vedne prošnje Alojzjeve ven- 55 der prepričajo očeta, kako resnično želi iz vsiga serca stopiti v ta stan. Pa ne da se omehčati, timveč vse poskuša, kar bi zamoglo spremeniti ali pokončati sklep njegov. Pervič se oberne do strica Alojzjeviga Franca Goncaškiga, kije bil general Fran¬ čiškanov in je prišel ravno v ti dobi po svojih opravkih na Španjsko. Ta skuša prav skerbno in previdno poklic svojiga stričnika; pa slednjič poterdi grofu, da je sinov poklic božje delo. Vender to očeta se ne gane. Prigodniši se kaže Alojzju druga priložnost. Kraljevič Jakob umerje in Alojzja spuste s kraljeviga dvora na dom k staršem. Odtod obiše z bratam Rudolfam bližnji samostan (klošter) jezuitovski; v njem mu je vse tako dopadlo, da pošlje samo brata domu, on pa ostane v samostanu. Pa oče komej to zve, že ponj pošlje in Alojzi se pohlevno vda volji njegovi. Po večkratnih prošnjah mu zasvita vender nekoliko upa. Reče mu nekdaj oče, da na Španjskim nikakor ne sme stopiti v duhovski stan, 56 in ako se ne da preveriti v svojim sklepu, naj še nekoliko poterpi, da se vernejo vsi nazaj na Laško, in naj si bo tamkaj poiskal svojiga stanu. Ko pride čez kaj časa Alojzi nazaj na Laško, prosi očeta, naj bi mu zdaj do¬ volili po dani obljubi stopiti v red jezu- itovski. Pa zopet se skesa grof dane be¬ sede; ne more ga preprositi noben, ker misli, da je našel gotov pomoček, s kterim bo pretresel in uničil sinov sklep. Pošlje namreč oba grofica, Alojzja in Rudolfa, na popotvanje na gornje Laško. Vsi grofi in knezi ji spremljajo z veliko častjo; veselice se verste za veselicami, ki mičejo in mamijo vse telesne počutke. Tako sladno življenje, sije mislil Fer¬ dinand , mora pregnati mojimu ljubljencu vsako željo do ostrih spokornost samostanov. Pa motil se je močno; Alojzi se je vdal med veselicami knežjih dvorov še gorečniši pobožnosti, ker so bile nevarnosti in skuš¬ njave toliko hujši, in storjeniga sklepa se ni znebil, timveč vterdil ga je. Po vsi moči se je utegoval posvetni časti, zameta- 57 val je ves lišp in kine života in kedar je mogel po svojim stanu obiskavati visoko gospodo, je vse to storil zgolj iz pokoršine. Njegovo vedenje 'v vsih okolišinah je bilo vedno keršarisko. Ne moremo ga spremljati po vsih potih, pa ena sama zgodba naj nam zadosti, ki nam kaže blišeči biser nje¬ gove čistosti. Obiše nekdaj imenitno gospodo; pri nji je našel množico plemenitičev in med njimi tudi starca pri sedemdeset letih. Ta gerdoust primeša pogovoru nektere ne¬ sramne besede, kar vzdigne Alojzi ves goreč svoj glas, rekoč: „Gospod! se li nič ne sramujete vpričo toliko plemenitih mladenčev tako ostudno govoriti ? To se pravi sebe in druge v pregrešno nevarnost v peljavati. Mar ne veste, da spridijo slabi govori dobre ljudi ?“ Ko se poverneta grofica domu , upa Alojzi dobiti očetovo dovoljenje; pa zastonj je prosil in prosil, oče se ne da omehčati, ^e enkrat se oberne do naj slavniših mož, na j bi oni sina skušali pregovoriti, in ako si ne da odbiti misli do samostana, naj bi 3 ** 58 stopil vsaj v tak red, v kterim mu bo od- pert pot do vsih cerkvenih časti, ker bi v takim stanu še laglje in več dobriga storil. Pa Alojzi se derži stanovitno svojiga sklepa in se ne da odmakniti na nobeno stran. S krotkostjo in ponižnostjo svojo si je pri¬ dobil celo več mož, da so zanj očeta pro¬ sili, čeravno so ga bili prišli pregovarjat in odvračat od sklepa njegoviga. Ferdinand je imel hud protin, t. j- pogosto ga je tergalo po vsih udih. En¬ krat pokliče v takih bolečinah Alojzja, misleč, da bo pomilovanje groznih muk pri sinu več zdalo, ko vse prošnje in pri¬ govori imenitnih mož. Tode tudi ta pogled stanovitniga mladenča ne premakne od nje¬ gove misli. Ves pohleven odgovori očetu, da drugač ravnati ne more, ker to je volja božja; ali on ga zapodi zavolj te stanovit¬ nosti spred svojiga obličja. Alojzju hudo dejo strašne bolečine očetove, še huji P a nevolja njegova; pa nedolžniga se vidi v ti reči, in nepremaknjen odide v svoje staniše. Tukaj se verže pred križaniga Jezusa, tukaj moli iz globočine serca in z vso za- 59 upnostjo. Med tem se skesa tudi grof svoje ostrosti do sina in reče pogledati, kje je in kaj dela. Namestnik njegov najde duri zaperte in zasliši znotraj nekako plaskanje. Radovedno izreže špranjo in v sobo poluka. O večni Bog, kaj zagleda! Pred nogami križaniga Zveličarja sklonjen in s solzami ves oblit objema z levico sv. križ, z des¬ nico pa se je po herbtu že kervavo običal (ogajžlal). V sercu ganjen odide tiho in pove grofu, kaj je vidik Ta ne verjame pervi- krat, in zapove drugič gledat iti, pa še s e je Alojzi bičal. Zdaj se da Ferdinand čeravno hudo bolan prenesti pred njegovo sobo, ker se hoče sam resnice prepričati. Pogleda skoz špranjo, in še zdaj se sin kiča in moli. Ta prigodba omehča jekleno serce očetovo. Čez nekaj časa pride, kakor bi za vse to nič ne vedil, z gospo svojo v sobo Alojzjevo. Solze in kri se poznajo P° tleh; ta mili pogled premaga očeta po¬ polno in zdaj mu dovoli stopiti vjezuitovski re d. Da pokaže resnično svojo voljo, reče narediti Scipionu Goncaškimu pisano prošnjo 60 do Klavdja Akvaviva, generala Jezuitov 1 , v kteri mu je ponudil sina Alojzja in ga prosil, naj mu odkaže hišo za novicijat (poskušnjo). Kmali dojde odgovor, da Alojzja rad sprejme in mu odloči za novi- eijat hišo sv. Andreja v Rimu. Tudi do cesarja pošlje prošnjo, naj dovoli, da sme grofijo prevzeti Rudolf na- mest Alojzja, ker tudi tega dovoljenja je bilo treba za odvernitvo kakih zmešnjav. Med tem pošlje Alojzja namest sebe v Milan, kjer je imel važne opravila dover- šiti. Vse je natanko in očetu po volji spol¬ nil , zravno se še pridno učil in navadne spokornosti opravljal. Čez devet mescov dojde odgovor in dovoljenje tudi od cesarja, pa oče še ne more iz vsiga serca sina Bogu dariti. Kar nenadno pride enkrat v Milan in ga prosi in prigovarja, naj bi opustil svoj sklep in ostal vladar grofije, ker ima tudi v tem stanu obilno priložnost za dobre dela, in se ne spodobi pokornimu sinu, da bi za¬ pustil siviga očeta v naj hujših potrebah. Alojzi posluša ves žalosten očetovo tar- 61 njanje, pa ne da se premakniti. Zatorej naprosi oče še enkrat več učenih mož, naj bi preiskali resnični poklic njegov. Vsi ti so se pa prepričali iz pogovorov nje¬ govih, da mu je sam Bog ta sklep vdihnil in vterdil. Po zveršenih opravkih se verne Alojzi za očetam nazaj v Kastiljone. Tukaj čaka prave priložnosti, ob kteri bi spomnil očeta dane obljube. Priložnost pride in Alojzi ponovi krotko svojo prošnjo. Vender kako se začudi, ko oče zaterdi, da mu še nikoli ni popolno dovolil; njegov sklep se mora še goditi in zoreti vsaj do 25. leta. Solzen Pa zaupajoč Bogu odide v svojo sobo in začne goreče moliti. Čez nekaj časa se verne zopet k očetu in ga prosi, naj bi se smel vsaj do 25. leta v Rimu za svoj stan pripravljati; celo to prošnjo usliši nerad in se le čez nekaj dni. Neznano se je že trudil Alojzi za o- četovo dovoljenje; vender ne obupa še. Ve in je prepričan, da mu če Bog pomagati 111 gotovo pripomoči do zvoljeniga stanu. Zatorej z neskončnim zaupanjem sklene še 62 dalje vse zapreke in napotja premagati in ne j-enjati, dokler mu oče ne dovolijo. Enkrat je že celili pet ur pred križa¬ nim Jezusam sklonjen molil, kar se vzdigne, gre iz sobe k očetu, in mu krotko pa ne¬ ustrašeno tako govori: „Oče, v vaših rokah sim, in vi me vidite za vse pokorniga, kar mi velite; pa ponižno povem, Bog me kliče v ta stan, in vi se ustavljate božji volji, dokler mi ne dopustite spolniti svojiga skle- pa.“ Te besede grofa ganejo in žalostno reče: „Moj sin! rano si mi zdajle vse¬ kal, ki mi bo kervavela še dolgo. Ljubim te, ker tvoje lastnosti so vredne te ljubezni: ti si bil moje upanje, moje vse. Ker pa si prepričan božjiga klica, idi, moj sin, ka¬ mor ti Bog kaže, njegov blagoslov te sprem¬ ljaj povsod.“ Ta sklep, ta dar Bogu dan, sta očeta tako poprijela, da so mu obilne solzo tekle po licu. Alojzi pa se priserčno zahvali, leti v svojo sobo, poklekne pred sv. križ tako hvaležen in vesel, da popolno umolkne in povzdiga samo roke in oči proti nebesam. 63 SEapomini. 1) Ni ga važnišiga opravila, kakor je volitva stanu, ker iz nje nam izhaja ali zveličanje ali pogubljenje. Zatorej se z Bogam posvetuj in goreče moli, da spoznaš pravi svoj poklic. 2) Ko si spoznal svoj poklic, derži se ga zvesto, in ne daj se odverniti po nobenih zaprekah; ne poslušaj lastne lju¬ bezni , ne poželjivosti , ne samopridnih, ošabnih znancov, poslušaj samo vest in spovednika. Vodi naj te ob volitvi stanu edina skerb za zveličanje svoje duše. „Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, na duši pa škodo terpi,“ je rekel Kristus. Prosi Boga, da boš svoje dolžnosti vedno spolnoval; brez Boga ne moremo nič storiti. Sfolitva. O moj Gospod in moj Bog! tvoja pomoč sama me zamore voditi, da ne 64 zgrešim pota, ki me pelja v večno zveličanje. Razodeni mi tedaj, o do¬ brotni oče! sveto svojo voljo in pod¬ piraj mojo slabost, da jo bom zamo- gel vselej zvesto spolnovati. Amen. VII. Alojzi se odpove vladar- stvu; gre v Rim. Vse vezi je že Alojzi razrušil, še vladarstvu grofije se ni odpovedal. Ta odpoved pa se je mogla zgoditi slovesno pred vso rodovino, pred vsimi sorodniki, da bi se čez kaj časa ne prigodile kake zmešnjave. Preden pa je mogel oče vse sorodnike v Mantovi zbrati, kjer se je imel Alojzi grofii odpovedati, je preteklo še ne¬ kaj časa. Dozdaj je stanoval Alojzi v Kastiljoni, zdaj mora iti z vso rodovino v Mantovo. Težko so se ločili Kastiljončani od ljubiga Alojzja. Vsi so mu bili priserčno vdani; vsi 65 so si ga že davnej vladarja želeli, in zdaj so njih upi končani, zdaj zgube za vselej svojiga angela. Kadar se prikaže zadnje dni na ulicah, vsak zdihuje in gorke solze pretaka zavolj njegove zgube, kdor ga ugleda. Dan njegoviga odhoda jim je bil dan žalosti in joka; vse ulice, po kterih se je peljal, in vse duri in okna so bile prena¬ polnjene z ljudmi, ki so zdihovali in mu žalostno slovo : „z Bogam !“ dajali. Se eno skušnjavo mora Alojzi prestati. Cesar je dovolil Rudolfu grofijo prevzeti s to pogodbo, da mora Alojzju do smerti vsako leto gotovo število dnarja pošiljati. Ta pogodba je Alojzju hudo dela, ker se je hotel popolno odpovedati svetu, zdaj bi ga pa še dnar nanj navezoval. Zatorej prosi in prosi, dokler ni čez dva mesca uslišan, da ne bo dobival ne vinarja od brata. Zdaj tudi pride odločeni dan; vsa rodovina Goncaška z vsimi sorod¬ niki se je zbrala v Mantovi v zali dvorani, da je priča tako imenitne oprave. Nekteri sorodniki so hotli celo zadnjo uro pobožniga mladenča od storjeniga sklepa odverniti, 66 in ker niso pomagale prošnje ne prigovori, so ga začeli z besedami zbadati in zasramo¬ vati, vender Alojzi se ni dal premakniti. Zdaj umolkne vsa množica; prebere se od cesarja poterjena odpoved Alojzjeva; oče Ferdinand se milo zjoka, Alojzi pa prepusti vesel, poln rajske radosti grofijo in vse pravice in imetje pričujočimu bratu Rudolfu. In komej je oprava zveršena, podpisana in zapečatena, že hiti iz zbora v tiho svojo sobico, kjer se ne more dosti zahvaliti Bogu za preveliko dobroto, da ga je srečno pripeljal do zvoljeniga stanu in mu podelil dušni mir in pokoj. Zdaj zamore resnično klicati: „Glej Gospod! vse sim zapustil in tebi nasledoval.“ Spoznal je Alojzi, da vživa človek toliko veči dušni pokoj, kolikor manj je na svet navezan, kolikor manj lastnine ima. Te resnice se je tako živo prepričal ravno po odpovedi, da mu še ni bil Bog po njegovih besedah nikoli tako blizo kakor današnji dan. K večerji pride Alojzi že v jezuitov- ski halji, tako je gorel za ta stan. Vsi se začudijo in oče, prežalostni oče se zopet 67 zjoka. Alojzi govori med večerjo od ne¬ varnosti sveta, od minljivosti posvetnih pri¬ jetnost, dražčic in veselic. Vsi ga verno poslušajo in si vtisnejo v spomin njegove besedo globoko v serce. Tretji dan že nastopi spremljen od solz in blagoslova staršev v drušini brata Rudolfa težavno pot do Rima. Rudolf se po nekterih pogovorih in prijetnih svaritvah kmali verne nazaj v Kastiljone, nekteri pa ga spremijo celo do Rima. Ko mu kmali po odhodu Rudolfovim nekdo reče: „Rudolf se mora pač veseliti, ker je tako lahko grofijo pridobil,“ zaverne Alojzi tako: „Naj se veseli, bolj gotovo ne raja, da je grofijo dobil, kakor jaz, da sim seje znebil. “ Popotva skoz mesta Feraro, Bolonjo in Lo- reto. V Loreti stoji v krasni cerkvi hišica iz Nazareta, v kteri je pozdravil Gabriel blaženo D. Marijo. Ta hišica je bila 1.1291 čudovito v Tarsat, in kmali potem zopet čudovito v Loreto prenesena. Pobožni ro¬ marji, papeži, cesarji, kralji in drugi pleme- nitniki so pošiljali ti cerkvi neznane darove. V ti cerkvi pri „sveti hišici“ se je vtopil 68 Alojzi tako v molitvo, da je pozabil vsih životnih potreb, in je celi dan v nji premo¬ lil. Pero ne more popisati, kako pobožno je prejel ondi sv. Telo, kako je hvalil Ma¬ rijo za pomoč, ki mu jo je dodelila v hudim boji za očetovo dovoljenje. Z Lorete do Rima jahajo na konjih; pa Alojzi si ne dovoli naj manji olajšbe; še le pregovorjen od duhovna Lud. Kantanea si obilne in ostre spokorne dela nekoliko omehča; brevir (vsakdanje duh. molitve) pa opravlja prav skerbno vsak dan, čeravno ga še ni bil dolžan moliti. Pri večerni molitvi ga mora vselej strežej opomniti, da je že cela ura pretekla, in ko je bil enkrat zadremal, ga je našel še čez polnoč kleče moliti. Na poti je vsak dan dvakrat vest sprašal, da ni v dobrim opešal. V Rimu je ostal pri stricu Scipionu Goneaškim; brez zamude se je tudi poklo¬ nil generalu Jezuitov, Klavdju Akvavivu; obiše potem naj imenitniši kardinale, in celo papeževi svetlosti Sikstu V. je smel svoje spoštovanje skazati in pismo svojiga očeta podati. 69 Sv. Oče so se kmali prepričali res- ničniga poklica njegoviga, in so mu tudi podelili apostolski blagoslov. Sv. Katarine dan (25. novembra 1585) se poda Alojzi spremljen od nadškofa Sci- piona Goncaškiga, strica svojiga, in od vsili domačih spremljavcov v novicijat v hišo sv. Andreja. Nadškof bero sv. mašo in obhajajo mladiga novinca. Slednjič se poslovi Alojzi s svojimi znanci, naroči po¬ zdravila staršem in sorodnikam, bratu Ru¬ dolfu pa besede: „Kdor se boji Boga, dobro dela,“ in vsi se ločijo od njega. Zdaj ga pelje nadzornik novincov Ja¬ nez Piskator v odločeno celico. Solze ve¬ selja ga oblijo, ko vanjo stopi, in kleče hvali Boga iz vsiga serca za samoto, mir in pokoj, ki ga je našel v tihi celici. Se enkrat se mu popolno v službo daruje in ga prosi pomoči, da bi mogel skerbno spol- novati vse svoje dolžnosti. Dan sv. Kata¬ rine je praznoval vsako leto v spomin pri¬ stopa v samostan z veliko hvaležnostjo do Boga. 70 Zapoinini. 1) Ne dela nobena reč na svetu mla¬ dine ljudem prijetniši, kakor nedolžnost, pobožnost, pohlevnost, in čistost. Pobožniga in pohlevniga mladenča vsak prijazno sprejema, povsod ga spremlja naša ljubezen. Samo čednosti nam delajo pravo prijaznost in čislanje, priliznost pa ne. Slinuha zasmehujemo, ošabneža in raz¬ uzdanca sovražimo. 2) Kar je Alojzi sklenil z Bogam, to je tudi spolnil; tako tudi ti nikdar ne za¬ stajaj na pol poti. Kar se komu podari, se nikdar nazaj ne jemlje; tudi Bogu darjeno serce naj se derži verno Boga , in nima ga več oskruniti strup sveta. Kulitva. O Bog! ki si podelil sv. Alojzju moč in stanovitnost odpovedeti se za- volj nebes vsimu posvetnimu, razsveti naše serca, da spoznamo malovrednost 71 pozemeljskih stvari, da ne zgubimo za- volj minljivih dobrot večniga plačila. Amen. Vlil. Alojzi v novlcijatn. Tiho celico, v kteri od vsiga sveta ločen živi, imenuje Alojzi kraj svojiga po¬ koja. Tukaj se čuti srečniga v vednim pogovoru z Bogam in pobožnimi možmi svojiga reda. Veseli se v Gospodu svojiga poklica, zato je pa tudi njegovo veselje terpeee in čisto. Samota mu je bila že od mladih nog ljuba prijatlica, in zdaj si šteje v srečo, da mu je noben več ne krati. Tudi ni čakal Alojzi, da si bo redu potrebno popolnost še potem pridobil, ko bo v njem živel. On se je že pred zatajeval in je bil v sredi posvetne nečimurnosti in mehkuž- nosti kralj eviga dvora popoln redovnik. Vsak dan je bil pripravljen za smert; vsak hip časa je skerbno rabil v zveličanje svoje. Pobožne spokorne dela je opravljal od 72 otročjih let, celo v bolezni jih ni opušal. Zavolj take bogoslužnosti je imel mnogo prestati med slepim svetam, noč in dan se je mogel boriti z raznimi zaprekami in zo- pernostmi; tukaj v tihi celici ga ne moti nikdo več; tukaj mu vse olajša in oslajša ljuba samota. Odločen od vsili novincov (vsak no¬ vinec mora perve tedne čisto sam biti) spolnuje Alojzi urno, skerbno in zvesto vse zapovedi, vse dolžnosti brez naj manjšiga vprašanja, zakaj bi imelo ravno tako biti, zakaj ne tako ali tako? Nikoli ni presojal postav, nikoli ni delal samoglavno; vse je iz pokoršine opravljal, ker se z voljo vikšib spolnuje volja božja. Ponižnost njegova se razodeva ob vsaki priložnosti. Dali so m« mende zavolj bolehnosti tanjši obleko, ka¬ kor drugim in tudi lepši brevir. Ta pred¬ nost pred njegovimi brati je hudo djala Alojzju, zatorej ni nehal prositi, dokler nW niso dovolili, da sme brevir in obleko svojo z navadnimi zameniti. Ravno tako težke so se mu zdele nektere prednosti, ktere so mu bili viksi dovolili zavolj slabotniga > n 73 bolehniga života. Samo iz pokoršine se je podvergel ponižni mladeneč tem za njegovo zdravje potrebnim poboljškam. Naj manj¬ ših prednost pred brati se je bal iz vsiga serca, veselil pa se je jako, kadar ga je do¬ letelo kako ponižanje. Sprejem v red je- zuitovski je imenoval delo božje milosti, gnado, ktere sam nikdar ni zaslužil. Zavolj množice novincov niso mogli vsakimu svoje celice dati; Alojzju pa so vender samimu eno odločili. Zdaj zopet ni prenehal prositi, dokler ga ne denejo k drugimu novincu, ker iz gole ponižnosti si celo ni upal stano¬ vati pri starjim bratu. Naj manjši bratje so mu bili naj ljubši; z naj slabšimi rečmi je bil zadovoljen, in naj nižji dela je naj rajši opravljal. Vesel je bil, kadar so ga vrdili ljudje pajčine ometati, prah brisati, mostovže cediti ali druge nizke dela oprav¬ ljati, da so ga mislili naj neumnišiga in ne- rodnišiga človeka, ki ni za nobeno drugo rabo. Napuha se je Alojzi čez vse bal; varoval se ga je v besedah in djanji. Mi¬ slil se je naj nevrednišiga grešnika, ki živi 4 74 samo iz neskončne milosti božje; tudi ni mogel slišati od stanu svojiga, želel je, da bi bil vsim neznan. Pa ravno resnična po¬ nižnost in pobožnost ga prikupite vsirnu samostanu, in ljubezen do njega se je ka¬ zala v splošnjim spoštovanji, kteriga mu niso mogli nekteri prikriti. Kmali zapazi to občno čislanje, in vnovič se je začel bo¬ riti z vso močjo zoper ošabnost, ktero je bil dozdaj še vedno srečno zadušil. Srečno je živel Alojzi v samostanu; žareče svoje želje je vidil spolnjene, in vživala je njegova duša v vedni molitvi obilen pokoj in mnoge sladkosti. Vender tudi Alojzjev raj se ima spremeniti v pu¬ stoto, v grenke skušnjave, ki jih pošilja Bog pobožnim dušam v poskušajo, ali ga ljubijo zavolj popolnost njegovih, ali morde samo zavolj tolažb in dušnih sladkost, ktere jim deli v molitvi. Po veliki dušni radosti nastopi v Alojzjevim sercu strašna pustota, da se mu zdi, kakor bi ga bil Bog popolno zapustil; zbegnilo je veselje v duhu, poginil je pokoj v sercu, postaja vedno žalostniši, ne čuti 75 več sadu svoje molitve. Vender je ne opu¬ sti , kakor tudi spokornih del ne; molitvo še pomnoži in gorečniši opravlja spokorne dela. Zatorej mu tudi Bog kmali poplača to gorečnost in terdno zaupanje; odvzame mu vse skušnjave in zopet napolnuje nje¬ govo dušo z veseljem in dozdaj neobčuteno sladkostjo, in mu podari tak mir in pokoj, da mu ga več ni mogla nobena reč skaliti. Poglejmo še nekoliko v Kastiljone. Po odhodu Alojzjevim se ondi vse spremeni. Očeta Ferdinanda smo vidili dozdaj zamiš- ljeniga samo v posvetno čast in slavo; le bliš svoje rodovine je hrepenel množiti, samo veljavnost pri kralji ga je veselila. Kar je pa daril ljubljenca svojiga Bogu, je postal Ferdinand ves drug mož. Odpovedal se je igri, ki jo je neznano ljubil; vdano prenaša hud protin (bolezen po udih), in k Bogu se poverne iz vsiga serca po vesoljni spovedi, ter resnično pokoro dela. Ko se je jela bolezen vidno hujšati, si reče prinesti tisti sv. križ, pred kterim je Alojzi toliko in tako goreče molil. Pred¬ se ga položi in ne zaverne oči od njega 4 * 76 celo v naj grozniših mukah. Pogosto ga pritiska na serce, poljubuje (kušuje) in ob¬ liva z obilnimi solzami priserčne žalosti, milo zdihovaje: „Gospod, usmili se me! g r e š i 1 s i m, u s m i 1 i s e m e, o G o s p o d!“ To spokornost je pa zravno Boga pripisoval Alojzjevim prošnjam, rekoč: Dobro vem, odkod mi d o h a j a j o te solzo; moj Al oj z i m i j ih j e sprosil. Ves čas bo¬ lezni njegove je bil čas vedne molitve. Tako pripravljen je srečno zaspal v Gospodu. Naznanilo očetove smer ti sprejme Alojzi z veliko žalostjo; vender ne žaluje preveč, kakor bi ne bilo mogoče živeti, kadar kdo starše zgubi. Nebeški oče vzame starše in dobrotnike, pa potem skerbi sam za nas. Alojzi je žaloval, pa je tudi hvalil Boga za milost, da so se oče spokorili in dobro pri¬ pravili za smert. Tri mesce že preživi Alojzi v samo¬ stanu, in zdaj ga denejo v hišo obljub (profes). Nadzornika in voditelja je imel pobožniga in učeniga Jeronima Plata, ki je pervi nje¬ govo življenje popisal. Živel je v hiši obljub takole: 77 Zjutraj se zbudi in že na Boga misli; tako se že zgodaj varuje razmišljenosti. Kmali vstaja, da lahko opravlja počasno in zbrano jutranjo molitvo; pervič moli in po¬ tem premišljuje celo uro. K sv. maši streže s posebnim veseljem, in ker je imel pri več mašah opraviti, ne hodi iz zakristije, ampak kleče moli v kakim kotiču, dokler ne pride versta nanj. Tako prebo skor celi dopoldan v cerkvi; popoldan ga pa jernljo očetje v bolnišnice in jetnišnice, kjer se je ljubezen njegova do bližnjiga vselej vidno razodevala. Alojzi ni samo milo val ubogih, on je po¬ magal djavno po vsi moči. Zdaj rahlja komu posteljo; komu da zdravil ali mu umije noge; ali jih pripravlja za smert ali opominja k poterpljenju. Svoje bolne brate je skcrbno obiskaval; stregel jim je z ne¬ skončno ljubeznijo, krepčal jih je s pobož¬ nimi pogovori in opominjal, naj vse poterpe iz ljubezni do križaniga Zveličarja; kar so želeli, vse jim je spolnil, celo naj stud- niši reči je opravljal. Ljubezen do bližnjiga je zlasti spolnoval do bratov svojih. Nikoli ni od koga kaj slabiga mislil ali govoril, 78 ako je tudi vzrok imel; vse je vedno zago¬ varjal, njih napake zmanjševal, njih dobre lastnosti pa povzdigal. Novince je pridobi¬ val z ljubeznijo in postrežnostjo Bogu in službi njegovi; in kadar je zapazil, da se zdi komu kako delo prenizko, prezaničljivo, ni nehal prositi vikših, da so dovolili njemu to opravilo doveršiti namest uniga. Tak zgled je bil vsitn bratam, da se je po pričevanji vikših vedno bolj množilo pobožno življenje med vsimi udi tega sa¬ mostana, dokler je bil Alojzi med njimi. Hapomini« 1) Prava pokoršina se spozna, da človek popolno podverže svojo voljo gospodarju, in vse spolnuje z voljnim in prostim sercam, kar mu je zapovedano: lahko in težko, častno in zaničljivo. 2) Kdor spolnuje svoje dolžnosti za- volj ljudi, ne zavolj Boga, zgubi ves 79 sacl svojiga truda, ker prejel je, kakor Kristus pi’avi, že od ljudi svoje plačilo. 3) Resnično pobožni ljubi Boga zavolj Boga, ne zavoli sladkost, ki mu jih Bog daje; kdor ljubi Boga zavolj duš¬ nih sladkost, bo od njega odpadel v dušni suhoti. nolitva. O Bo°', ki si skazal milost sv. o J v Alojzju, da je v ponižni pokorsini vse¬ lej in v vsim samo tvojo sveto voljo spoznal, častil in spolnoval; oh, poni¬ žaj naš napuh, da se po zgledu sv. Alojzja tudi mi pohlevno in pokorno podveržemo tvojim svetim postavam. Amen. 80 IX. Alojzi v viših šolah. čez dva mesca pride Alojzi zopet pod vodbo Janeza Piskatorja, iu njemu je razkril natanko vse notranje spremembe svoje. Odkritoserčnost in otročja zaupnost njegova tako dopadete temu pobožnimu možu, da ga je bolj ljubil zavolj čednost in popolnosti, kakor zamore ljubiti oče svojiga sina. Zavolj bolehnosti gre Janez Piskator po povelji vikših v Neapol podnebje spre¬ menit. Ker je bila vsim znana ljubezen Alojzjeva do njega, mu dovolijo ž njim iti. To pripušenje si je štel Alojzi v ve¬ liko srečo, ker sta samo še dva brata enako milost dosegla. Pot nastopi nadzornik z enim bratam v nosilnici, dva brata pa ja¬ hata. Čeravno je hrepenel Alojzi vedno biti pri ljubljenim možu, je vender iz bra¬ tovske ljubezni in zatajanja samiga sebe tako ravnal, da je skor zmir na konji ostal, ako je bil tudi naj bolehniši med njima. 81 Slednjič pa ga prisilita brata v nosilnico iti, in tako je ostal do Neapola pri nad¬ zorniku, ki ga je prisereno ljubil in častil. V molitvi in božjih pogovorih mu pot urno mine, in Boga je hvalil za milost, da se je mogel pomenkvati s tako svetim možem. Sam je rekel, da je pridobil od tega vodi¬ telja za dušno življenje več hasna na krat¬ ki poti, kakor bi ga bil dobil doma v več mescih. Zavolj bolehnosti in molitve pa ni za¬ nemarjal Alojzi potrebnih znanost in vednost. Učitelji so ga hvalili in občudovali zavolj pospeha in napredka v vednostih, kakor tudi zavolj goreče pobožnosti in pohlevnosti. „Zravno pobožnosti in čednosti razodeva tudi oster um, pa nikdar še nisim zapazil na njem sence ošabnosti; 1 ' je pričal od njega učitelj njegov. Z dobrim namenam in pobožnimi zdih¬ ljaji je posvečeval vse svoje opravila in tako je vedno molil. V vsakdanji navadi ga ne moti nobena stvar, ne tuji kraji ne opravila, ne zadrege ne stiske, ne žalost ne radost; vedno si ostane enak, v po- 4** 82 božnosti ne oterpne in ne opusa spokornih del. Karkoli pa začne, začne z Bogam in z Bogam konča. Alojzi je bil slabotniga života, bolehen, in glava ga je zmir bolela, da ni spal do polnoči ali celo noč ne. Vikši so mu do¬ volili, celo veleli, naj počiva zjutra čez od¬ ločeni čas, da preveč ne oslabi. Zavolj hoje in ropota bratov vender ni mogel spati; pa ni se pritožil z nobeno besedico, ckjo veselil se je, da je zamogel Bogu v čast še v počitku kaj terpeti. Če mu je strežej pozabil kaj storiti, ali je napol ali nerodno opravil, ni čerhnil nič; bolečine je razun zdravnika vsim prikrival; v naj grozniših mukah je bil vesel in prijazen, kakor bi bil zdrav; tudi ga nikdar ni ovirala bolezen, da ne bi bil spolnil svojih dolžnost ali da bi bil .opustil molitvo in spokorne dela. čez pol leta se verne Alojzi iz Neapola nazaj v Rim. Tukaj je med vsimi součenci on naj bolje končal vednost modroslovja (filozofije); zatorej je mogel pred vsimi učitelji in vikšimi samostana očitno zago¬ varjati nektere modroslovske (modrijanske) 83 mnenja. To je bila kaj velika čast; poka¬ zal je lahko zagovornik oster um in znajde- nost v zagovoru ali hranitvi resnice in po¬ diranji goljufivih zvijač. V svoji ponižnosti sklene Alojzi nalaš priprosto odgovarjati; tode učitelj mu overže ta sklep, zato pa zagovarja in brani resnico tako jasno in umno, da ga občudujejo vsi poslušavci. To občudenje mu rani ponižno serce, ker ni želel nobene časti, timveč je hrepenel za¬ ničevan biti od vsih ljudi. Napuh in neči- murnost je krotil po vsi moči, ker sta so¬ vražnika božja, prijatla satanova. Dolgo se je mogel boriti zoper razmišljenost v mo¬ litvi; pa z neutrudeno gorečnostjo je tudi razmišljenost premagal in potem je vedno prav zbrano molil. Tudi premišljeval je rad zlasti terpljenje Kristusovo; in kadar se je zamaknjen v nebeške reči prijazno z Bogam pogovarjal, je občutila njegova duša rajsko veselje, kteriga ne bi bil dal za ves svet. Pa ne misli kdo, da je dospel Alojzi brez truda in boja do take popolnosti. O ne! le vedno premaganje, vedni trud, ve- 84 dni boj so ga pripeljali po ternati poti na goro svetosti. On se je premagoval še otrok; on se je boril z mehbužnostjo na kraljevim dvoru, se je postil, pokoril, ker- vavo bičal še doma v očetovi hiši. On se je resnično lotil pobožniga življenja in s terdnim sklepam; njega ni ostrašila nobena reč, nobena zapreka, nobeno napotje; on se je zmir Boga verno deržal, ni omahoval med svetam in nebesi; on je Boga milosti in pomoči prosil, se izročal blaženi Devici Marii in angelčku varhu; on je Bogu po¬ svečeval s serčnimi zdihljeji vse svoje dela in opravila. Ljubezen njegova do Boga je tako žarela, da ni mogel serca en sam tre¬ nutek od njega odverniti. Ginljiva je bila odkritoserčnost Alojzjeva do spovednika. Celo serce mu je razgernil in odkril vse misli in želje tudi brezgrešne; molil je zanj, ga verno slušal in spolno val njegove svete in povelja! Vsako nedeljo je šel k sv. obhajilu; ta dan mu je bil dan veselja in radosti. Zavolj skerbne priprave so bile njegove obhajila rodovitne in bogate na vsih čedno- 85 stih; po vsakim zavžitji Jagnjeta je bolj gorela ljubezen njegova do Jezusa in mno¬ žil se je stud do greha v njem. Vse po¬ čutite jo zatiral; samo božje reči je govoril in poslušal. Majhne skušnjave je hitro udušil in se tako zavaroval velikih; kdor ugasi iskro, ugasi požar. V sako slabost ali napako urno obžaluje in ves skesan prosi Boga milosti in odpušenja in obljubi gotovo poboljšanje. Vikši so mu skor popolno prepovedali kervavo bičanje zavolj slabosti in bolehno¬ sti života, čeravno jih je pogosto privoljenja prosil. Zatorej je daroval svoje želje Bogu in se je toliko ostrejši postil. Pa tudi post so mu zabranili; kadar pa so mu ga do¬ volili ob vodi in kruhu, ni celi dan skor nič povžil. Ko nadzornik to zapazi, poskusi nje¬ govo pokoršino in mu veli pri drugi jedi vse povžiti, kar bo dobil. Alojzi spolni iz pokoršino to povelje, pa bratje so ga zasmehovali, kako lepo se zna postiti. Vender Alojzi tiho terpi in se ne da mo- titi. — Pri jedi je iskal samo naj slabji, sebi naj zoperniši reči. — Kako popolno se je odpovedal grofic posvetnosti, nam priča borno njegovo sta- niše. Sprosil si je naj revniši celico v nekim kotieu, ki jo imela eno samo okence in tako nizek strop, da ga je lahko dosegel. Dva stola se mu zdita nepotrebna, in celo mati ga ni mogla pregovoriti, da bi bil naj potrebniši orodje od nje prejel. Prav z veliko silo mu je obesila na steno celice dve borne svete podobi. V ti dobi se začne Alojzi bogoslovja učiti, t. j., ved in znanost, kterih duhovni potrebujejo. Pred učenjem je vselej klečč prosil sv. Duha razsvetenja in pomoči. Bral je malo bukev, pa te prav pazljivo, in kar je prebral, je potem dobro pretehtal in premislil; tudi se ni dotaknil druzih bu¬ kev, kakor od učiteljev ali vikših nasvet- vanih. On ni zanemarjal zapovedanih opra¬ vil, tudi jih ni odlašal za drugi dan, da bi se bil potem samovoljno s čim drugim ukvarjal. Preden je šel v šolo, je počastil presv. Telo in iz šole grede je zopet pred 87 sv. Telesara zahvalil Boga za prejete nauke. Po poti je molčal in se tako spodobno vedel, da so ga jeli celo posvetnjaki po¬ snemati. Čeravno je vse prekosil v vednostih, se je vender močno veselil, ako so ga po¬ šiljali z drugimi vred ob u razcveta vsak dan prijetniši in lepši dušna popolnost. Od pozemeljskih reči čisto ločen prebiva le iz pokoršine sam, pa v naj slabši celici, ktera je dobivala skoz eno samo okence na strehi pičlo svetlobo, in ni bilo v nji razun stola in terde postelje kar no¬ bene druge reči. V ti dobi je pripubtela ljubezen Aloj- zjeva do Boga na naj viši stopnjo. Kadar 97 koli se pomenkva od Boga, je vselej ganjen v sercu; obličje mu kar leskeče, in ko sliši pri jedi od Boga brati, mora nehati jesti zavolj prevelike ljubezni in začne se ves v solzah topiti. Kar ga obdaja, vse stvari, zvezde, tički, živalice, cvetice, kar vse mu množi ljubezen, tako da niso smeli ž njim govoriti od takih reči, ktere so mu jo netile, sicer bi bil čiste ljubezni omagal, •n serčni ogenj bi mu bil razdjal slabotno truplo. Zato mu tudi popolno zabranijo vse premišljevanje; pa ta prepoved mu je de¬ lala veči težave in muke, kakor vsa telesna bolezen. Sam je takole tožil: „Ne vem, kaj bi delal; branijo mi misliti na Boga, da ne bi mi to zamišljenje napravljalo glav¬ nih bolečin. Oh, vedno prizadevanje, da ne ki mislil na Boga, me muči neznano hujši, kakor bi škodvalo mojitnu zdravju vedno premišljevanje božjih lastnost 1 '. Po sv. Te¬ lesu ves zčva in omaguje, in, ko ga prejme, se ves zamakne. Kdo bi se tedaj čudil, ako jo žarečo to svojo ljubezen do Boga razodeval v vsaki priložnosti tudi nad bliž¬ njim celo z nevarnostjo svojiga življenja ? 5 98 Mesto Rim je terla leta 1591 strašna lakota. Ljudstvo začne omagovati in kuž¬ ne bolezni se oglašajo med siromaki. Z dežele, kjer je tudi razsajal hudi glad, pri¬ tisnejo vsi reveži v mesto, in Rim postane zbirališe grozniga uboštva. Vsi duhovni redi so po moči olajševali sploinjo šibo božjo, posebno pa Jezuiti. Ti postavijo na svoje stroške prostorno bolnišnico, v kteri so vikši samostana, celo sivi general vsili Jezuitov, v vedni nevarnosti svojiga življe¬ nja neutrudno in ljubeznjivo stregli kužnim bolnikam. Njih zgled so posnemali vsi udi tega reda z neznano navdušenostjo in goreč¬ nostjo. Alojzi je že vedno bolj in bolj hiral in venel, pa žareča ljubezen ga podpira m krepi; on ne zastaja za drugim, ampak vse prekosi v delavnosti, ne upeha se, moč mu je železna. Že samo pogled v bolnišnico je bil strašan. Napol mertvi ljudje so omahovali k posteljam; tam je gergral kdo v smertnih težavah, tam kdo stokal, milo ječal in pl®' kal po mertvih svojih; povsod so hlapeli 99 kužni smradi, povsod ste divjale smert in smertna nevarnost. Pa vsa ta groza ne ohladi Alojzju žareče ljubezni do bolnikov. Slači jih in omiva, tolaži in opominja k poterpljenju; daje jim hrano inzdra vila; po¬ stelje rahlja in cedi: pripravlja jih k spo¬ vedi in srečni smerti. Ce revniši in stud- niši so bili bolniki, ljubši so mu bili in delj Časa se je mudil pri njih. Mnogo bratov je že umerlo za kugo v službi bolnikov in tudi naj verniši prijatel Alojzjev Tiberi Bond. Ob njegovi smerti je izkliknil Alojzi te besede: „0 da bi mi bil Bog dal, na¬ jest njega umreti 1“ Bog mu je kmali spolnil to priserčno željo. Alojzi se naleze bolezni; uleže se 2. marca 1. 1591. Nad bližnjo smertjo ne zamore veselja prikriti in zaupno vpraša spovednika Belarmina, če ni greh smerti se veseliti, ker bi utegnil pod to radostjo m °rde kak hlinjen napuh tičati; češ, sim sy et, da se ne bojim smerti ne Sodnika. Belarmin ga potolaži in odvzame mu ves strah zavolj radosti in hrepenenja smerti. 5 * 100 Kapomini. 1) Naj gotovši znamnje resnične lju¬ bezni božje je delavna ljubezen do bližnjiga. „Kdior vidi brata v nadlogi in mu zapre svoje serce, kako bo ostala v njem ljubezen božja?’ 1 pravi sv. Janez. 2) Omiluj bližnjiga v nadlogi, ker mu serce tolažiš in ga ovaruješ nevolje. Pa milo vanj e samo ne zadosti; poma¬ gaj mu tudi po moči. 3) Ne ogibaj se kužnih bolnikov, Bog te najde povsod. Posebne zasluge pa imaš pri Bogu, ako strežeš kužnim bolnikam, ki so naj bolj revni in zapušeni. Holitva. Vsigamogočni večni Bog, k ten si napolnil serce svojiga služabnika sv. Alojzja s tako gorečo in djavno lju¬ beznijo do bližnjiga, da je življenje 101 zanj daroval, prestvari tudi naše spa¬ čene serca, da ne bomo samo pomilo¬ vali bližnjiga, temuč, da bomo priprav¬ ljeni po zgledu sv. Alojzja v potrebi tudi življenje zanj darovati. Po Kri¬ stusu, Gospodu našim. Amen. XII. Alojzi v bolezni in smerti. Vsak dan naraša nevarnost Alojzeve bolezni in že začno pričakovati smerti nje¬ gove. Ves vdan božji volji se hitro pri¬ pravi k smerti in sprejme sveto Popotnico z angelsko pobožnostjo. Vsim pričujočim so rosile solze po licih, ker so se bali, da bi ga že to noč ne zgubili; samo on je bil vesel in rajski pokoj mu je sijal z obličja. Vender sklene Bog tega svetnika še nekaj časa obraniti grešnikam v zgled spo- kornosti, poterpljenja in vdanja volji božji. Bolezen je bila tako nevarna, da ga je govorica v Kastiljoni že mertviga naznanila. 102 Mislimo si pač veselje njegovih ljudi, ko jim pošlje Alojzi po odlegi bolezni pismo, v kterim je hvalil zdravnike in strežeje svoje zavolj velike skerbi in postrežnosti. Pa razodel jim je tudi gorečo svojo željo, kako rad bi se kmali kmali sklenil za vselej z Jezusam in Marijo v pravi domačii naši, v svetlih nebesih. Tri mesce že leži Alojzi neprenehama; herbet si prelezi in narede se po njem velike šene; pa nikomur ni tega razodel, in še le po smerti so rane zasledili. Nikdar se ni pritožil ne zavolj bolečin ne zavolj postrežbe; mislil je vedno, da preveč zanj skerbe in mu preskerbno strežejo. Vedno je bil vesel in prijazen; če slabši in zoper- niši zdravila je dobival, z večim veseljem in vidno radostjo jih je vžival in delj časa v ustih poderževal, da je ž njimi krotil svojo poželjivost, ko mu zdaj niso več do¬ volili nobenih spokornih del. Vse zdrav¬ nikove zapovedi je spolnoval natanko in zvesto, čeravno je močno hrepenel umreti. Kadar je bil sam, je vstajal in hodil k mizici, daje kleče molil pred svetim križem 103 in premišljal britko terpljenje Kristusovo, ter je poljubljal ves ginjen in solzen pre¬ svete njegove rane. Ko to zdravniki zvedo in mu zabranijo dalje tako ravnati, jih sluša in mirno ostaja v postelji. Pogovori od Boga so ga veselili že v zdravih dneh; toliko željniši jih hrepeni zdaj pred vratmi večnosti. Zdaj celo neče poslušati druziga, kakor svete pogovore in božje reči. Ce se pomenkvajo od posvetnih tudi koristnih reči, molči tako dolgo, dokler ne obernejo besede do Boga, in potem se še le vdeležva prav živo in radostno vsih pogovorov. Marsikdo mu je prejšnje leta očital preostro spokornost in rekel, da se je bo v smerti kesal. Alojzi se zdaj spomni te ga očitanja, pa nič mu ne greni serca; močno je vesel in prosi vikše, naj bi v njegovim imenu zagotovili vsirn bratam, da občuti nebeško radost zavolj spokornih svo¬ jih del in ga samo to žali in peče, ker se iz pokoršine ni smel še ostrejši pokoriti. V tem času se je prevergla bolezen v po¬ polno kugo. Ko Alojzi to zve, obljubi Bogu z dovoljenjem vikših, da hoče kužnim 104 bolnikam streči, če kolikaj bolezen njegova odleže. V bolezni ga pogosto obišeta kar¬ dinala Ruer inGoncaga, sorodnika njegova. V ti priložnosti je razodel enkrat Goncagu, kako srečniga se šteje, da zamore umreti v jezuitovskim redu. Vselej sta bila od nje¬ govih besed oba ginjena. Tudi materi, ki zavolj starosti ni mogla k njemu sama pi’iti, je poslal tako priserčno pismo, da so vsim bravcam solze po licih tekle. Oče Korbineli, star duhoven, je ležal ravno v ti dobi za smert bolan v bližnji stanici. Alojzi in ona sta se jako ljubila in in si pošiljala pobožne pozdravila. Starček želi še enkrat viditi svojiga ljubljenca; za¬ torej prenese strežej Alojzja v njegovo sta- nico. To je Korbinelija neznano razveselilo, in zgoli iz spoštovanja prosi slednjič mla- denča, naj bi ga blagoslovil. Alojzi se brani in sam prosi njegoviga blagoslova, ker se pa ne vda nobeden, se zadnjič eden druziga blagoslovita. Kmali potem je umeri Kor¬ bineli, in Alojzi jo zagotovil, da je starček že v nebesih. 105 Bolezen se vedno hujša in zdravniki mu odločijo še osem dni življenja. To zve- seli Alojzja in poln radosti reče nekimu bratu: ,,Veselo novico so mi napovedali, umeri bom v osmih dneh.“ Odzdaj mu mora kak duhoven vsak dan nektere ure moliti m sv. Telesa dan (13. junija) zaterdi in za¬ gotovi, da ima še ravno osem dni živeti, ter prosi pričujoče, naj bi ž njim vred za¬ peli „zahvalo“ za bližnje zedinjenje z Bogam, Marijo, angelci in svetniki v nebesih. Nekimu duhovnu jo rekel: ,,Ločimo se od¬ tod, pa ločimo se z veseljem.“ Slednje dni si položi sv. križ na persi; vsi bratje se zbirajo pri njem in se mu priporočajo v molitvo, ker bo kmali popoln svetnik v ne¬ besih, in se posvetvajo ž njim zastran zve¬ ličanja svojiga. Osmina sv. Telesa zasvita, pa ni ga strahu na njegovim obličji. Tudi bolezen se nič ne poliujša, vender Alojzi vedno terdi, da bo prihodnjo noč umrl. Se enkrat ga ob- hajajo vpričo vsili udov samostana, ktere potem po versti objame in se od vsih po¬ slovi. Ko ga ihte prosijo, naj bi molil zanje Q 106 in prosil Boga, jim reče: „Kako bi zamogel vas pozabiti, ki sim vas tukaj tako serčno ljubil ?“ Ko skor vsi odidejo, prosi dovolje¬ nja, da bi se smel še enkrat bičati. Vikši mu pa prepovedo, in zato želi vsaj na golili tleh smerti dočakovati. Zdaj pritiska, od vsiga posvetniga popolno ločen, križaniga Jezusa z neizrečeno gorečnostjo in obema rokama na persi in ne premakne več oči polnih miru in nebeških žarkov od svojiga Zveličarja. Se enekrati zdiline: „Hrepe¬ ni m biti rešen in sklenjen s Kri- stusam; o Gospod! v tvoje roke sporočim svojo dušo!“ Mirno še obleži, —■ posluša molitve — slednjič izdihne: „Je- zus!“ in pozemeljski angelček splava v družbo kerubov in serafov, kjer hodi in speva za Jagnjetam sladke pesmi, kterih nikdo ne zna razun čistih devic. Umeri je Alojzi 21. junija 1. 1591 med 10. in 11. uro po noči 23 let 3 mesce in H dni star v 6. letu po vstopu v samostan. Ni mogoče popisati čudenja in žalosti rimskiga mesta, ko se razglasi smert Aloj- zjeva. Kar na enkrat se tare ljudstvo okoli 107 raertviga trupla; vsak tisi prav do njega; vsak mu hoče noge poljubiti, vsak hrepeni kak ostanek od njega dobiti. Pri pogrebu so mogli vedno postajati zavolj preobilne množice; ker vsak se je hotel dotakniti trupla ali vsaj truge svetnikove. Pokopali so ga v cerkvi oznanjenja D. Marije; čez sedem let pa so ga zopet vzdignili, položili v svinčeno trugo in postavili v steno kapele matere božje. Kapoinini. 1) Kolikor delj živiš, toliko negotovši je tvoje zveličanje. Ce delj živiš, več imaš skušnjav, več- grehov; hvali tedaj Boga, ako te kmali pokliče k sebi in obvaruje toliko skušnjav. „Skerbi, da boš živel pobožno, ne pa dolgo.“ 2) Zdrav se smeš tudi od navadnih koristnih reči pomenkvati; v bolezni in zlasti ob smerti urno odpravi svet in posvetne r eči, in se pripravljaj za večnost. 108 3) Koli kor pred in popolniši se ločimo od sveta, toliko si olajšamo ločitvo ob smerti. 4) „Ž i v i tako, da se ne boš bal smerti,“ to je vsa modrost. 5) Velik razloček je, ali radi umerjemo zavolj Boga, ali zavolj nadlog, ki nas tarejo. Slolitva. Dodeli nam milost, o Bog, o Go¬ spod življenja in smerti! da obračamo čas, kteriga nam še podari tvoja do¬ brota, skerbno in zvesto v zveličanje svoje duše, da bomo vedno tako živeli, kakor bi si želeli živeti ob smertni uri. Amen. 109 storjeni po prošnji sv. Alojzja. Bog poveličuje svoje prijatle z raznimi eudeži, tako je poveličal tudi sv. Alojzja. Po njegovih prošnjah je pomagal Bog več¬ krat prav čudovito v dušnih in telesnih potrebah. Ti čudeži so bili natanko od škofov preiskani in mnogo jih je bilo res- ni čnih spoznanih. Tukaj jih navodim samo pet. I. Živele so v samostanu sv. Janeza v Tudert-ski škodi nune sv. Frančiška Asiškiga. Samostan je imel tako pičle do¬ hodke, da so mogle večkrat stradati. V takih prilikah so se zaupno k sv. Alojzju za pomoč zatekale. In glejte čudo! po Alojzjevi prošnji se niso samo pomnožili Mali ostanki žita, olja, orehov i. t. d., celo spridene stvari so postale dobre za povžitek. Posebno čudo pa je bilo to, da so se delale s čudovito pomnoženo hrano še druge čuda. 110 II. Angelo Antonio Oddi, kmet s Fornette je padel 22. aprila 1732 v nogradu z lestvice (lojtre) na zakrivljen nož, ki se mu je zapičil globoko v herbet. Rana je bila nevarna, kervi je mnogo zgubil in desnica mu je popolno onemogla. Denejo ga v sveto olje; zdravnik spozna rano ne¬ varno za smert, ker se je skoz njo vidilo celo oserčje, in samo plašter položi nanjo. Drugi dan zboli tudi zdravnik in čez vec dni še le pride z daljniga kraja drug rano¬ celnik, ki ga pa že ni hotel zdraviti, ker je bila rana vsa gnojna in smert gotova. Se ta dan pride k bolniku častiti o. Karol Virtelli, kteri mu svetva, naj bi se zaupno zatekel k sv. Alojzju, ki je že večkrat komu pomagal. Kmali mu tudi prinese iz samostana sv. Janeza en čudovito pomnožen oreh, in ga zaupno položi bolniku v oslabelo desnico. Ko jo derži eno uro sklenjeno, med tim pa s polnim zaupanjem k svetimo Alojzju zdihuje, se ogreje, oživi in okrepi roka, da jo je zamogel brez bolečin pre¬ kladati, sklepati in odpirati. 111 Polože mu nasterganiga oreha na rano, zadremlje kmali in celo noč prespi. Zju¬ traj je zginil že ves gnoj, meso je bilo čisto rudeče; rana se je kmali zacelila, in ga nič več ni bolela. III. Rimsko mestnjanko Margareto Landini, 25 let staro žensko, napadejo o vsili svetih 1675 na levi strani života hude bolečine, ki so jo mučile noč in dan. Tim bolečinam se pridruži kašelj, vročnica, bljevanje in terganje po glavi. Zdravniki obupajo nad njo in 23. novembra jo pre¬ ždijo za smert. Ko to zve nje sestra Marija Vincenca, nuna v mestu Subiako^ ji dopiše, naj bi polna zaupnosti k svetimu Alojzju vsak dan povžila nekaj po tem svetniku čudovito pomnožene moke, ki je že mnogo bolnikov ozdravila. Bolnica vzame pervi dan trikrat te moke; tretjič se ji vzdigne in potem že težave nekoliko pone¬ hajo. Pa ni imela dosti zaupanja, zatorej se vernejo bolečine hujši od poprej. Mraz m vročina jo zdaj vedno tareta, izmeček postane ves kervav, omedlica in bljevanje ji vzamete vso moč ; život začne gnjiti in 112 neznano smerdeti. Ponoči 3. decembra se že več ne zave, sapa postaja težji, komaj še diha, že ji molijo molitve umirajočih. Taka ostane dopoldne. Opoldne se ji zdi, da vidi sestro Ma¬ rijo Vincenco pred seboj, ki jo opominja, naj bi začela z večim zaupanjem čudovito moko jemati. Margareta zbere vso moč in prosi moke. Med povžitjem molijo pri¬ čujoči kleče tri očenaše in češenemarije; bolnica pa je imela to prikazen. Marija Vincenca ji je kazala na neznaniga mladenča vjezuitovski halji, kakor bi ji rekla: Temu §e zaupno izroči in ozdravela boš. Bolnica s terdnim zaupanjem zdihuje k svetniku in zdi se ji, da jo je blagoslovil. Potem mine prikazen, in zdrava je. Zdaj vstane; lahko hodi; ne čuti nobenih bolečin več in drugi dan gre že v cerkvo Boga hvalit za prejeto milost. Ko poklekne tudi. pred sv. Alojzja, se zavzame, ker je bil mladeneč v prikazni njemu popolno enak. Iz hvaležnosti opravi njemu v čast šestnedeljno pobožnost. IV. Pobožniga Volfganga Aš iz prav plemenite rodovine jo Alojzi vse življenje 113 čudovito spremljal. Na vikših šolali v Miinchen-u na Bavarskim Volfgang skor oslepi. Imel je pa terdno zaupanje do sv. Alojzja; zato si pomaže oči z oljem iz lampe, ki je pred njegovo podobo gorela in spet je čisto spregledal. Kmali potem zgubi Volfgang ves spo¬ min, pa Alojzi mu ga zopet sprosi od Boga in še tako dobriga, da se je iz glave naučil življenja njegoviga, ki ga je spisal o. Ce- pari. Zavolj tih dobrot postane Volfgang sv. Alojzju v zalivalo duhoven, in je bil potem korar in svetvavec dveh veljavnih škofov. Svojimu varhu v čast je sozidal dve lepe kapelici in trikrat je romal peš v Rim na njegov grob. Ko je šel drugič skoz neki gojzd, ga ospo tolovaji in ga hočejo umoriti. Volfgang zdihne k sv. Alojzju, kar stopi mladeneč v dolgi halji pred to- lovaje, rekoč: „Ste li kristjani? 1 ' To¬ lovaji plahi steko na vse strani. Te in druge čudeže je dal Volfgang postavno od sodbe preiskati in so bili po¬ merjeni. Volfgang je njih resničnost tako 114 poterdil: „Spoznam in prisežem pred Bogam, pred vsimi nebesi in pred sv. cerkvo, daje vse tu kaj popisano gola resnica.“ V. Jožef Spinelli, mlad Jezuit, začne leta 1634 tako hudo omedlevati, da ga je žareče železo še težko k zavednosti pripra¬ vilo. Potem mu oterpne jezik, da ni nič govoril. Od otročjih let je že sv. Alojzja rad častil, zato se tudi zdaj k njemu zateče in obljubi, da se hoče pred godam njegovim postiti. Ponoči se mu prikaže sv. Alojzi z Janezam Berkmans-am, ki je bil tudi Jezuit. Alojzi bolnika tako nagovori : „0 krepi se in bodi močan, ker dolga pot te čaka.“ Prikazen zgine; pa drugo noč se spet prikaže in Alojzi ga opominja, naj jezika ne rabi več za prazne nečimurne besede, ker imel bi mutast ostati. Potem se dotakne s perstam jezika, ga prekriža in zgine. Spinelli pa poln veselja in hvale¬ žnosti pripoveduje zjutraj na ves glas to čudo in dobroto Alojzjevo. Tretjič ga opominja Alojzi v prikazni, naj bi cel mesec duhovne vaje sv. Ignacja 115 opravljal. Potem pomazili noge, ledje in eno roko, rekoč: „Da ti bo to gibanje v večno življenje, 1 ' in Berkmans ma¬ ziljene ude obrile. Vpraša ga slednjič sv. Alojzi, ali še kaj želi od njega. Ko prosi bolnik dušniga zdravja, mu reče: „Spoznal si, kaj imaš prositi; tudi dušno zdravje boš dobil, samo resnično si prizadevaj, da ga boš zaslužil." Se roko mu da poljubiti in zgine. Spinelli pa je od te dobe popolno zdrav, in vsi zdrav¬ niki so s prisego poterdili ta čudež. Kmali potem je nastopil dolgo pot, od ktere mu je sv. Alojzi pervič govoril, šel je v Indijo sv. vero oznanovat nevernim lj ud st vam. 116 II. čednost sv. Alojzja za vsako ne deJjo pobožnosti. Perva nedelja. Sv. Alojzi zgled ljubezni božje. Premišljevanje. Brez ljubezni božje ni prave čednosti. „Ako razdelim revnim v hrano vse svoje imetje; ako dam svoje telo sežgati, ljubezni pa nimam, mi nič ne pomaga;“ piše sv. Pavel. Brez ljubezni božje tedaj ne pride nikdo do svetosti — do Boga. Prave lju¬ bezni božje nam daje lep zgled sv. Alojzi. On je ljubil Boga kakor ognjeni kerubi, ko žareči serafi 1. zavolj njega samiga. Ni ljubil sv. Alojzi Boga zavolj dušnih sladkost, ktere 117 deli sv. Duh nekterim v spodbado veči go¬ rečnosti; ljubil ga je — kakor plamteči kori angelski je omagoval od žareče lju¬ bezni do Boga — edino zavolj neskončne njegove lepote, popolnosti in ljubezni, s ktero nas je nebeški Oče sam pred ljubil, kakor smo zamogli mi njega ljubiti. Ta ljubezen se mu je razodevala celo na obličji m ni skor upal dihati in serce mu je me- dlelo, kadar je mislil na Boga ali slišal od njega govoriti. Tak je bil ogenj ljubezni njegove do Boga, da mu je od njega pešalo telo in toliko bolj slabelo, kolikor bolj je plamtel ogenj njegoviga serca. Iz pokoršine je skušal pomanjšati presilne žarke te lju¬ bezni in v preobilnosti tega ognja je pogosto klical: „Beži, o Gospod, beži od mene!“ — Ljubil je sv. Alojzi Boga 2. v križanim Jezusu. Tako nas je Log ljubil, da je dal za nas ediniga svojiga Sina v naj grozovitniši bolečine, v naj brit- kejši smert na križu. Zavolj te neskončne ljubezni nebeškiga Očeta do nas grešnikov je Alojzi molil in zdihoval po cele ure pred sv. križem. Solznih svojih oči ni mogel 118 odmakniti od kervavih ran Kristusovih, ktere si je dal vsekati zgolj iz ljubezni do nas. Po vsakim premišljevanji in pomilo¬ vanji britkiga terpljenja Jezusoviga je bolj hrepenel vsaj nekoliko podoben postati Zve¬ ličarju v terpljenji in zaničevanji. Bolečine v glavi ga niso zaderževale od premišljevanja, še veselil se jih je in hvalil terpečiga Jezusa za to milost, da ga vdeleži bolečin, ki jih je on čutil ob ternjevim kronanji. — Sv. Alojzi je ljubil Boga 3. v jpresv. Telesu. Presv. Telo je živi spomin nezmerne Jezusove ljubezni do nas. Ni samo umeri za nas, celo vekomaj hoče stanovati med ljudmi. V presvetim Zakramentu kraljuje na tronu milosti svet- leji od solnca, pravi Bog in človek, in trepeče ga molijo angelski duhovi. Pa pri¬ kriva nam bliš svoj v podobi kruha, da bi ga bolj zaupno prosili dušnih in telesnih potreb. Sv. Alojzi je iz goreče ljubezni hrepenel celi dan klečati pred sv. Telesam, in zatorej ga je tudi ob vsaki priložnosti obiskal. Pred šolo in po šoli ga je vselej gotovo počastil; vsako nedeljo ga je pre- 119 jemal. Tri dni se je pripravljal k sv. obha¬ jilu in zopet tri dni mu je prepeval priserč- no hvalo za neskončno milost njegovo. Ob vsakim sv. obhajilu je pozabil vsiga sveta; presrečen je bil in poln nebeških sladkost se je ljubezni tajal. §pra8aiije> Imam jaz kaj ljubezni do Boga in kaka je? — Je li čista? — Ne ljubim Bo¬ ga samo v dušnim veselji, samo v sreči? — Ne Omerzuje moja ljubezen v dušni pu¬ stoti, žalosti in nadlogah? — Premišljam kterikrat lepoto, popolnost in ljubezen božjo do nas grešnikov? — Premišljam kterikrat, kako strašna nesreča je to, da kdo ne ljubi boga ? — ,,Kdor ne ljubi, ostane v smerti“, piše sv. Janez. Premišljam kterikrat britko terpljenje Kristusovo ? — Terpim voljno vse križe zavolj terpljenja in smerti Zveličarjeve ? — Kdor resnično ljubi Jezusa, ljubi tudi od njega poslane Tcrize. — Hodim pogosto k sv. 120 obhajilu, in kako se pripravljam zanj? — Hodim le iz navade, mlačen, razmišljen? — Poskušam vselej obuditi serčno hrepenenje in gorečo ljubezen do Jezusa? — Se kteri- krat duhovno obhajam ? Kalust iu sklep. O kako me osramoti zgled sv. Alojzja! Zal mi je, da sim tako malo ljubil tebe, svojiga Boga, stvarnika in rešenika! Zame, o mili Jezus! si zapustil raj; zame si terpel neznane bolečine ob kervavim bičanji, ob razpelji na sv. križu; zdaj še hraniš mojo dušo s svojim mešam in svojo kervjo; jaz nelivaležnik pa ti povračam dobroto s krivico, ljubezen z merzloto ob pre¬ jemanji presv. Telesa !. — Milost, o Jezus, milost mi še dodeli! Glej, ob¬ jokujem oterpnost svojiga serca; po¬ gosto čem obujati vročo željo, Boga nad vse ljubiti, posebno pri sv. maši, pri obiskanji sv. Telesa in pri sv. ob- 121 hajilu. Premišljati čem večkrat božjo popolnost, ljubezen in dobroto do nas grešnikov; premišljati čem britko ter- pljenje Kristusovo in iz ljubezni do Boga hočem voljno prenašati vse križe. nGospod Bog vas skuša, da se raz¬ odene, če ga ljubite, u pravi sv. pismo. Da se v božji ljubezni vterdim, čem pogosto prejemati kruh močnih in se vselej prav vredno zanj pripravljati; tudi čez dan hočem večkrat Jezusa v duhu prejeti. Ti, sv. Alojzi! me spod- badaj s svojim zgledam in sprosi mi moč od Boga, začetnika vsiga dobriga, da verno spolnujem ta svoj sklep. KEoIitva. O da bi imel tako serce, ki hre¬ peni samo Boga ljubiti, ki zamore ži¬ veti in dihati samo v ognji ljubezni božje! Sv. Alojzi, od ljubezni božje vneti seraf! oh ti vspi milostno žarke (3 122 goreče svoje ljubezni v merzlo moje serce, da se otali in stopi v gorkih solzah britke žalosti nad mlačnostjo in nehvaležnostjo svojo proti Bogu; ti, o sv. Alojzi! mi sprosi milost in moč, da začnem resnično ljubiti Boga in stano¬ viten ostanem v ti ljubezni do smerti. Amen. Druga nedelja. Sv. Alojzi zgled ljubezni do bližnjiga. Premišljevanje. Perva zapoved keršanstva je: „Ljubi Boga nad vse;“ druga pa je ta: „Ljubi bliz- njiga ko sebe.“ Sv. pismo pravi: ,,Kdor reče, da ljubi Boga, pa sovraži brata svojiga, ta je lažnih. Kako zamore Boga ljubiti, ki ga ne vidi, oko ne ljubi brata, ki ga vidi ‘1“ Zopet nam je sv. Alojzi lep zgled prave ljubezni do bližnjiga. Ta ljubezen njegova je bila 123 1. poterpežljiva. Dobri prijetni ljudje se pač lahko ljubijo; poterpežljivi pa mo¬ ramo biti, ako černo ljubiti bolj nepopolne ljudi; in vender je zapovedal Kristus tudi take ljubiti. Zatorej moramo ljubeznjivo poterpeti vse slabosti in pomanjkljivosti bližnjiga svojiga; vse dobro mu moramo želeti in storiti. ,,Ljubezen je poterpežljiva, je do¬ brotljiva, vse prenese u , — piše sv. Pavel. Sv. Alojzi ni samo pohlevno terpel zaničevanja in slabost družili ljudi, on jih je celo zaželel, in je vse serčno ljubil, kteri koli so ga kaj ponižali, zasramovali ali za¬ ničljivo od njega govorili. Ta poterpežlji- vost njegova pa ni izhajala iz prirojene ne¬ občutljivosti. Deček Alojzi je bil ves živ 'n k jezi nagnjen, pa komaj se zave in ne¬ varnost svojo spozna, že plane na iskro; skerbno sprašuje posebno čez to nagnjenje k jezi svojo vest, se vedno premaguje in zatajuje, dokler ne uduši popolno nevarniga svojiga sovražnika. Mislil se je sv. Alojzi na J nevrednišiga, naj nepopolnišiga; imeno- Val je vsaciga svojiga prijatla in dobrotnika, 6 * 124 kdor ga je kaj zaničeval ali žalil. Rekel je, da ravnajo ž njim prav po zasluženji in mu skazujejo dobroto, ker ga opominjajo slabost, ktere ima odvreči in zboljšati. —- Ljubezen Alojzjeva do bliznjiga je bila 2. dobrotljiva in goreča. Ljubezni do bliznjiga še ne spolnuješ, ako ne živiš ž njim ravno v prepiru in razporu; varovati ga moraš tudi vse škode in mu želeti vse dobro in v potrebi pomagati z besedo in djanjem, ako ti je mogoče. Ne pomaga siromaku samo milovanje, podaj nesrečniku roko, in izleci ga iz nesreče, ako moreš. Premoreš pa gotovo več, kakor ti slepivno pravite sebičnost in skerb za svoje; v do¬ brih delih pomaga tudi Bog. Pomagaj ubogimu urno in djavno, kakor je delal sv. Alojzi. Vsako priložnost je skerbno porabil, da je pomagal kakimu revežu. Nje¬ gova ljubezen je bila dobrotljiva in djavna, kar nam priča skerbna njegova postrežba V bolnišnicah in ječah. On pa ni skerbel samo za telo, tudi v dušnih potrebah je rad pomagal. Učil j e nevedne keršanskih resnic, tolažil žalostne, 125 dobre svete je dajal in grešnike k pokori opominjal. Glej , koliko priložnost imaš bližnjimi! pomagati. Ne zda vselej dnar; pa pogosto mnogo zda dober svet, keršansk spomin, ponižna prošnja, pobožni pogovori, naj več pa dober zgled. Bog nam je zapovedal ljubiti bližnjiga; pa malo ga že ljubi, kdor mu da v potrebi samo to, kar že sam skor rabiti ne more; bolj ga ljubi, kdor sebe pozabi, da zamore potrebnimu kaj dati; popolno ljubezen do bližnjiga pa ima ta, ki daruje celo življenje zanj. ,,Nikdo ne more reči, da ima veči ljubezen, kakor ta, ki dd življenje za svoje“, je rekel Kristus. In tako ljubezen je imel sv. Alojzi, ki je pri strežbi bolnikov bolezen dobil in zanjo umeri. Po zgledu sv. Alojzja ne opušajmo nobene priložnosti, da bližnjimu kaj pomagamo. Kristus bo naš dolžnik, ker sam je obljubil dobre dela bližnjimu storjene tako plačati, kakor bi jih bili njemu storili. Misli si tedaj, da te v re¬ vežu Kristus sam prosi. Gorje tebi, ako 126 ga zapodiš brez pomoči, ko ti vsiga dosti imaš; sodnji dan bo tudi on tebe zapodil — v pekel. Sprašanje. Ljubim bližnjiga? — Poterpim voljno njegove slabosti? — Se ne togotim, če me kdo poniža, žali? — Ljubim prilizune ali odkritoserčne, ki mi resnico povedo? — Ljubim bližnjiga zavolj dobrih lastnost, dušnih čednost, ali ga morde zavolj njih celo zavidam ? — Ljubim bližnjiga zavolj razvad in pregreh, bliša in premoženja? — Zakaj ne pomagam revežem v djanji, ker sama ljubezen na jeziku še ne pomaga v nebesa? — Se bližnji ljubi, ako mu sku¬ šaš vsak dobiček snesti; ako ga hitro za¬ pustiš, če se ti kak časen dobiček kaže? — Si kterikrat pritergaš kako veselje ali kaj, da zamoreš nesrečniku pomagati ? — Ubogi revež, kteri bi se zanašal name! 127 Žalost in sklep. 0 kako merzel sim do nesrečnih svojih bratov! O koliko dobriga bi jim bil že lahko storil! Žal mi je, o Go¬ spod! da sim zamudil nabrati si toliko zakladov v nebesih. Nobeniga ne lju¬ bim razim sebe; pa ravno ta sebična ljubezen me pelja v pogubo; zatorej sklenem zdaj pred Begam in vsimi an¬ gelci in svetniki, da čem bližnjiga res¬ nično in keršansko ljubiti. Vse sla¬ bosti njegove čem voljno poterpeti, ljubiti tudi žalivce in sovražnike in po¬ trebnim pomagati v besedi in d jan j i , ue pa samo z omilovanjem. Dober zgled čem vsim dajati, svoje slabosti brez jeze in hvaležno od družili po¬ slušati in potem poboljšati, prilizune Pa od sebe goniti. Tudi majhne dobre dela čem ob vsaki priložnosti verno opravljati, ker Kristus bo plačal celo kozarec rnerzle vode , v njegovim imenu podeljene. Posebno v bolezni čem 128 zapušenini postreči po svoji moči in se tudi zderžati nepotrebnih potrat, da se potrebnim ne bi preslabo godilo. V tem sklepu me poterdi z božjo pomočjo zgled sv. Alojzja. Molitva. O sv. Alojzi! prosim te s serč- nim zaupanjem, pošlji mi z nebeške slave, ki jo vživaš, eno samo iskro tiste goreče ljubezni, s ktero si ti tu¬ kaj na zemlji ljubil vse ljudi. Kristjan sim, pa moja ljubezen ni keršanska; moja ljubezen je sebična, je slepa in ljubi to, kar mesu dobro de, kar očem dopade. O sv. Alojzi! očisti in vredi mojo ljubezen; posveti vse moje dela Ijudoljubnosti5 spodbadaj me s svojim zgledam in sprosi mi od Boga to mi¬ lost, da bom bližnjimu pomagal v vsa¬ ki potrebi z besedo in djanjem, da z deli usmiljenja pridobim milostno sodbo. Amen. 129 Tretja nedelja. Sv. Alojzi zgled spokornosli. Premišljevanje. Malikdo ohrani dragi zaklad kerstne nedolžnosti; pred ali poznej se zgubi in zapravi. Z madeži greha pa ne zamore nikdo v nebeški raj; kaj je tedaj storiti, mar obupati ? O ne, Bog je neskončno niilostiv; zmivajo se grehi z resnično po¬ koro, z gorkimi solzami serčne žalosti. Posnemajmo sv. Alojzja vsaj v spokornosti, ker ga ne posnemamo v olmanjenji kerstne nedolžnosti. Sv. Alojzi je ohranil z božjo pomočjo kerstno nedolžnost do smerti; on ni nikoli zalil Boga zavedno in radovoljno, vender je vse žive dni deviško svoje telo pokoril m solze pretakal zavolj dveh otročjih napak. Tako serčno je obžaloval te dve napaki, da je omedlel pri pervi spovedi, da je za¬ volj njih vse življenje v ostri pokori preži¬ vel in v vednim strahu bil za večno zve- g ** 130 ličanje. „Božje sodbe so globoke; kdo ve, če mi je odpustil grehe, ki sim jih storil na svetuV‘ je vedno tožil. Ker žalost nad grehi napravlja pot k poboljšanju, o kako popoln je mogel biti sv. Alojzi, ki se je čist ko angel vender ostro pokoril —• pokoril do smerti! Kesnična žalost nad grehi je neobhodno potrebna k odpušenju; brez serčne žalosti Bog nikakor ne odpuša grehov. Kolikor veči so bolečine naše nad grehi, toliko veči in resničniši je naš stud do njih, toliko skerbniši se jih bomo varovali in toliko gorečniši se bomo zanje pokorili. Sprašanje. Obžalujem svoje grehe? — Malo ali celo nič; ako bi res čutil nad njimi serčno žalost, bi se bil že davnaj poboljšal. Sad pokore — resnično poboljšanje — to pokaže, je li žalost resnična in serčna , ali je po- verhnja in goljuf na. O kaj bom jaz počel? Sv. Alojzi zmiva dve otročje napaki s kervjo od zavednosti svoje do smerti, kaj bi za- 131 moglo umiti moje studne hudobije ? — In vender sim se ves merzel, ves terdovraten, ce se prav spomnim svojih gerdobij ! — Oh ta neobčutnost izhaja samo od slabe, merzle ljubezni do Boga. Ce veži je ljubezen naša do Boga, veči bo tudi žalost naša nad grehi, s kterimi Boga, golo ljubezen, žalimo in dražimo; če popolniši je ljubezen naša do Boga, popolniši je tudi žalost naša nad hu¬ dobijami. Vzrok poverhnje žalosti nad grehi je tudi napuli. Kolikor ponižniši smo, toliko sre&nisi obžalujemo grehe; vsak grešnik se vzdiga zoper Boga, kralja nebes in zemlje, pred kterim trepečejo angeljski duhovi in vse stvari. Oh kako bom obžaloval grehe, ker nimam ponižnosti; ker bi se kmali prederznil Bogu zapovedovati. Žalost in stud nad grehi bi imela vedno terpeti. Kaj mi pravi vest v tem ? — Oh zginja moja žalost ko megla! Imel bi vse grehe vedno obžalovati, če ravno smem upati, da mi jih je Bog že odpustil; imel bi vedno v strahu božjim zavolj hudobij svojih lr > pravičnosti božje živeti in vse življenje 132 vse gerdobije svoje serčno obžalovati, jaz pa sim bil pri vsaki spovedi zadovoljen s poverlinjo, nepopolno žalostjo nad ravno spo¬ vedanimi grehi, in se še nisim spomnil hu¬ dobij prejšnje leta storjenih, brez vsiga premislika, kaj David govori: „Moji greld so mi vedno pred ohni.“ Žalost in sklep. O kako okamnelo je moje serce, da ni kar nič ganjeno v spominu toli¬ ko ostudnih hudobij, ko je sv. Alojzi dve otročje napaki do smerti spiral s solzami in kervjo. O liospod ! obža¬ lujem dozdanjo svojo neobčutnost m sklenem, da čem prihodnjič premišljati neskončno svetost in pravičnost božjo in svojo revšino in nezmožnost; hočem svoj napuh zatreti, se v prah ponižati pred svetostjo božjo in serčno obžalo¬ vati do smerti vse grehe svojiga živ¬ ljenja. Varovati se čem malih grehov, ker tudi žalijo Boga in odvračajo božjo pomoč in gnado. Ti, sv. Alojzi, pa i |U 133 sprosi od Boga potoke solz in milost, •la bom vedno objokoval grešno svoje življenje. Molitvi*. O sv. Alojzi! ti si ves nedolžen ostro pokoro delal5 jaz — grešnik in hudobnež — pa imam tako terdo serce, Ja še prave in resnične žalosti nad gvelii nikoli ni občutilo. O gani tedaj ,n oj e serce in vtisni mu vsaj nekoliko tistih bolečin, ki si jih ti občutil nad vazžaljenjem božjim! Spoznani se te milosti popolno nevredniga, pa spoznani tudi z grozo in straham zadolženje svoje P I- ed Bogam5 spoznam tudi, da brez 7, adostenja in serčniga kesanja padem v večno pogubo. Zatorej zdihujem k t^i, o sv. Alojzi, ti moj zgled »po¬ kornosti ! sprosi mi milost do usmilje- n 'ga Jezusa, da mi bodo moji grehi vedno pred očmi, in da jih bolj in bolj spiram z obilnimi solzami serčne ža¬ losti. Amen. 134 v Ceterta nedelja. Sv. Alojzi zgled zatajanja. Premišljevanje. ,, Vojska je Življenje človeško na svetu“, pravi Job, in zares smo noč in dan v ne¬ varnostih in skušnjavah za zveličanje svoje. Bog nas podpira v ti vojski z gnado svojo, pa tudi sami moramo napenjati vse moči zoper priseženiga sovražnika. Zatorej se je treba vaditi tega boja, če namreč skerbno krotimo poželjivost mesa, ker iz nje nam dohajajo viharji skušnjav in nevarnosti zve¬ ličanja našiga. Poželjivost pa berzdamo, ako ji kratimo in se terdno zderžujemo vsih prepovedanih reči in si pritergujemo tudi dovoljene veselja — če se zatajujemo. Dalje je ta svet dolina solz, polna terpljenja in britkost. Kdor hoče dobivati iz grenkih nadlog sladak sad, naj terpi voljno; in da se privadi poterpežljivosti, naj si naklada radovoljne zopernosti, ktere naj prenaša serčno Bogu v čast in zado- 135 stenje grehov svojih. Zatajanjeje potrebno človeku, ki hrepeni po popolnosti; kolikor bolj se premagujemo, toliko svetejši živimo. Sv. Alojzi nam daje tudi prelep zgled zatajanja. Ko pušavnik je živel ostro na mehkužnim kraljevim dvoru med blišem, šumam, veselicami in sladnostjo tega sveta. Postil se je in poželjivost krotil pri polnih mizah, pri izbranih sladčieah s tem, da si je zbiral gerlu naj zoperniši jedila; kadar pa je smel sam kositi, mu je zadostil od¬ rezek v vodi namočeniga kruhka. Vselej je molil kleče do polnoči na merzlih tleh tudi v naj hujši zimi in še malo in prav lahko oblečen; bičal se je in njegova kri s e je udirala po nedolžnim herbtu; odpo¬ vedal se je vsi posvetni časti, zapustil je celo grofijo bratu Rudolfu; — pervenec grofovske rodbe se je daril popolno Bogu 'e je obljubil večno uboštvo! Življenje njegovo v samostanu je bilo vedno zatajanje. Vse naj nižji in zoperniši opravila si je od vikših sprosil in natanko spolnoval; vsaka polajšba, vsako oprostenje °d kake postave zavolj slabosti in boleh- 136 nosti njegove, z eno besedo, vsaka prednost pred brati ga je hudo bolela. Zravno tako ostrih spokornih del si je oteževal vse reči, še hojo, stanje, sejo i. t. d. Celo ob smerti si ni olajšal te ostrosti. Prečudna poter- pežljivost njegova v dolgi bolezni; radost in serčnost njegova, ko je počasi povžival in iz ust spravljal studne, zoperne in grenke zdravila; prizadetje, da bi pri popolno osabelim životu vender še kleče molil; in slednjič ginljiva prošnja, da bi smel umreti na golih tleh; mar niso to gotove znamnja zatajanja njegoviga do smerti ? Sprašanje. „čujte in molite, da ne padete v skuš¬ njavo je rekel Kristus zaspanim apostelj- nam. Čuti moram nad nagnjenjem svojim; premagati in zatreti ga moram z ostrostjo do života, z vednim zatajanjem, ako eem skušnjave in sladnost srečno odbiti. In kako se jaz zatajujem? — Poznam li čednost 137 zatajanja? — Sim se kterikrat zderžal kake ljube reči? — Se ne oblačim premehkužno, ne zbiram v jedeh in pijačah; ne išem samo zložnosti in olajšbe pri delu, stanovanji i. t. d. ? — Sim kterikrat prevzel kake te¬ žave, ktere bi bil lahko odvernil, Bogu v čast in zadostenje grehov svojih in z na- menam, da bi si vterdil in okrepčal duha zoper vse skušnjave? — Vsak kristjan se mora bojevati zoper poželjivost mesa; kdor se ne bojuje in se radovoljno ne vadi za¬ tajanja, ne bo premagal skušnjave. Tedaj si voli: ali se tukaj jjokori in zatajuj, ali boš gorel tamkaj v hudim ognji. Žalost in sklep. O sv. Alojzi, ti nedolžni mladenee, b angel v človeškim životu! ti t si s poštam in bičanjem zatiral poželjivost Mesa; oh jaz grešnik — jaz hudobnež ~7 pa mehkužim život, strežem njego- Vlui željam, ki duhu vedno nasprotvajo, 138 in se mu bojim kaj žaliga storiti. 0 groza! že čutim, da so me oberzdale in oklenile grešne razvade in strasti in me vlačijo, kamor in kakor se jim po¬ ljubi. O Gospod, pomagaj mi! še zdaj mi prizanesi in obljubim ti: sladno razvajeno meso čem pokoriti in duhu podvreči po besedah Davidovih: l berzdami in uzdo ukroti njih čeljusti, da ti ne bodo skodrali. Oh toliko težav sim preterpel v službi satanovi; kaj zdaj spoznavši svojo slepoto, kaj zdaj bi si pa ne upal kaj odreči in preterpeti zavolj Boga in nebes? 0 Gospod! nič več se ne bom ustavljal; odzdaj čem vse križe voljno terpeti, radovoljno si nakladati post in druge spokorne dela in se zderžati tudi do¬ voljenih reči; vsako priložnost čeffl skerbno porabiti v zafajanje, vterjenje in zavarvanje pred greham. Ta sklep naj velja za vse moje življenje , P°' magaj mi ga spolnovati, o Bog ! 139 Slolitva. 0 sv. Alojzi, ti nedolžni angel in ostri spokornik! ki si zatiral deviško svoje telo, oh kako bi imel posnemati tvojo ostrost jaz grešnik in hudobnež, 1*^ te še nisim dozdaj nič nasledval. Božji dar modrosti te je učil nedolžno »»oso tako pokoriti; in jaz neumnež tako strežem in pogbdvam spačenimu in sladnimu truplu! Vdihni mi tedaj, o '»oj zavetnik! sveto jezo, zveličavno sovraštvo do poželjiviga života, in za- duši v meni mehkužnost, ki me pelje v gotovo pogubo. Uči me, da spo¬ jkam naj grozovitnišiga sovražnika zve¬ čanja svojiga — razuzdano telo — in sprosi mi milost, serčnost in moč od "°ga, da bi zainogel po tvojim zgle- » u meso krotiti, poželjivost zatreti, in P 0 takim zatajanji vreden postati ne- »eškiga kraljestva. Amen. 140 Peta nedelja. Sv. Alojzi zgled dušne lepote. Premišljevanje. Dušna lepota deli človeku pred ne¬ okužene sladkosti, proti kterim so vsi za¬ kladi tega sveta goli prah. Po dveh stop¬ njah pa dospeš do te čednosti. Pervič se očisti duša vsih želja do zemeljskih dobrot, in zedini in sklene drugič vse misli in želje edino z Bogam, viram vse lepote. Tukaj nam daje zopet sv. Alojzi lep zgled. Brez cene so mu bile vse posvetne dobrote in sladkosti; vedno je miloval ljudi, ki pozabijo neumerjočih svojih duš in samo mamonu služijo. Nikoli ni bil ošabno ob¬ lečen; nikoli se ni ponašal in skazoval v družinah z dušnimi ali telesnimi darmi in prednostmi; ponižno obleko — naj rajši ponošeno — je imel, in namest v zbirališa in drušine je zahajal k otročičem, ktere je učil svetih resnic. — V blišu in g umu sve- 141 ta se nedolžnost težko ohrani in skor gotovo oskruni. Sv. Alojzi pa se je skerbno varoval celo sence greha in stresal se je pred vsako mislijo, ki ni bila obernjena v Boga; zato se je odpovedal svetu; hitel je v samostan zmed zapeljiviga sveta; ni se ustrašil na- potij in zaprek, ampak terpel in molil je in neustrašeno se boril, dokler ni prišel v za¬ želeno zavetje, v tiho celico. ,,Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, duša pa škodo terpifa j e rekel Kristus. ,,Gospod tvoj Bog je razdeljiv ogenj“, pravi sv. pismo. Zares je Bog ogenj, ki oeiša madežev one, ki se njemu bližajo. Zato se je prav tesno sklenil sv. Alojzi s tun ognjem, in očistila se je njegova duša celo malih napak. To zedinjenje z Bogam P a je dosegel s tim, da je obračal vse misli 'n želje v Boga in se vtapljal s premišlje¬ vanjem tako globoko v Boga, da ni bil skor nikoli razmišljen. Sv. Alojzi je bil čist v kislih, željah, besedah in djanji; bil je zedinjen in sklenjen z Bogam do srnerti. O kako lepa je mogla biti njegova duša! 142 Sprašanje. Sim zapustil posvetnost; sim kaj res¬ noben in zbran v duhu? — Oh nečimur- nost serca mi priča, da še ves v svetu tičim! — Odkod drugod shajajo goreče želje posvetnih dobrot, kakor iz popolno persteniga serca, ki je še vse prevlečeno s pozemeljskimi ognjuski in polno nečistih željd? — Kdaj se bom dvignil z mlakuž sladnosti, z močirja posvetnosti na solnčne višave, na nebeške planjave? — Oh pred ne, dokler ne otresem nečiraurnosti, dokler se ne odpovem svetu? — Se ogibam dušnih nevarnost? — Res nismo vsi vstvarjeni z® samostan, pa vsim se veli: „Bodite sveti, kakor sim svet jaz vaš Bog!“ Tudi ni treba - samostana za pobožno življenje, in kdor zunaj samostana ljubi svet in njega šege, bi tudi ljubil svet in njega Šege v samostanu. —- Zakaj živim po razvadah sveta? — Zakaj se pridružam veselicam, norčijam sveta, ko vem, da mi oskrunjajo dušo? — Zato ker še ljubim svet in njegove sladkosti. — 143 Oh kolikrat sim pri sv. pokori sklenil samo Bogu služiti — pa sklepi so zginili, Bogu sim utekel in se primešal zopet — posvet¬ nim plevam! — Vedno mislim na svet in redko na Boga! — Toliko sklepov in nič sadu! O Bog, kdaj te bom nehal izdajati?! Žalost in sklep. O Gospod! britko objokujem, da sim dozdaj brez skerbi živel za dušno lepoto in jo celo v tolike nevarnosti postavljal. Jaz neumnež sim se dal slepiti lažnjivimu svetu; sim zavolj Minljivih reči, zavolj pešice prahu za¬ nemarjal neumerjočo dušo in zapravljal radost in slavo nebeškiga raja! Pa zdaj, o Gospod, spoznam svoj pre- grešek; zdaj čem popraviti krivico po v si moči; zdaj čem bežati pred vso nečimurnostjo in ogibati se vsili razvad Sv eta, ker mi kale in madežvajo dušno lepoto. Vsak dan čem čuti nad na- 144 gnjenjem serca, nad mislimi, željami, govori in djanjem, in zvečer se skerb- no spraševati, ali sini kaj storil za dušno lepoto in čistost. Sklenem tudi, da se čem malih grehov varovati, ker oni rode velike. Mtolitva. Ivako malo ti je podoben tvoj re¬ jenček, o sv. Alojzi! Ti si se po dol¬ gim boji težko odtegnil zapeljivimi! sve¬ tu 5 jaz pa se radovoljuo zapletam v zanke njegove. Vse tvoje misli in želje so bile vedno pri Bogu , moje pa se vlačijo po svetu ob kalnih mlakah slad- nosti in nečimurnosti. Vender še za¬ upam, o sv. Alojzi! ne zaverzi mej skaži mi milost in sprosi mi od Boga moč, da bom zdaj zvesto spolnoval skle¬ pe za ohranjenje dušne lepote, da o- čistim svoje serce vsili želja posvetnih dobrot, vsili napak in nepopolnost. 145 Sprosi mi, o moj zavetnik in pomoč¬ nik! sprosi mi gnado, da sklenem vse svoje misli in želje edino z Bogam ; da njega nad vse ljubim in se ž njim zedinim v nebesih. Amen. Šesta nedelja, Sv. Alojzi zgled deviške čistosti. Premišljevanje. Dušna lepota že obsega deviško či¬ stost, pa posebno jo čemo še premisliti, ker zavolj nje je dobil sv. Alojzi ime an- gelslciga mladenca. Cisto devištvo je z nebes na zemljo Presajena cvetica, ki je prijetniši ko vse dišave, mičnosti, sladkosti in veselice sveta; ki je dražji ko vse zemeljsko zlato in srebro, ko vsi bliskeči kamnički in sijajni biseri; ki je mileji ko svetlo ozvezdje na jasnim °bloku, prijazniši ko jutranja zarja in ve¬ ličastnimi ko poldanje solnce; lilija devištva 7 146 je radost in slast presveti Trojici, Marii in vsim nebeščanara. Pa brezmadežna in ob¬ čutljiva se kmali oskruni, kmali jo posmodi slana pregrehe. V deviški čistosti je sv. Alojzi dose¬ gel naj viši popolnost. Doma še so ga ime¬ novali angelika, in zbor kardinalov, ki je preiskal vse življenje in vse čednosti nje¬ gove, mu je dal slavni primek angelskiga mladenca in papež so poterdili to častno ime. To nam je porok, da je ohranil sv. Alojzi brezmadežno vse svoje žive dni de¬ viško čistost. Kavno zavolj te čistosti so ga povsod jako čislali, da so urno umolk¬ nili v drušinah vsi nepošteni govori, kakor hitro se je le Alojzi prikazal. Ves je gorel za to čednost, in ker si je ni upal sam ohraniti v protečih nevarnostih, jo dari m posveti Devici vsili devic, Kraljici nebes in zemlje. Marija prečista devica pomaga m varuje svoje rejenčke, ki jo posnemajo v devištvu, vsili nevarnost; pod svoj plajš jih sprejme in ni se jim bati satana. 2 božjo milostjo je ohranil sv. Alojzi po proš¬ njah Marijnih tako brezmadežno čistost, da 147 ga po besedah zbora kardinalskiga niso ni¬ koli nadlegvale nečiste misli ali želje, kar se sicer ne bere od svetnikov. Prečudno pa je tudi skerbel za svoje de- vištvo. Vse življenje nam to resnico po- terdi, še jasniši pa nekteri posebni prigodki. Več let je bil sv. Alojzi na kraljevim dvoru m vsak dan pri cesarici, sestri kralja Filipa II., pa ni je pogledal v obličje, ni je poznal. Tudi o govoru z materjo je po¬ kesal pogled, in noben ni vedil, kake oči ima. Skerbno je bežal vselej pred vsimi veselicami, ki so bile količkaj nevarne či¬ stosti njegovi; skrival se je v tacih časih v samotne kotiče, kjer je kleče molil in pre¬ mišljeval, ko so ga med tem povsod iskali, da bi ga spravili v drušino. §praianje. Kake misli in želje godi moje serce V — Bi me ne oblila rudečica, ko bi jih kdo drug vedil? — Skerbim za čistost? — Sim mar tako zaslepljen, da se zderžujem samo 7 * 148 velikih nesramnost? — Ali morde še ger- dobijo manjšam in zagovarjam? — Bog jih ne bo zagovarjal, ampak z večnim ognjem pokoril! — Bi imel morde še posebno skerbeti za čistost, ker je v posebnih ne¬ varnostih? — Sim mar sam nje naj hujši sovražnik, ker si dovolim nečiste misli, želje, pogovore, poglede? — Oh zbudi se duša in preglej skerbno svoje serce; gre ti za zveličanje. Nečistnik je gnjusoba božjim očem; nečistnike je Bog že strašno tukaj strahoval, kako jih mora še tamkaj! Pa brez krotenja počutkov in zatiranja poželji- vosti se ne napredva v ti čednosti. Sim že kaj storil za njo? — Nisim še ves radove¬ den, berbrav in požrešen v jedi in pijači, da vedno močneji ogenj v meni naraša? — Žalost in sklep. O kako omadežana je moja duša z nečistimi mislimi in željami ! žal nb je, da sim v svoji slepoti nečiste dela zagovarjal in zmanjševal j da sim se 149 zderžal samo velikih nesnag, manjši mi pa še mar niso bile ! O Gospod! spoznam zdej svojo krivico in s tvojo pomočjo čem čisto živeti do smerti. Moj život je ud Jezusov, tempelj sv. Duha; o Bog ne daj , da bi ga še kdej oskrunil z nečistimi mislimi, že¬ ljami ali siadnim djanjem ! Sramežljiv čem biti do sebe iu drugih 5 ne bom si dovolil nič, kar bi mi rudečico napra¬ vilo pred poštenimi ljudmi. Varovati se čem zapeljivih bukev in ljudi, tudi veselic in družb, ki so količkaj nevarne moji duši. Odpovem se vsi nečimur- nosti, ošabni obleki, mehkužnosti, le¬ nobi in sploh siadnim občutljejem in delam, ljubil bom delavnost, spokor- nost in molitvo. Zdihovati čem ob vsa¬ ki nečisti skušnjavi: „0 Jezus! o Ma¬ rija ! o sv. Alojzi! pomagajte mi! O sveti in pravični Bog! rajši umer¬ jeni , kakor bi te žalil. u ■ — Goreče hočem moliti za dar čistosti in pogosto se zatekati k Marii in sv. Alojzju, naj mi sprosita moč zoper vse skušnjave. 150 SEolitva. O sv. Alojzi, ti angel v mesu! glej kako me osramotuje angelsko tvoje devištvo, ker se vidim omadežaniga s toliko nečistimi mislimi, željami, go¬ vori in deli. Stopim ves studen in gerd pred svetlo tvoje obličje, pa prosim te pohlevno, oh ne obračaj od mene milih svojih oči! Zdaj čertim vso nesnago in terdno sklenem, da se ne bom več omadežal z naj manjši nečisto mislijo. Sprosi mi zato od Jezusa in Marije pomoč, da se bojim tudi v mislih vsi- ga, kar mi proti čistost otemniti. Vdah¬ ni mi tak stud, tako sovraštvo do nečistosti, kakoršno si ti do nje obču¬ til vse žive dni $ daj mi tisti strah božji, s kterim si čistost duše in ži¬ vota neprenehama varoval in sprosi mi gnado, da bom zvesto spolnoval svoje sklepe z božjo pomočjo in varstvam D. Marije. Amen. 151 za vsak dan v tednu. Pondeljek. Sv. Alojzi zgled pobožnosti in molitve. Premišljevanje. Kdor živi v Bogu in zavolj Boga, to je, kdor Boga spozna, moli, zapovedi spol- nuje in vse samo na Boga obrača, je res¬ nično pobožen. Sv. Alojzi je že otrok Boga spoznal in serčno ljubil; iskal je samo dopadenja božjiga in skerbno je rabil vsak trenutek časa njemu v službo. Edina skerb mu je bila, da je spolnoval vse zapovedi božje; govoril bi bil samo od Boga, njega je imel ■vedno pred očmi. Tako goreče je prejemal 152 p*esv. Telo, je molil, premišljal, se postil in pokoril, da so se vsi ogrevali z ognjeni pobožnosti njegove. Vse je začenjal z Bo- gam, delal z Bogam in končal z Bogatn. Molitva je življenje in hrana duš. Bog če prošen biti svojih milost, zato da spo¬ znamo revšino. in nezmožnost svojo in vse zaupanje edino vanj stavimo. Po pravi mo¬ litvi dobivamo od Boga neznane dobrote, tolažbe in olajšbe v vsih potrebah, zato molimo pogosto, zbrano, 'ponižno, vdano in zaupno! Sv. Alojzju je bila molitva naj ljubši delo in močno se je že deček veselil, da bo z materjo molil, in že v polčetertim letu je sam kleče molil skrivej v kakim kotiču. Odrašen je še raji molil in ko bi bil in"d iti na veselice in rajanja kraljeviga dvora, je hodil molit v samotne kraje. Pa si ) e tudi pridobil z niolitvo dar stanovitnosti v čednostih; z niolitvo samo je premagal vse napotja in zapreke ob volitvi stanu; z nio¬ litvo je sprosil spreobernjenje očetu lD bratu; naj terši serca so bile ganjene p° goreči njegovi molitvi. I 153 Sprašanje. Sim pobožen? — Ne opušam, ali celo zaničujem molitvo in službo božjo? — Imam kaj strahu božjiga? — Išem Bogu ali svetu dopasti? — Ne zapušam Boga v sreči? Kdor ne prejema vedno gorečniši presv. Telesa, ne moli in ne premišlja volje božje, ne raste v pobožnosti. — Išem svetih ali posvetnih po¬ govorov? — Ne zaničujem zavolj videzne s ' 7 oje pobožnosti na videz manj svetih ljudi? Ne presojujem drugih; jim ne podtikam v vsaki reči slabih namenov? — Zakaj sim len v molitvi in zakaj molim samo z jezi¬ kam, razmišljeno in nestanovitno? — Brez terdne zaupnosti v molitvi ne daje Bog to- lažbe in nas ne usliši. — Se ne sramujem molitve, ali jo imenujem celo vražo? — Kdor zdaj molitvo opusa, bo Še želel moliti, P a bo prepozno. Gorje mu! Žalost in slilep. O Gospod! slabo molim, nisim po- j°? p n; pa zdaj začnem, pomagaj mi! ' ''ihodnjič čem iskati samo. tvojiga 7 154 dopadenja, ne pa človeškiga. Kakor pred tvojim obličjem bom opravljal vse dela in v dobrim čem skerbno pribirati. Od tega sklepa me nima odverniti ne zaničevanje sveta ne zbadanje prijatlov, in skerbno bom rabil vse od cerkve priporočene pomočke za povikšanje po¬ božnosti. Ko pa sam nič ne premorem, hočem po besedah sv. Pavla „vcdno u moliti. Molil bom serčno in pobožno zjutra, opoldne, zvečer, pred jedjo, po jedi 5 z gorečimi zdihljeji bom po¬ svečeval Bogu vse opravila in težave. Moliti hočem v skušnjavah, veselji in žalosti, za vse žive in mertve. Molitva. O sv. Alojzi, svetla zvezda po- božnosi in molitve! uči tudi mene, mlačniga svojiga rejenčka, tako po¬ božno in goreče moliti, kakor si ti mo¬ lil in Boga častil. Sprosi mi od pre¬ svete Trojice dar pobožne molitve, da 155 bom v duhu in resnici, v zaupnosti in stanovitnosti k nji zdihoval in živel sa¬ mo v nji in za njo. Amen. V torek. Sv. Alojzi zgled pokorsine. Premišljevanje. „Pokorsino hočem, ne daru“, je rekel Bog že v starim zakonu. Nepolcoršina je sad napuha, spodjeda vse čednosti. Pokorni moramo biti Bogu in viksim svojim. „Kdor se ustavlja človeški oblasti, se ustavlja Bogu in sam sebi pogubo na¬ pravlja/' piše sv. Pavel. Samo takrat se ne smejo slušati vikši, kadar bi veleli kaj pregrešniga zoper božje zapovedi. Pa tudi se moramo tako vesti, da Bogu dolžna po- koršina vikšim ne nasprotva. Sv. Alojzi je bil v sercu prepričan, da ga kliče sam Bog v jezuitovski red, pa čakal je vdan volji božji očetoviga dovoljenja, ker se je bal grešiti zoper četerto božjo zapoved. Zvesto in urno je bil pokoren, da mu je zadostil 156 še v otročjih letih sam pogled, sam mi gl j oj, in že je vse storil. Nikoli ni ravnal samo¬ voljno; prepovedi vikših, da ne sme preveč zatirati života s poštam in drugimi spokor- nostmi, je natanko spolnoval, čeravno so ga .težko stale. Sprašanje. Sim pokoren Bogu? — Me vodi pri vsih delih božja volja ali moja terma? — Je moja pokoršina ponižna, t. j. brez ugo¬ vora, brez preiskave, zakaj imam to in tako storiti, zakaj ne tako in tako? •— Je tudi hitra in vesela, če mi je lahko storiti ali težko? — Zapovedi so volja božja; kdor jih pretuhtava, preden jih spolni, je strašno ošaben, ker hoče Stvarniku samimu zapovedi dajati. —- Zakaj mermram, kadar imam kaj storiti? — Se sramujem pokoren biti ljudem nižjiga stanu, manjši vednosti? Žalost in sklep. O moj Bog, o uti j svetejši Oče! nisitn vreden tvoj otrok imenovan biti 157 zavolj neskončne svoje samoglavnosti. Pa zdaj rečem z Davidam: n Spohio- vati čem tvojo postavo vedno in ve- komaj. u Nikdar več se ne bom ustav¬ ljal sveti tvoji volji; vselej jo čem brez ugovora urno , ponižno in veselo spol- uovati tudi v majhnih rečeh; samo pro¬ sim le: Daj mi razumeti tvojo po¬ stavo in spo/noval jo boni iz vsipa serca. Vodi me po poti svojih zapo¬ ved, ker me vesele. u JTIolHva. Sv. Alojzi, zgled prave pokorši- ue! dolgo sim ukljuboval božjim zapo¬ vedim. O sprosi mi milost od Boga, da bom sveto njegovo voljo odzdaj vselej zvesto spolnoval; prosi, o moj pomočnik! da bi Bog omehčal terdo moje serce in vkrenil železno mojo sa¬ movoljnost pod sladki j arin prave po- koršine. Amen. 158 V sredo. Sv. Alojzi zgled češenja D. Marije. Premišljevanje. Bog je nas oce, Marija nam je dobra mati. K Marii so se zatekali kristjani, od aposteljnov do zdaj v vsili potrebah dušnih in telesnih, ker Jezus nam deli zaklade svojih milost naj rajši po rokah ljube ma¬ tere svoje. Marija pa tudi skerbi za nas bolj ko naj skerbniši mati, in ona objema z neskončno ljubeznijo vse otročiče svoje, tudi nepokorne, če se le resnično žele poboljšati. Sv. Alojzi je od mladosti za Bogarn Marijo pervo častil in serčno ljubil. Kadar se je je spomnil, od nje govoril, njeno po¬ dobo gledal ali ime slišal, se mu je razode¬ val celo na obličji plamen žareče ljubezni do blažene Device. Častil jo je vsak dan — tudi na poti in v bolezni — z molitvami; obiskoval je nje podobe, cerkve in altarje; posebno hrepenel je po njenih praznikih. Ves se je ravnal po zgledu Marijnim in njo si je zvolil varhinjo deviške svoje čistosti. 159 Sprašanje. Častim Marijo s posebno gorečnostjo? — Posnemam nje ponižnost, čistost, pobož¬ nost in vdanje volji božji? — Z ošabnostjo m nečistostjo se Marija ne more nikdar ča¬ stiti , če se tudi še kake 'posebne molitvice nji v Čast opravljajo. — Kako praznujem nje godove ? — Jo prosim varstva in pomoči za čistost, za smertno uro? — Ali je morde nič ne častim ? Tega Bog varuj! Kdor Marije ne časti, je merzel v veri. , Žalost in sklep. Boli me serce, da nisim Marije nič posebno častil; pa zdaj, o Jezus! jo čem vse gorečniši častiti. Ob sa- botah jo čem odzdaj s posebnimi mo¬ litvami častiti, postavim z rožnikrancam, litanijami ali drugimi molitvami. Častiti jo čem, kadar bom šel memo nje po¬ dobe; obiskoval bom nje altarje; mo¬ litve bom opravljal pred nje podobo, kadar mi bo moč; čez dan se ji bom 160 priporočal in njene čednosti posnemal in se od nje pomenkval ; v saboto pri— tergano hrano bom nji v čast vbogaj- me dajal, ali kako drugo dobro delo storil. 33olitva. O sv. Alojzi! ki si ves gorel za čast Marije, sprosi tudi meni serčno ljubezen do te prečiste Desice in brez¬ madežne Bogorodnice, da se ji skažem s posnemanjem nje nebeških čednost prav vdaniga in pokorriiga rejenčka, in vreden postanem nje varstva in prošenj pri Kristusu, Gospodu našim. Amen. V čete rte k. Sv. Alojzi zgled zvestobe svojimu poklicu. Premišljevanje. Bog da vsakimu Človeku za njemu od¬ ločeni stan potrebne zmožnosti; zato naj na¬ stopi vsak ta stan, kteriga si po skerbni 161 preiskavi od Boga odločeniga spozna, ker v takim stanu bo naj laglje nebesa zaslužil. Vsak stan mora po svoje jesti kruh v potu in trudu. Nekteri imajo samo životne dela, ktere pa krepijo zdravje; drugi delajo ve¬ liko teži z duham, in take opravila zdravje podkopujejo. Vsak stan ima veliko več ternja ko rož. Bodimo zadovoljni, kamor nas je Bog postavil; tudi Jezus je bil reven, zaničevan bolj ko vsak človek. Kdor je nižji, bo laglje zveličan, ker laglje spolnuje svoje dolžnosti. Dolžnosti svoje pa mora vsak spolnovati, če neče večno goreti. Sv. Alojzi ni nikoli pohajkval; ves čas si je natanko delil za delo in molitvo, in tako je opravljal vse svoje dolžnosti po go¬ tovim redu. Sv. Alojzi nam tudi pokaže, kako lepo se strinjate ali sklepate molitva m delo, ker so bili vedno ž njim zadovoljni vsi njegovi učitelji in vikši. Skušal je tudi zravno dolžnost svojih še kako dobro delo opraviti. Učil je otroke keršanskih resnic, miril in svaril je sovražne in grešne ljudi, posebno domače služabnike. 162 Sprašanje. Spolnujem svoje dolžnosti ? — Se ne ukvarjam z drugimi rečmi, dolžnosti stanu pa opušam ali poveršno oberskam ? — za¬ kaj mi je dolgčas; zakaj ubijam dragi čas s praznimi ali celo grelnimi kratkočasvanji; zakaj imam toliko skušnjav ? — Ker sim len ; ker ne spolnujem dolžnost svojih! De¬ laven človek ne 'pozna dolgčasa, še manjka mu časa; tudi nima mnogo skušnjav. „Skerbi, da te satan nikdar ne dobi brez dela“, pravi sv. Jeronim. Opravljam vse dela voljno in poterpežljivo ? — Posvečujem svoje opravila s pobožnimi zdihljeji; jih začenjam in kon¬ čujem z Bogam? — Imam grešne pogovore v delu? — Se sramujem svojiga stanu? Žalost in sklep. Spoznam, o Gospod! svojo kri¬ vico. Len hlapec sini, pa zdaj čem s tvojo pomočjo vse skerbniši svoje dolžnosti spolnovati, ker ti, o Bog, tako hočeš. Moliti in delati čem po svoji 163 moči, vse opravila posvečevati s serč- nimi zdihljeji, ves trud darovati tebi v čast in odpušenje svojih grehov. Delal bom, ker ti veliš, ne pa zavolj ljudi, kakor pravi služabnik Kristusov iz resnične ljubezni do Boga in bližnji¬ ca , radovoljno in iz vsiga serca. jttolitva. O sv. Alojzi! ti si od mladosti dobre dela opravljal, in še vedno de¬ lal, kakor bi ne bil nič dobriga storil; oh jaz pa delam greh za greham; jaz nimam nič dobrih del; jaz sim celo dolžnosti svoje mlačno ali napol spol- noval. O sv. Alojzi! sprosi mi, da bom do smerti opravljal dobre dela in zvesto spolnoval vse svoje dolžnosti. Amen. V petek. Sv. Alojzi zgled svete smerti. IVetisišIjevnnje. Nekteri svetniki so se pripravljali z naj ostrejši pokoro za smert vse svoje živ- 164 ljenje in vender so še trepetali pred to strašno uro. Kako se tedaj zamore kdo zadnje tedne, zadnjo uro pripraviti za srečno smert? — Je mar to srečno ločenje, če se v burni hitrici že skor brez zavesti sprejema presv. Telo ali samo sv. poslednje Olje ? Bog je neskončno usmiljen , pa tudi neskončno pravičen, in kakor se živi, tako se navadno umira. Smert je gotova, čas pa negotov; noč in dan pobira nemila smert mladino in starino, pa ljudje brez pomislila žive. Oh stokali bodo in milo ječali — P a ne bo je pomoči! Sv. Alojzi je bil vsak dan za smert pripravljen; kakor pa so se mu perve znarn- nja bolezni prikazale, se urno še skerbniš* pripravlja za srečno ločitvo. V čisti zavesti prejme sv. popotnico z gorečimi željami in žarečo ljubeznijo; vse posvetne misli p°' polno odpravi in hrepeni sklenjen hiti s Kristusam v nebesih; vse voljno terpi; j c prijazen, nič ne toži in se vdano loči od svojih, ker je prepričan, da se bo ž njimi zedinil tam v nebesih za vekomaj- Srečna je smert pravičnih, nesrečna pa grešnikov. 165 Spraianje. Kako se pripravljam za smert? — Mar 1 razmišljenostjo in mlačnostjo v molitvi in prejetji sv. zakramentov; z lenobo v dobrili delih, s hrepenenjem posvetnih dobrot? — Zakaj zamerim, če mi kdo spomni od smerti; za kaj sim tako žalosten, ko ugledam kak Pogreb ali zaslišim mertvaške zvonove? -—• Zato ker mi te reči naznanjajo smert, vest P a mi še toliko očita in strašno grozi. — Zakaj nič ne premišljam poslednjih reči člo¬ vekovih ? — Ne daj se preslepiti z beseda- '• „Kdo si bo grenil kratko življenje s tako grozovitnimi rečmi!“ Res je kratko; P a zato naj bo grenko, da bo le večno s * a jši; ako ti bo tukajšnje življenje polno sladkost in rožic, utegneš priti na unim v Sa mo ternje in pelin — v večni ogenj. Žalost in sklep. O moj Bog! spoznam s straham grozo neskončno svojo brezskerbnost, da 011 ni celo nič mar smertna ura, po 166 kteri se ravna vsa večnost moja. O da bi mogel zgubljeni čas nazaj priklica¬ ti! Pa ti, pravični Bog! mi še enkrat odpusti in jaz terdno sklenem, da se bom odzdaj začel skerbno za srnert pripravljati. Zato bom tako živel, da se ne bom bal smerti. Premišljal bom smert vsak večer pred posteljo, in serčno žalost bom nad grehi obujal, kakor bi imel še to noč umreti. Molil bom večkrat molitve umirajočih, da jih Bog za mojo smertno uro sprejme, ako takrat ne bom pri zavesti5 moliti čem tudi rad za umirajoče in mertve, da tudi jaz dosežem to ljubezen ob svoji smerti. IVItolitva. Sv. Alojzi! sprosi tudi meni od Boga milost, da bom po tvojim zgle¬ du odzdaj do smerti pobožniši živel in se vredno pripravljal za zadnjo uro 0 vedno spokornostjo in žarečo ljubeznijo do Jezusa, da tudi po tvojim zgledu srečno v Gospodu zaspim. Amen. 167 V s a b o t o. Slava sv. Alojzja v nebesih. I*jreiniSljevanje. Magdalena Pacis je 4. aprila leta 1600 v zamaknjenji tele besede izkliknila: „0 kako slavo vživa Alojzi, sin Ignacjev! (sv. Ignaci je namreč osnoval jezuitovski red.) Pada bi obhodila ves svet in pravila: Alojzi, s 'n Ignacjev, je velik svetnik. Želela bi vsakimu razkazati njegovo čast, da bi se po njem Bog častil. Zato je tako povzdig¬ njen, ker je v Bogu skrito živel. O kako močna je bila ljubezen njegova na zemlji in z ato se veseli v nebesih Boga v obilni lju¬ bezni.“ Ljubezen do Boga je naj potrebniši za nebesa, brez nje je zastonj ves naš trud. Kolikor serčniši pa kdo Boga ljubi, toliko veči čast bo vžival v nebesih. Sv. Alojzi je že od otročjih let ves gorel čiste ljubezni božje ; za Boga živi, za Boga se odpove posvetnim dobrotam in mičnostim, in iz hrepenenja po Bogu veselo umerje. 168 Vsim grešnikam je potrebna pokora — zadostenje za grehe. Sv. Alojzja ni obsen- čil smertni greh, pa se je ostro pokoril, kervavo bičal, cele noči kleče molil, gorke solze prelival in se huji postil pri sladčicah in v sladnostih kraljeviga dvora, ko pušav- niki v groznih pečinah. Ta spokornost mu ni zbrisovala grehov, ampak množila in ve- ličila mu je slavo nebeško. Pri tem je bil silno ponižen in že na tem svetu čist an¬ gelček. Ko zjutranja zvezda na višnjelim obnebji je lesketala angelska njegova či¬ stost; in kamo drugam zamore iti angelček kakor med nebeške angele ? Žalost in sklep. Ves žalosten ti spoznam , o Go¬ spod ! svojo nezvestobo, da sim kerst- no oblačilce že davnej oskrunil i ' 1 omadežal. Zgubil sim drag zaklad, oh zapravil sim gotovo zastavo večni- ga življenja! Pa hočem umiti svojo dušo vsili grehov s predrago kervjo 169 Jagnjetovo, ktere ena sama kapljica za¬ mere ves svet očistiti; spirati čem svoje madeže z britkimi solzami serčne žalo¬ sti noč in dan vse žive dni v vedni spokornosti. Naj podpira merzlo moje serce s tvojo gnado, o Bog! tudi ne¬ skončno veselje nebeškiga raja, da bom na tem revnim svetu vse grenkosti te¬ bi v čast in odpušenje svojih hudobij voljno terpel; ker nam po besedah sv. Pavla „tukajšne nadloge, ki prav kratko tcrpe in preidejo, pripravijo gori v višavah večno , neskončno ve¬ ličastvo brez vse mere. u Zatorej hočem zdaj in vselej Boga in edino le Boga ljubiti nad vse, ne samo na jeziku, ampak tudi v sercu in djanji. Za po¬ moč, da bom ta sklep mogel spoino- vati, se bom zatekal zravno presv. Trojice in blažene D. Marije k angel- skiinu mladenču sv. Alojzju. O bodi v neskončni slavi ti moj zagovornik pri Bogu, da se tudi jaz ubogi grešnik enkrat s teboj sklenem vekomaj! 8 170 JHolitva. O presv. Trojica! hvalim te in častim, da si podelila sv. Alojzju tako neizrečeno slavo. Ti si razodela svetil njegovo čast v nebesih, da bi bliš te¬ ga plačila, kakoršniga si pripravila vsim, ki te goreče ljubijo, podpiral našo slabost, povikšal naše zaupanje, in da bi ga mi pomoči prosili, ko to¬ liko premore pred tvojim prestolam mi¬ lost in dobrot. Zatorej se zatečem k tebi, o sv. Alojzi! oziraj se dobrotno z nebes name svojiga rejenčka in spro- si mi od Boga vsili potrebnih gnad za sveto življenje; spodbadaj me, da boni resnično posnemal tvoj zgled, Boga ljubil čez vse posvetne dobrote, bliž- njiga pa v besedi in djanji kakor sebe- O kako te čem tam v svetlih nebesih iz vsiga serca hvaliti za zveličanje, ktero doseči mi milostno pomagaš. Amen. 171 v čast sv. Alojzja. Jutranja molitva ob šest nedelj ni pobožnosti. Vsigamogočni usmiljeni Bog! da- nijem ti današnjo pobožnost v hvalo in poveličanje sv. Trojice, v čast in slavo presv. Telesa, v spomin britkiga ter- pljenja Je/.usoviga, v čast prečiste Device Marije in posebno sv. Alojzja, kteriu-a je obdarila tvoja milost s toliko dobrotami in poslovila s toliko čudeži. Sprejmi to današnjo mojo pobožnost v znamuje serčne hvaležnosti za vse mi¬ losti, ktere si podelil sv. Alojzju in po njegovih prošnjah tudi njemu izročenim rejenčkam. Prosim pa ponižno in za- 8 * 172 iipno tudi jaz tvoje veličastvo, naj mi bo ta pobožnost v dušno zveličanje, in dodeli mi iz neskončnih zakladov svo- jiga usmiljenja vse gnade, ktere so mi potrebne po tvoji previdnosti in oče¬ tovski skerbi za večno zveličanje. O sv. Alojzi, mogočni pomočnik moj! sprosi mi od Boga vse milosti, da bom vse dni svojiga življenja, po¬ sebno pa dans, Bogu verno služil in današnjo pobožnost tako goreče začel in končal, kakor si opravljal ti vse svo¬ je pobožnosti. Tebi izročim vse dobre dela, molitve in zdihljeje današnje; da¬ ruj jih ti sv. Trojici, ker iz prečistili tvojih rok jih bo milostno sprejela m uslišala tvoje prošnje. Tebi tudi izro¬ čim vse današnje potrebe in opravila j položi jih pred stol božje dobrote in sprosi mi zanje blagoslov in srečo. Po¬ sebno ti priporočim to potrebo . • • (imenuj joj); o sprosi mi zanjo pomoč in srečno končanje, ako je meni v zve¬ ličanje. Prosim te tudi srečne smerti zase in za vse, ki dans umerjejo; izro- 173 čim svojo in njih duše po tvojih rokah presv. Trojici in nebeški Kraljici Ma¬ ni. Amen. (Moli 6 Oeenašev, 6 Cešenih Marij in 6 čast Bogu.) Cerkvčna molitva. Prosi za nas, sv. Alojzi! Da bomo vredni obljub Kristusovih. O Bog, delivec nebeških darov! ki si v angelskim mladenču sv. Alojzji prečudno nedolžnost življenja z ostro pokoro sklenil 5 dodeli nam po njego¬ vih prošnjah, da ga bomo vsaj v spo- kornosti posnemali, ki ga nismo nasled- vali v nedolžnosti. Po Kristusu, Go¬ spodu našim. Amen. Večerna molitva °b šestnedeljni pobožnosti. Zopet se veržem, o Bog! pred stol tvojiga veličastva. Tebe ponižno ln trepeče molim ; tebe častim in hvalim 174 za vse dobrote, ktere si mi milostno podelil vse življenje, posebno pa dans in med to pobožnostjo. Naj ti dopade, o Bog! moja pobožnost in vse dobre dela, ktere sim opravil s tvojo pomočjo tebi v poveličanje, neomadežani Devici in Bogorodnici Marii v hvalo in v čast sv. Alojzja. Serčno obžalujem vse pre- greške, ktere sim storil zoper zjutranji svoj sklep; in zavolj teli in vsili po¬ manjkljivost, ki sim jih že ob večerni molitvi storil, te prosim ponižno od- pušenja in terdno sklenem, da čem ju¬ tri s tvojo gnado in pomočjo sv. Aloj¬ zja stanovitnimi hoditi po potu čednost in dobrih del, in moliti gorečniši in z bolj zbranim duham. Prosim te tudi, o Bog! dodeli zavolj britke smerti Je¬ zusove, zavolj zasluženja in prošenj prečiste Device Marije, sv. Alojzja in vsih svetnikov mir in pokoj dušam v vicah, grešnikam žalost in poboljšanje; meni pa milost, da bom posnemal čed¬ nosti, posebno čistost in gorečo ljube¬ zen sv. Alojzja do tebe in bližnjiga, 175 da. zadobim po zvestim posnemanji nje¬ govima zgleda vse zveličanju svojimu potrebne gnade, in potem večno živ¬ ljenje. Amen. Izročim se to noč tudi tebi, o sv. Alojzi! Ti odganjaj od mene vse ne¬ čiste misli, želje in sanje. Zadnja mo¬ ja misel naj bo spomin grenkiga ter- jdjenja Kristusoviga, in perva ob zbu- jenji: „.Jezns, križana moja ljubezen!“ Amen. Izročilo in prošnja do sv. Alojzja. O sv. Alojzi, ljubljenec sv. Tro¬ jice in blažene Device Marije! zatečem se pod tvoje varstvo, ter te zvolim pred božjim obličjem vpričo Kraljice angelov in vsili nebeščanov posebniga svojiga zagovornika in pomočnika. Ti mi bodi zgled vsili čednost; ti mi bodi varil čistosti; ti me vodi vse žive dni po potu zveličanja in sprosi mi od Boga moč, da posnemam po svojini stanu prelepe tvoje čednosti; tebi popolno iz¬ ročim dušo in telo. O ne zaverzi tebi 176 vdaniga neznano te ljubijoeiga serca, in ne odreci mi varstva in pomoči svoje! Sklenem te vselej častiti 5 pridobivati čem tudi z besedo in zgledam vernih častiteljev in odvračevati po vsi moči greh in vso božjo in tvojo nečast. Po¬ snemal te bom v čistosti, molitvi, za- tajanji, ponižnosti, poterpežljivosti, v ljubezni do Boga in bližnjiga, v po¬ božnosti do Kristusoviga terpljenja, presv. Telesa in Device Marije, da zadobim praviga duha spokorriosti in popolniga ločenja od sveta. Bežati čem pred vsim, kar bi me utegnilo tebi nezvestiga storiti. Zatorej te pa za¬ upno prosim, skerbi zame, vodi me vse moje dni! P. •osim te še posebniga varstva ob smertni uri. Takrat me ne zapusti, o sv. Alojzi! takrat tolaži obupno moje serce 5 takrat mi olajšaj in oslajšaj smertni boj in reši mojo dušo groznih nevarnost! Vžgi, o žareči seraf! pla¬ men neskončne ljubezni v mojim sercu ob prejetji sv. Popotnice; vdihni moji 177 duši preserčne zdihljeje in prosi in časti ti zame križaniga Zveličarja, ko ga že jaz več ne bom mogel častiti, da ne ugasnejo v mojim sercu Vera, Upa¬ nje in Ljubezen, da ne bo zame zgub¬ ljena neskončna cena presv. Kervi, te- muč mi bode v večno življenje. Amen. Vsakdanja molitva k sv. Alojzjn. O sv. Alojzi, angelski mladeneč, zgled popolne nedolžnosti in deviške čistosti! srejmi milostno od nevredniga svojiga rejenčka serčno počešenje, ktero zaslužiš zavolj prečudnih čednost in visoke svetosti. Tudi dans te zvo- iiiu svojiga varita in ponižno prosim, pomagaj mi obraniti dušno in telesno čistost 5 uči me goreče moliti in spo¬ korno živeti. Vedno te želim častiti in ljubiti; zatorej me sprejmi, o milostni uioj zavetnik! za vselej med svoje re¬ jenčke; podpiraj me v vsili opravilih; napeljuj me k pobožnima življenju in g ** 178 varuj me vsili nevarnost. Tebi se iz¬ ročim, ne zapusti me, o sv. Alojzi! v življenji in smerti. Amen. Za dar čistosti. O Gospod! vžgi naše serca z ognjem sv. Duha, da bomo vneti od žarkov božje ljubezni po zgledu sv. Alojzja premagali vse skušnjave zoper čistost in tebi služili s čistim sercam po Jezusu Kristusu. Amen. Zoper nečiste skušnjave. O vsigavedni Bog! ti znaš in veš, kako nezmožen je človek brez tvoje pomoči 5 dodeli nam po prošnjah sv. Alojzja brarnbo in mogočno varstvo, da bomo tudi mi kakor on zavarvani nečistih skušnjav in poželjivosti mesa, ter očišeni vsili nespodobnih misel in želj po Kristusu, Gospodu našim. Amen. Za posnemanje zgleda sv. Alojzja. Zbudi, o Gospod! v naših sercih duha prave pobožnosti in vžgi v nas 179 hrepenenje in prizadevanje za popol¬ nost, da bomo v resnici in djanji po¬ snemali in goreče spolnovali čednosti, ktere nam tvoja milost v zgled daje v služabniku svojim sv. Alojzji. Po Kri¬ stusu, Gospodu našim. Amen. Za stanovitnost v dobrim. Vsigamogočni, večni Bog! ki vli¬ vaš v naše serca z gnado sv. Duha darove svojih dobrot; dodeli nam po zasluženji in prošnji sv. Alojzja stano¬ vitnost v dobrim, da nikoli ne zgubimo z nepokoršino do tebe zveličavne tvoje ljubezni, temuč vedno skerbno hranimo in goreče spolnujemo vse svete želje, ki nam jih v naših sercih oživlja in obuja neskončna tvoja milost, po Kri¬ stusu, Gospodu našim. Amen. Za spokornost. O naj svetejši in pravičniši Bog! z grozo in straham spoznamo, da nas obsodi zgled nedolžniga spokornika sv. 180 Alojzja zavolj naše nespokornosti pred obličjem tvoje pravičnosti v večno po¬ gubljenje. On, naj čistejši, ki greha poznal ni, se je ostro pokoril vse živ¬ ljenje in je resnično križal in terl de¬ viško svoje meso j mi grešniki pa, ki imamo toliko hudobij na vesti in tako poželjivo, duhu uporno meso, mi neve¬ rno celo nič slišati od pokore! Omeči tedaj, o Bog! terde naše serca; odvzemi nam lahkomišljenost in vdihni nam duha spokornosti in zata- janja; primerzi in pristudi nam posvet¬ ne sladkosti in daj nam edino veselje, edino olajšbo samo v gorkih solzah nad storjenimi grehi in v vernim spolnovanji volje tvoje, da bomo po potu pokore svoj večni namen dosegli, ker smo nedolžnost zgubili. To nam dodeli p° Kristusu, Gospodu našim. Amen. Za točenje od sveta. Osramoteni in skesani spoznamo, o Bog vse milosti! grešne misli in že¬ lje svojiga serca in zaupno zdihujemo 181 k (ebi, ker tvoja gnada povzdiga po¬ svetne serca k nebeškim željam; raz- tergaj po svojim usmiljenji grešne vezi, ktere so nas dozdaj oklepale na ze¬ meljske reči in zavaruj nas zapeljivosti in sirupa posvetnih razvad, Uči nas po zgledu sv. Alojzja svetu zamreti, stu¬ diti in sovražiti olišpano zapeljivost, nečimurnost in minljivost zemeljskih do¬ brot in grešnih kratkočasov. Dodeli n am, ki zavolj stanu, v kteriga si nas postavil, ne moremo sveta popolno za¬ pustiti; da se bomo vsaj po moči ogi¬ bali posvetnih drušin, tebe v samoti iskali in hrepenenje svojiga serca samo tj e k a j obračali, kjer nas čakajo večni zakladi nebeških dobrot. Amen. Za pobožnost do križaniga Jezusa. O sv. Alojzi! ki si točil serčne solze milovanja ob spominu in pogledu križaniga Jezusa, vžgi moje merzlo, ,le občutno serce z ognjem svoje lju¬ bezni, in sprosi mi solze milovanja do križane ljubezni, da me pretrese ob 182 vsakim spominu ali oziru na sv. križ strašna pa zveličavna misel: „ Toliko je mogel sam Bog zavolj mojih gre¬ hov terpeti, in jaz grozovitncž še vedno ponavljam vse strašne muke z vsakim smertnim greham! u Ta misel me bo varvala vsili grehov, ter mi netila ljubezen do terpečiga Zveličarja. Zatorej jo budi in živi, o sv. Alojzi! vedno v meni, in vžigaj in množi mi ljubezen in milovanje do križaniga Je¬ zusa, da se spremeni moja žalost v večno radost v nebesih. Amen. )6yu~~ Litanije sv. Alojzja. Gospod, usmili se nas! Ki ■iste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! K riste, sliši nas! K riste, usliši nas ! Bog Oče nebeški, usmili se nas! Bog Sin, rešnik sveta, usmili se nas! 183 Bog sv. Dah, usmili se nas! Sv. Trojica en sam Bog! usmili se nas! Sv. Marija, Sv. Alojzi, Ti služabnik Marije, Ti angelski mladeneč, Ti zgled mladosti, Ti zgled čistosti in nedolžnosti, Ti zgled pobožnosti, Ti zgled spokornosti in zatajanja, i Ti zgled vsili čednost, Ti kinč jezuitovskiga reda, Ti dar ljubezni do bližnjiga, Ti ljubitelj uboštva, Ti zaničevavec zemeljskih dobrot, Ti popolni gospodar svojih počutkov, Ti ostri spokornik brez greha, Ti premagavec svojiga mesa, Ti goreči seraf do presv. Telesa, Ti žareča ljubezen do križaniga Jezusa, Ti naj pokorniši vikšim, Ti naj ponižniši v časti in slavi, / Ti naj poterpežljivši v težavah, za nas Boga prosi! 184 Ti naj priljudniši in krotkejši do bližnjiga, Ti z vesli pomočnik svojim rejenčkam, Ti dobrotnik ubogih, Ti strežej bolnikov, Ti varh čistosti in nedolžnosti, Ti pomočnik grešnikam, Ti svetvavec ob volitvi stanu, I Ti pribežališe v vsih potrebah, Da tvoj zgled posnemamo, Da nam Bog oživi vero, upanje in ljubezen, Da nam Bog dodeli sv. strah pred greliam, Da nam Bog podari čistost in po¬ trebne čednosti, Da nam Bog podari pravo molitvol in premišljevanje, Da povzdignemo svoje misli k ne¬ beškim željam, Da goreče ljubimo Jezusa v presv. Telesu, Da vredno prejemamo Jezusa pri sv. obhajilu, za nas Bo g;a prosi! 185 Da nas sprejme Marija v posebno I s svoje varstvo, Da djavno ljubimo Boga in bližnjiga,! | Da nas pripelje Bog k pravi po—f ^ kori, \ o Da ostanemo stanovitni do konca, / gs Da nam olajša Bog smertne bole—I "g čine , 1 g. Da nam bo Jezus milostni sodnik , ] — Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta j zanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta; usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta j usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! K riste, usmili se nas! Oče naš . . . Cešena . . . Prosi za nas, sv. Alojzi! Da bomo vredni obljub Kristusovih. 186 Molimo. Vsigamogočni milostivi Bog! ki si tako obilno razlil zaklade svojih gnad v serce služabnika sv. Alojzja, da se je obdan od vsi h dobrot in mičnost te¬ ga sveta, vender čistiga ohranil od ne- činmrnosti in zemeljskih želja, ter je hre¬ penel samo po nebeških dobrotah5 prosi¬ mo te ponižno, in zaupno zdihujemo k tvoji milosti, dodeli nam po prošnjah in zasluženji sv. Alojzja, da bomo tudi mi tukaj na zemlji nepremagani od slabih zgledov tebi zvesto služili, tam v ne¬ besih pa te večno vživali. Amen. M©MT¥IIIJL Jutranja molltva. Zbudivši se misli pervič in samo na Boga; pobožno se pokrižaj, in reci: Za svita, o moj Bog! že kličem k tebi j o Gospod, usliši moj glas! Iz mehkuž- nosti ne ostajaj v postelji, ampak vstani 187 urno rekoč: Vstanem v imenu Jezusa Kristusa, ki me je rešil na terdim lesu sv. križa z dragoceno svojo kervjo, ki naj mi ne bo v pogubo, ampak v večno življenje. Amen. Napravljaje se premiš¬ ljaj vstajenje iz groba ob poslednji sodbi, ali moli : Oblačilo nedolžnosti mi daj, o Gospod! in uduši v meni vse grešne želje. -— Orožaj me z obleko čistosti in z močjo zoper vse skušnjave5 obleci nii noviga človeka, da bom opran in očišen v dragi kervi Jagnjetovi dosegel večno veselje. Amen. Napravljen moli kleče angelsko če¬ šenj e in sledečo molitvico: Iz globočine serca te molim in hvalim, o trojedini Bog, Oče, Sin in sv. Duh! za vse to noč mi dodeljene dobrote: za okrepčavni počitek, za lju¬ bo zdravje in posebno za neskončno milost, da me nisi to noč neprevideno poklical pred ostro sodbo. Tvoj je dan, tvoja je noč in tvoje je tudi moje živ¬ ljenje, o Gospod! Ker si mi dal zgoli 188 iz dobrote še ta dan doživeti, ga ho¬ čem končati samo tebi v čast in slavo. Darim ti dušo in telo, vse svoje djanje in nehanje, veselje in terpljenje; vse, kar vse naj le poveličuje tvoje sveto iine, naj zbrisuje grehe moje, naj bo v tolažbo dušam v vicah. Hočem dans vse dela in opravila posvečevati s po¬ božnimi zdihljeji, hočem se varvati po¬ sebno tega greha . . . (imenuj ga) ; ogibati se posebno te grešne priložno¬ sti .. . (imenuj jo) ; storiti to dobro delo . . . (imenuj ga); se vaditi zlasti te čednosti . . . (imenuj jo). O Bog, pomagaj mi spolniti storjeni sklep! Lju¬ bim te, o Gospod! čez vse, in svojiga bližnjiga kakor sebe. V ti ljubezni že¬ lim svojini staršem, dobrotnikam, so- rodnikam, prijatlam in neprijatlam in vsim ljudem ves blagoslov na duši in na telesu, mertvim pa večni pokoj, po Kristusu, Gospodu našim. Amen. O Gospa moja, o Mati moja! tebi se vsiga darim; in da se ti skažem vdaniga, ti posvetim dans svoje oči, 189 svoje ušesa, svoje usta, svoje serce, s.ebe vsiga. Ko sim tedaj tvoj, o mila Mali! varuj me; brani me kakor svojo • ec in vlastnino. Amen. Moj angel varh, moj kerstni pa- tron, vsi angeli in svetniki in posebno ti sv. Alojzi! prosite zame dans in tsak dan, in varujte me vsili nevar¬ nost. Amen. Oče naš . . . Cešena Marija . . . Čast Bogu . . . Verujem. Večerna molitva. Spanje je podobno smerti, postelja pa grobu. Mnogo se jih je zvečer zdravih vleglo, pa zjutra so bili že mertvi. O strah m groza, kako negotovo je jutro! Preiši te¬ daj, kakor za smert svoje misli, želje, be¬ sede in djanje, kaj si vse storil čez dan in s kakim namenam. Obudi serčno, popolno žalost nad grehi. Gorje ti, če umerješ brez žalosti nad svojimi hudobijami! V 190 Dan je prešel in zopet sim eno stopnjo bliže smerti in sodbe božje. 0 koliko dobrot sim prejel dans iz oče¬ tovske tvoje roke, pa kako malo sim ti hvaležnosti zanje skazal! Ovarval si ine nesreče, ohranil si mi ljubo zdravje, dal si mi potrebni živež, in pustiš mi še čas za pokoro, ko tolikfl in toliko ljudi zdihuje v nesrečah, bo¬ leznih, v revšim ali pa že v večnosti. O moj Bog! kako se ti hočem zanje dosti zahvaliti? Sam ne premorem nič; vse je tvoja gnada, tvoja dobrota; vender sprejmi vse moje dela v pove¬ ličanje svoje časti, in darujem ti zanje britko lerpljenje in grenko smert Zve¬ ličarja našiga Jezusa Kristusa. Razsvetli me, o sv. Duh! da spo¬ znam natanko svoje hudobije zoper ne¬ skončno pravičnost in svetost tvojo. (Zdaj sprašaj vest, obudi žalost in potem reci:) O neskončno pravični in sveti Bog! obžalujem in sovražim iz serca vse grehe, studijo se mi vse hudobije mo* jiga življenja. O da bi te ne bil nikdar 191 žalil! O da bi te bil vedno ljubil! Gospod, odpusti mi! Gospod, poma¬ gaj mi in te ne bom nikdar več za¬ vedno in radovoljno žalil, rajši čem vse, tudi smeri preterpeti! V tvoje rane, o Jezus! položim svoje grehe; v globo¬ čino tvoje milosti potopim svoje hudo¬ bije; oh, operi me in očisti me z dra¬ goceno svojo kervjo. Usmili se, o Bog! mojih staršev", dobrotnikov i. t. d.; vladaj našo du- hovsko in deželsko gosposko; pomagaj revežem, bolnikam, jelnikam popotni¬ ka m, sirotam in vdovam; reši nedolž¬ nost zapeljivosti, pripelji grešnike na pot pokore, nevernike k luči sv. vere in krivoverce zedini s sv. kat. cerkvo. Tvoja rešnja Kri, o Jezus! ohla¬ di in očisti vse verne duše v vicah, posebno pa te . . . in jih pelji v večno življenje. Amen. (j Marija, mati milosti! ti me bra¬ ni sovražnika, ti me sprejmi ob smermi uri. Amen. 192 O moj angel varh, moj patron, in ti sv. Alojzi! varujte me to noč vsili nevarnost 5 vi čujte in hvalite Bo¬ ga namest mene. O Jezus! tebi živim, tebi umerjeni, tvoj naj bom zdaj in ve¬ komaj. Amen. V tvoje roke, o Gospod! izročim svojo dušo. Amen. Oče naš . . . Cešena . . . Vera. Ce imaš žas, moli rožnikranc, litanije Matere božje i. t. d. Ko se slačiš, premišljaj, kako so Kri¬ stusa rabeljni slačili, ali kako gola je tvoja duša vsili čednost in dobrih del; ali kako bos mogel zapustiti ob smerti vse ljubo in drago na tem, svetu. Pokropi se z blagoslovljeno vodo in v postelji premišljaj grob ali ter- pljenje Kristusovo. Ce se zbudiš ponoči, zdi¬ huj k Bogu; moli za grešnike, duše v vicah; za bolnike in umirajoče. 193 pri očitni službi božji. Ko stopiš v cerkvo, se pokropi in reci: Pokropi me, o Gospod! z isopam in bodem očišen; operi me in bom be- lfiji ko sneg. Usmili se me, o Bog! po veliki svoji milosti 5 operi me mojih hudobij in očisti me mojiga greha. Čast Bogu . . . Postavi se v mislih pred Boga. V prahu svoje nevrednosti se ti serčno zahvalim, o presv. Trojica! za nezasluženo milost, ktero si mi pode¬ lila pred toliko in toliko ljudmi, da te za- morem v posvečeni cerkvi častiti in moliti. Presvet je ta kraj in strašan 5 9 194 šotor je živiga Boga, čigar slave in veličastva ne obseže vse stvarjenje. Tukaj kraljuješ ti, o Bog! tebe slave vse stvari ; pred tvojim veličastvam zakrivajo angelski kori svoje obličje, trepetate zemlja in nebo. Tudi jaz grešnik hrepenim tebe častiti. Ker pa sim popolno nevreden, serčno obžalujem hudobije vsiga življe¬ nja in se zaupno zatečem k neskon¬ čnimi! zasluženju Jezusovimu, k pro¬ šnjam Bogorddnice Marije in vsih svet¬ nikov, ter te ponižno prosim: Očisti moje serce vsih grešnih in posvetnih misel in želj, da ti bom s čistim sercam in zbranim duham prepeval čast in hvalo v tem svetim kraji. Amen. Misli se na Kalvarii pod Kristusovim križem; zato moli zbrano in premišljeno. Ne oziraj se na vse kraje, ne pogovarjaj se, ne misli na druziga, kakor na sv. da- ritvo. »Svete reči za svete ljudi". 215 dodelec se prederznem žaliti naj bolj— siga svojiga Očeta; — se prederznem grozovito na križ pribiti svojiga Reše- nika in zaničevati presveto rešnjo Kri njegovo; — se prederznem zavreči in taptati vse gnade sv. Daha! Strah me prepada, groza me ob¬ letava zavolj moje neumnosti, zavolj mojih hudobij, s kterimi sim žalil, dra¬ žil in zapustil presv. Trojico, samo popolnost, zgoli dobroto, in sim šel v službo k njenimu in svojimu naj hujšimu sovražniku hudiču. — Grešil sim, o Gospod! pa spoznam svojo krivico; žal mi je, da sim te žalil, oh, ne sodi krivičniga hlapca po ostri svoji pravici! Ge boš odgovor tirjal od naših grehov, o Gospod! kdo bo obstal? Ti, o Bog! si sam rekel: „Nočem smerti grešnika, temuč da se spokori in večno živio ne zapusti me tedaj! o podaj mi svojo roko, da se vzdignem iz mlake in rev- šine greha, in kar nikdar te ne bom več radovoljno žalil. O Jezus! nesi me zgubljeno ovčico nazaj k zvesti svoji 216 cedi; reši zgubljeniga sina strašne suž- nosti hudičeve. O neskončno sveti in pravični Bog! nisirn vreden povzdigniti svojih oči proti nebesam; nisim vreden te svojiga očeta imenovati. Ko pa si vender v resnici moj oče, se ozri, o Bog! z milostnim očesam name uboziga červiča, ker mi¬ lostni tvoj pogled obuja mertve, in obrača grešnike k pokori. O usmiljeni Oče! še enkrat mi odpusti hudobije zavolj Jezusoviga zasluženja, in zavolj britkiga terpljenja in grenke smerti Sina svojiga se me usmili. Glej, kako poti kervavi pot na oljski gori —- zame grešnika! Glej, kako ga zvežejo, zapljuvajo, bičajo in s ternjem kronajo, da ima vso glavo prebodeno in je ves v eni rani, — zame nehvaležnika! Glej, kako gro¬ zovito ga raztezajo na križu, da žile in kite pokajo in sklepi in udi h ruše —- zame krivičnika! Glej, Oče nebeški! kako mu prebijajo z robatimi žeblji kosti in žile in kite na rokah in nogah 217 kako se curkama usipa sveta njegova kri — oh, zame hudobneža! Glej kako medli in terpi ves stert na križu po¬ vzdignjen, v naj hujši žeji z želčem na¬ pajan, preklinjali in hudodelcam prištet! kako moli za križavce svoje — za vse grešnike: „Oče! odpusti jim, saj neve¬ de', kaj delajo ; w kako z nagnjeno gla¬ vo umerje — za grešni svet — zame terdoserčniga grešnika! Milost, o Bog, milost mi dodeli! Zbriši mi grehe, sprejmi me za svojiga otroka $ — nič več te ne bom žalil! O Gospod! pri¬ pravljen sim vse terpeti, rajši tudi smert prestati, kakor bi te še kterikrat vedno in rado voljno žalil. Tukaj, o Bog! žgi, tnkej tepi, tukaj me strahuj noč in dan, samo tam v večnosti mi bodi milostiv; tam me ne zaverzi spred svojiga obličja. l’i; o Jezus! ki si razpel nedolžne svoje roke na križu, da objemaš z milostjo vse grešnike, in jih ljubeznjivo pritiskaš na prebodeno svoje serce, ti, ° moj Zveličar! ki si glavo nagnil, da deliš grešnikam poljubek (kušljej) miru, 10 218 ti, moj Rešenik! poterdi moj sklep, in pomagaj mi, da ga bom vselej in do smerti skerbno spolnoval. Amen. O Marija, prečista Devica! sprosi mi serčno žalost nad vsimi grehi in resnično poboljšanje. Moj angel varh, moj kerstni patron in ti sv. Alojzi, zgled prave spokornosti, in vsi svetni¬ ki! pristopite mi v pomoč zdaj, ko sto¬ pim pred sodbo namestnika božjiga, da se bom spovedal odkritoserčno in ske¬ sano vsili hudobij, da se resnično spo¬ korim in do smerti stanoviten ostanem, po Kristusu, Gospodu in Rešeniku na¬ šim. Amen. Po zadobljeni odvezi. Povikšuj moja duša Gospoda, in vse, kar je v meni, hvali njegovo sveto ime ! Povikšuj moja duša Gospoda in ne pozabi čuda njegove milosti ! Odpustil ti je vse hudobije 5 zace¬ lil je vse tvoje rane. Večno je njegovo usmiljenje! Odrešil te je večne smerti j 219 z dobrotami te je obsul, in kronal te je s svojo gnado. Gospod je milostiv in usmiljenj on ni ravnal z menoj po mo¬ jih grehih in ni povraceval po mojih hudobijah. Kakor je nebo visoko nad zemljo, tako kraljuje njegovo usmiljenje nad tistimi, kteri se ga boje 5 on ve, da smo slabe stvari, da smo reven prah. Povišujte Gospoda, ker je on dober; prepevajte njegovimu imenu, ker je sladko. Hvalite Gospoda na nebu; hvalite ga na višavah; hvalite ga vsi angeli; hvalite ga vse nebeške moči! Vse stvari hvalite in povišujte v mojim imenu Gospoda za veliko dobroto, ktero mi je skazal. Pogreznil je breme mojih hudobij v nezmerno morje svojiga usmi¬ ljenja; spet se smem njegoviga sina imenovati. O Bog, kako se ti bom za¬ hvalil za toliko milost, za toliko dobro¬ to ! Glej o Gospod ! tukaj pred tvojim obličjem, pred sedežem tvojiga ljubije— niga Sina in mojiga Zveličarja, glej, tukaj ti obljubim, prihodnjič se vsili grehov, posebno pa tega . . . , in vsake 10 * 220 grešne priložnosti, posebno pa te . . . skerbno varvati. Obljubim ti, s tvojo gnado čisto in pošteno do smerti živeti, dobriga storiti, kolikor bo v moji moči, bližnjiga ljubiti in mu z besedo in dja- njem v vsih potrebah pomagati. Poma¬ gaj mi, o Bog, pomagaj mi! Jezus, moj Rešenik! tebi darujem in zročim svojo dušo in svoje telo. Ti izruj iz mojiga serca vse pregrešne nagnjenja in dodeli mi, da se mi bodo iz vsiga serca grehi in hudobije gnju- sile, posebno pa naj navadniši .... O Marija, dobra mati! sprosi mi gnado stanovitnosti do zadnjiga zdih- Ijeja; pod tvojo pomoč in v tvoje zavetje pribežim zdaj in vselej. Amen. Moj angel varil, moj kerstni po¬ močnik, ti sv. Alojzi, goreči spokornik brez greha, in vsi izvoljeni božji! hva¬ lite Gospoda z menoj za neskončno dobroto. Amen. Sv. obhajilo. 221 »Presrečni, kteri so povabljeni k že- nitvanju Jagnjetovimu!“ Res srečni so, ki prejmo vredno Jezusa v presv. Zakramentu, ali strašna nesreča — večna poguba — čaka vsih, ki ga nevredno prejmo. Zatorej hodi k mizi božji z živo vero sv. Petra, s terdnim upanjem sv. Pavla, z gorečo ljubeznijo sv. Janeza Ev., s serčno žalostjo sv. Magdalene in z neskončno ponižnostjo stotnikovo. Pripravljaj se skerbno za to važ¬ no in imenitno opravilo z obujanjem vere, upanja, in ljubezni, z obžalovanjem grehov, s premišljanjem svoje nevrednosti in ter- pljenja in ljubezni Jezusove do grešnikov, da vedno pri nas ostane in nas hrani s svojim mešam in napaja s svojo kervjo. O ljubezen čez vso ljubezen! M o 1 i t v a pred svetim obhajilom. O presladki Jezus! kdo mi da gnado, v podobi kruha tvoje svetlo 222 obličje gledati, ktero žele angeli gleda¬ ti ? Kdo mi da, da se mi odpre’ peteri studenci tvojih kervavih ran, ktere z očmi vere na tvojim telesu vidim ? Kdo mi da piti iz tega studenca žive vode, da se omije grešna moja duša? Verujem z nepremaknjeno vero, da si ti, moj Bog! pričujoč v naj svetejšim Zakra¬ mentu z dušo in telesain, s kervjo in z mešam, po božji in človeški natori. Ve¬ rujem, da v tem presvetim Zakramentu je resnično pričujoče tvoje prečastito Telo, svetlejši od sobica, z ravno tisto čistostjo, lepoto, slavo in častitljivostjo, kakor se gledati daš angelam in vsim izvoljenim svojim v nebesih. Verujem, da je v tem svetim Zakramentu sveta tvoja rešnja Kri, ktero si za moje zve¬ ličanje prelil. Verujem, da je tukaj tvoja presveta duša, tvoje človeštvo in božanstvo. Za to vero hočem živeti in umreti. Amen. O predobrotni Jezus ! v tebe za¬ upam, ker ti si moje zveličanje, moja moč in moje pribežališe, ti si vir vsih 223 dobrot. Oh nikoli bi se ne prederznil jaz grešnik tebe samo svetost v tem Zakramentu vsih skrivnost prejeti, ako bi me ti prijazno ne vabil, ako bi mi ti ne žugal večne smerti, če te prejel ne bom. Ti me vabiš, o Jezus! ki si zame kri prelil5 zato stopim k tebi kakor ubožna ovčica k dobrimu pastirju, ka¬ kor bolnik k zdravniku, kakor slepec k luči večne svetlobe, kakor obsojeni jetnik k zagovorniku, kakor berač k Kralju nebes in zemlje. Usmili se me, o Jezus! in reši me, ker ti nikogar ne zapustiš, kteri v te zaupa. Amen. O preljubeznjivi Jezus! kako mo¬ čno ljubezen je žarilo tvoje sercp, da si nam pred odhodam v smert na križu večerjo pripravil, ktera vso sladkost v sebi ima. Uelika in prečudna je bila tvoja ljubezen, ko si se ponižal našo natoro nase vzeti; veči in prečudnišije bila tvoja ljubezen, ko si za naše hu¬ dobije britko terpljenje, celo grenko smert na križu prestal; ali še veliko 224 čudniši je ta, da si nam svoje telo in svojo kri v hrano našim dušam zapustil in se nam samiga sebe do konca sveta dal. Zato, o mili Jezus! te ljubim iz vsiga serca, ti edino tolažilo v stiskal), edino upanje uboge moje duše, edina najvikši dobrota! Ljubim te z vso moč¬ jo svoje duše, o da bi te premogel vsak trenutek življenja vedno gorečniši ljubiti! To je moja žareča želja, po tem moje serce koperni. Ti, usmiljeni Zveličar! me k sebi vabiš, ti vse moči mojiga telesa nase vlečeš, ti hočeš mojo lačno in žejno dušo nasititi in napojiti. Oh kako merzel, kako nehvaležen bi mogel biti, da bi te ne ljubil! O goreči ogenj ljubezni v sercu mojiga Jezusa! oh vnemi moje serce, da bo gorelo v živi ljubezni. Ljubim te, o Jezus, ne¬ beška mana! le tebe bom ljubil, ljubil vekomaj. Amen. Ponižanje in obžalovanje. O neskončno sveti, nezapopadijivi Bog! kdo si ti, in kdo sim jaz, da se 225 ponižaš k meni priti ? Kdo sim jaz, da se ponižaš s svojim telesam me nasititi in v borni hišici moje duše stanovati ? Nisim vreden proti tebi pogledati, in ti hočeš v moje serce priti! ti.Kralj vsih kraljev, Gospod nebes in zemlje, Bog vojskinih trum, ki svet le pogledaš in se strese in strepeta; ti sama svetost, pred ktero angelska čistost zgine; ti solnce večne svetlobe, ki prebivaš v nedoseženi luči: jaz pa uboga stvar, nečist, nevreden, prederzen červiček, poln grešniga poželenja, hudiga nagnje¬ nja in prazne nečimurnosti, gnjusoba in stud grešnikov, posoda osramotenja, otrok jeze in slepote. O usmiljeni Je¬ zus, nisim vreden; strašan hudobnež sim, pa pred teboj se ponižam! poza¬ bim samiga sebe in v globočini svoje nevrednosti se ves tebi podveržem. Prah in pepel sim, vender se prederznem s teboj govoriti, ker skesaniga in poter- tiga serca ne zaničuješ. Oh ozri se name, ne serdi se večno nad menoj; bodi mi usmiljen! Spoznam svojo hu- 10 ** 226 dobijo in jo iz serca obžalujem; spoznam pa tudi, da brez tebe nič ne premorem, da brez tebe ni zveličanja, ni življenja! O da bi mogel v serčni brhkosti solze točiti in ž .njimi enako Magdaleni tvoje noge močiti! Oh, moj Jezus! sklenem te nikoli več ne žaliti, te ljubiti in bliž- njimu pomagati; usmili se me še zdaj: reci eno samo besedo in ozdravljena bo moja ranjena duša; smela bo prejeti tebe , skrivnost vsili skrivnost, dobroto vsih dobrot. O Marija, prosi zame! O Jezus ljubim te — usmili se me! Hrepenenje po Jezusu. Kdaj bom, o Gospod in Bog! s teboj popolno sklenjen? Moja duša koperni po nebeški mani, ktera sama zamore nje gorečo željo utolažiii. Moja duša medli po angelskim kruhu, kteri sam jo bo nasitil; moja duša hrepeni po pravim živim Bogu, ki je v svetim Zakramentu pričujoč našim dušam v močno hrano. Kakor jelen zaželi mer- 227 zle vode, tako hrepeni moja duša po tebi, o Jezus ! Moja duša plamti od goreče želje, tebe, Jagnje božje! kmali prejeti. Pridi tedaj, moj ljubi Zveličar! napolni mojo dušo z nebeško sladkostjo, pridi, o Jezus! in pripravi vredno prebivališe božji ljubezni v mojim praznim in mer- zlim sercu. Ti sam zamoreš njegove želje spolniti j oh vleci me k sebi, da ne počivam, dokler te ne najdem. O usmiljeni in ljubeznjivi Jezus, naše upanje in naše zveličanje! pridi, raz¬ veseli me, razsvetli mojo slepoto, vžgi v mojim sercu ogenj svoje ljubezni, da tebi samimu živi in vekomaj gori. Spre- oberni mi vse posvetne veselice v gren- kost, vse težave in zopernosti v slad¬ kost in poterpežljivost; ti sam mi bodi edino veselje odzdaj na vse veke. Amen. K sv. Alojzju. O sv. Alojzi, ti goreči seraf od ljubezni do Jezusa v presv. Zakra- 228 mentu! ti me pelji, te ponižno prosim, k angelski večerji brezmadežniga Jag¬ njeta in sprosi mi tako pripravljeno serce, zlasti tako žalost nad grehi, tako ponižnost in tako žarečo ljubezen do njega, kakorsno si ti imel ob vsa¬ kim zavžitji te skrivnostne jedi. Uči me, kako zamorem Ženina svoje duše z vso častjo sprejeti, moliti in veličiti, da se vedno bolj v ljubezni ž njim sklepam in popolno sklenem za vse veke. Amen. K Materi božji. O Marija, moja mati! podaj mi dans Jezusa, kakor si ga podala pa- stircam in sv. trem kraljem. Povej mu, da sim tvoj služabnik, in gotovo me bo prijazniši sprejel, ljubeznjivši objel in mi obilniši milost delil. Amen. 229 Ravno pred zavžitjem. Gospod, nisim vreden, da greš pod streho grešne moje duše; pa reci le besedo, in ozdravljena bo! — Go¬ spod, ti vse veš, veš tudi, da te hre¬ penim serčno ljubiti! — O moja duša! čas je tu; veseli se in radosti trepetaj; glej, živi Bog te obiše in se hoče s teboj skleniti! O hiti, teci mu naproti; pozdravi ga z vso mogočno častjo; topi se v plamteči ljubezni do svojiga ženina, zdihuj in reci: „0 nebeška mana; o hladivna rosa; pridi in spolni goreče hrepenenje moje! Pridi, moj ljubi, ker ljubezni medlim! Pridi v moje serce, ker brez tebe omagam in umerjeni!“ O sladki Jezus! že stojiš pri du¬ rih mojiga serca; že slišim prijetni tvoj glas; že čutim nebeško tvojo pri— čujočnost; — odprem ti, o mili moj Zveličar! stopi v revno staniše moje duše; napasi me s svojim mešam, napoj me s svojo kervjo, odpri mi za- 230 klade svojiga usmiljenja ! — Telo na- šiga Gospoda Jezusa Kristusa ohrani mojo dušo za večno življenje! Amen. Po sv. obhajilu. Po zavžitji moli in slavi Jezusa, ki počiva v tvojim sercu. Dragi so ti tre¬ nutki, zato ga zaupno prosi naj potrebniših čednost; prosi ga pomoči zoper naj navad- niši greh; prosi ga vsili dušnih in telesnih potreb zase in za starše, dobrotnike, pri- jatle in neprijatle, sorodnike i. t. d.; prosi ga za sveto cerkvo, za krivoverce, neverce, za duše v vicah. Duša Kristusova posveti me 3 — telo Kristusovo zveličaj me; — kri Kristusova napoj me; — voda strani Kristusove operi me. — O dobrotni Jezus! usliši me; ne pripusti, da bi zapustil te; hudobnimusovražniku ubrani me; ob smertni uri pokliči me in deni zravno sebe me, da z angeli tvojimi bom hvalil te na vse veke. Amen. 231 M o 1 i t v a. O naj milejši Jezus! ti se poni¬ žaš k meni ubogimu siromaku — ti živi Bog, cigar sedež so nebesa, in zemlja podnožje njegovo! Beži od me¬ ne, o Gospod! beži od mene5 grešnik sim velik in tebe prejeti popolno ne¬ vreden. Pa brez tebe, o moj Zveličar! sim prali in pepel, brez tebe ne premorem nič ; sam ti, nebeški zdrav¬ nik ! zamoreš zaceliti in napojiti ranjeno in žejno mojo dušo s svojo kervjo; sam ti zamoreš okrepčati oslabelo mojo dušo s svojim mešam. Zatorej bodi stokrat češen in pozdravljen v revnim stanišu mojiga serca! Našel sim te, kteriga ljubi moja duša; molim te, častim te, poveličujem te, hvalim te, svet, svet, svet si, o Gospod in Bog! Zdaj, o Jezus, o ženin moje duše! zdaj si v meni in z menoj; zdaj si vlast mojiga serca. O dobri pastir, ki si dal življenje za svoje ovce, oh vzemi me najdeno ovčico na svoje rame, nesi me 232 na dobro pašo, na ktero si me pri sv. kerstu postavil; varuj me, brani rne vsih sovražnikov mojiga zveličanja, da se nikdar več ne zgubim; vodi me, da se pripašem do nebeških planin več- niga veselja, kjer te bom gledal in vžival vekomaj. Amen. O Jezus! tebi živim; o Jezus! tebi umerjeni; o Jezus, tvoj sim živ in mertev. O Jezus, živi kruh, hrana močnih, veselje angelov! obderži me v živi veri; ohrani me v terdnim upanji in pomnoži ogenj moje ljubezni. Daj mi, o Jezus ! da opustim vse grehe, posebno.; da se ogibam vsih grešnih priložnost, posebno.; naj zgine vsa posvetnost od mene, ter naj zgori v ognji žareče ljubezni do tebe. Ti, o Jezus! bodi pri meni in jaz bom pri tebi; bodi moj učitelj, bodi moj vodi¬ telj po ternjevi poti v obljubljeno deželo. O Kralj nebes in zemlje! ki si neskončno usmiljen in dobrotljiv svojim stvarem, oh ozri se milostno name ubož- niga siromaka. Ti veš in znaš vse 233 moje nadloge, težave in potrebe dušne in telesne5 o spolni in dodeli mi, kar mi je potrebno za zveličanje moje, po¬ sebno pa to milost_ Tebi se darim vsiga; očisti in posveti mi serce, da ne bo nikdar nič nespodobniga mislilo in želelo; posveti moje usta, da ne bodo nikdar grešne besede spregovorile, klele, opravljale, zmerjale, zapeljeva¬ le; posveti moje oči, da ne bodo ni¬ kdar nič nečistiga in nesramniga gle¬ dale; očisti in posveti moje roke, vse ude in počutke života, da se zavarvam in zbranim vsiga grešniga djanja. Po¬ svetim, o Jezus! tebi vsako kapljico kervi, vse dušne in telesne sile in zmožnosti, vse življenje! pridi ogenj božje ljubezni in sežgi vse, kar je ne¬ čistiga v meni in zoperniga svetim tvo¬ jim očem, da ti bom prijeten dar tebi v čast in slavo. Amen. Usmili se, o Jezus! vernih duš v vicah.; olajšaj jim strašne muke, pelji jih v sveti raj. Usmili se tudi vsih, za ktere sim dolžan moliti in prositi — 234 posebno pa. Poplačaj jim stoterno vse storjene dobrote, spolni jim dušne in telesne potrebe. Spomni se, o Bog! tudi vsili mojih neprijatlov, ki so me žalili ali kaj liudiga storili5 spomni se tudi tistih, ktere sim jaz kterikrat žalil, zapeljal, pohujšal, ali jim hudo storil. Razširi in poveličaj sveto vero nad vse sovražnike, spreoberni neverce, zedini z nami odcepljene brate; dodeli vsim grešnikam spoznanje, žalost in resnično spokornost. Tega te prosim, o ne¬ beški Oče! po neskončnim zasluženji Zveličarja našiga Jezusa Kristusa, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog na vse veke. Amen. Zahvala po sv. obhajilu. Hvalite vse stvari Gospodove Gospoda; Hvalite in povišujte ga na vekomaj. Hvalite Gospodovi angeli Gospoda; Hvalite nebesa Gospoda. Hvalite vse vode nad nebam Gospoda; Hvalite vse moči Gospodove Gospoda. 235 Hvalite solnce in luna Gospoda; Hvalite zvezde na nebu Gospoda. Hvalita ves dež in rosa Gospoda; Hvalite vsi božji duhovi Gospoda. Hvalita og en j i n toplota Gospoda; Hvalita mraz in vročina Gospoda. Hvalite rose in rija Gospoda; Hvalite zmerzlina in ivje Gospoda. Hvalita led in sneg Gospoda; Hvalite noči in dnevi Gespoda. Hvalite luč in tema Gospoda; Hvalite bliski in oblaki Gospoda. Hvali naj zemlja Gospoda; Hvali in povišuje naj ga na vekomaj. Hvalite hribi in griči Gospoda; Hvali, vse kar zeleni na zemlji, Gospoda. Hvalite studenci Gospoda; Hvalite morja in reke Gospoda. P.valite morski somi, in vse, kar se giblje po vodi, Gospoda; Hvalite vse tiče pod nebam Gospoda. Hvalite vse zveri in živine Gospoda; Hvalite človeški otroci Gospoda. Hvali Izrael Gospoda; Hvali in povišuj ga na vekomaj. 236 Hvalite mašniki Gospodovi Gospoda; Hvalite hlapci Gospodovi Gospoda. Hvalite duhovi in duše pravičnih Gospoda; Hvalite sveti in iz serca ponižni Gospoda. Hvalimo Očeta in Sina s svetim Duham vred ; Hvalimo in povišujmo ga na vekomaj. Hvaljen bodi Gospod na nebeških višavah; Hvaljen, česen in čez vse poviševan na ve¬ komaj. Prošnja, da bi Jezus ostal pri nas. Ostani, o Gospod Jezus Kristus ! vekomaj pri meni kakor kralj v svojim kraljestvu. O sladka ljubezen, o priserčni mojster in učenik in me uči spolnovati voljo svojo v vsih delih. O milostni Zveličar moj ! napajaj mojo dušo kakor prijeten studenec na vertu, da se od goreče tvoje ljubezni omehčan popolno vtopim v milih solzah serčne žalosti nad vsimi svojimi grehi. O Jezus! 237 bodi mi v duši ko drago vino v hramu in me omami z ljubeznijo svojo, da me ne bo druziga veselilo, kakor sa¬ mo ti, ljubezen vse ljubezni! O Jezus! bodi moji duši mana, da mi boš nad vse stvari prijeten in sladak. Prebivaj v moji duši, o Jezus! ko tečno zdra¬ vilo, ker ti sam zamoreš zaceliti vse moje rane; ostani v meni ko mično brenkanje strun, da samo tebe vživati, imeti in slušati hrepenim. O Jezus moj, o sladčica vsili sladčic! ostani in prebivaj v meni, da bom samo od sladkosti in prijetnosti tvoje ljubezni vekomaj puhtel. Daj mi, o brezmadežno Jagnje božje! kakor lilijam v poljanah, čistost na duši in telesu; daj mi ko dušečim vijolicam globoko ponižnost; stori me ko biserna rosa rodovitiga in plodniga na vsili čednostih in darovih sv. Duha. Skleni me seboj, da se nikoli ne ločim od tebe, temuč te ljubim in zate gorim vekomaj. Amen. 238 ©Msfeitj® sv. rešnjiga Telesa. Pervo obiskanje. Priprava. O naj slajši Jezus Kristus! iz ljubezni do nas revnih grešnikov tukaj v ozki ječi v podobi kruha prebivaš. Ti ljubeznjivo kličeš, željno pričakuješ in z milostnim sercam vse sprejemaš, kteri te v tem presv. Zakramentu ob- išejo. Terdno verujem, da si tukaj pričujoč, častitljivši od solnca v taki slavi kakor v nebesih, živi Bog in človek od trume angelov moljen in če- šen. V duhu ponižnosti in v pepelu svoje nevrednosti spoznam neštete do¬ brote in milosti, ktere si mi podelil od perviga dihljeja dozdaj. Iz vsiga serca 239 se ti zahvalim zanje, posebno pa za to neskončno milost, da si se nam sam v ti prečudni skrivnosti daroval; da si nam svojo mater Marijo besednico in pomočnico v vsih potrebah zapustil in poklical mene ubogo stvar k sveti ka¬ toliški veri. Hočem dans presveto tvoje serce počastiti po slabi svoji zmožnosti, da se ti spodobno zahvalim za nepre- cenjeni dar prečastitiga rešnjiga Tele¬ sa; da ti vse razžaljenja, ki jih od nevernikov, krivovercov, mlačnih in hu¬ dobnih katoličanov preterpiš, nekoliko poravnam, in da bi te z današnjim obiskanjem po vsih krajih zemlje vredno in serčno molil, kjer koli ti, o naj Iju— beznjivši Zveličar! naj manj spošto¬ vanja in počešenja najdeš, in kjer koli si v tem presv. Zakramentu ljubezni od ljudi popolno zapušen. O naj slajši moj Jezus! iz vsiga serca in čez vse le ljubim; žal mi je* oh kesam se, da sim dozdaj tvoji dobroti toliko bo¬ lečin delal. Glej, moj milostni Zveli¬ čar ! s tvojo pomočjo sklenem te pri- 240 hodnjič nikoli več ne razžaliti; vterdi moj sklep in daj mi stanovitnost. Spo¬ znam svojo revšino in nevrednost; ven- der se ti vsiga darujem; tvoji službi se posvetim, svoji volji se popolno od¬ povem. Brez prideržka ti izročim misli, želje, besede in djanje, vse kar imam. Po sveti svoji volji ravnaj z menoj; samo tebi čem dopasti, tebi po vsi moči streči. — Priporočim ti tudi duše v vicah, posebno za ktere sim dolžan moliti in ktere so goreče častile ta sv. Zakrament in blaženo Devico Marijo. Priporočim ti tudi vse grešnike, da jih spokoriš; vse nevernike in krivoverce, da jih pripelješ v sveto katoliško cer- kvo. Sklenem slednjič vse svoje želje in zdihljeje z žarečim tvojim sercam, o milostni Odrešenik! ter jih tako ze¬ dinjene darujem nebeškimu Očetu, in zdihujem k njemu v tvojim imenu, naj ne zaverže iz ljubezni do tebe pohlevnih mojih prošenj. Hvaljen in češen bodi brez neha¬ nja naj svetejši Zakrament! Amen. 241 Pr emisij evanje. Vrabec nahaja stanovanje v vsaki hiši 5 gerlica n a rej a gnjezdo, v kterim zabrani in ovarva mladiče liudiga vre¬ mena in roparske živali. Zakaj pa jaz grešnik v težavah in nadlogah življe¬ nja, v tolikih dušnih nevarnostih ne išem zavetja in ubežališa v prijaznih tvojih šotorih? — Oh, Gospod! odpusti mi, hočem te prihodnjič v vsili revah in po¬ trebah pomoči in tolažbe prositi tukaj pred altarjem, na kterim imaš sedež milost, sedež vsili dobrot. O moj Bog! kolika je tvoja ljubezen do nas ubogih grešnikov! Ti iz gole ljubezni do nas zapustiš nebeški raj, koiikorkrat te du¬ hoven na altar pokliče; vse svoje časti in slave, vsiga biiša se znebiš, celo človeško podobo prikriješ in kruh in vi¬ no postaneš; se pustiš tudi prestavljati in prenašati v borne bajtice, kakor v svetle palače kraljev. Oh kolikor je du¬ hovnov, toliko ljudem si pokoren; ko¬ likor duš te želi, tolikim se daš povžiti! O ljubezen čez vse ljubezni! o prečudna, 11 242 o neslišana ljubezen! Oh previdil si, sladki moj Jezus! vse krivice in raz¬ galjenja , ktere se ti bodo prigodile v presv. rešnjim Telesu. Vedil si, kako boš sam zapušen, zaničevan in — gro¬ za me obhaja — celo preklinjali v cerkvah prebival. Vedil si, kako te bodo mučili in terpinčili hudobneži v tih posvečenih hostjah, ker te mnogoterno, z ognjem, z vodo nespodobno končajo. Previdil si dobro, da te bodo lastne ovčice po nevrednih obhajilih znova bi¬ čale in grozovito križale. Vedil si, o preserčni moj Jezus! da te ne bodo ljudje celo z naj potreb- nišim preskerbeli, ker so tvoje staniša večkrat nesnažne, nič ozališane, in celo večna luč po lenobi človeški ugasne. In kako mora boleti tvoje očetovsko od ljubezni do nas ranjeno serce, kadar se pred tvojim obličjem celo hudobni ljudje prederznejo na vsako vižo gre¬ šiti in te žaliti, posebno z gerdim ve¬ denjem pri službi božji. O naj milejši Jezus! vso to nečast si dobro previdil, 243 ali iz ljubezni do nas sirot, do nas ne- hvaležnikov se ne prestrašiš; iz gole ljubezni se tvoje serce še bolj vname in vžge. O moj Zveličar! da bi jaz mogel z gorkimi solzami ali celo s svojo kervjo vse nesrečne kraje sprati, kjer koli se tebi nečast in krivica godi, kjer koli tvoje presveto Serce prederzno terpin- čijo. V svoji nezmožnosti vsaj želim in terdno sklenem, da te bom v tem stanišu ljubezni, kolikorkrat mi bo moč, obiskal, te v duhu ponižnosti in s po- tertim sercam molil in častil, za nanie- stenje vse nečasti in krivice , ki se ti godi po širokim svetu v tem presv. Zakramentu. O da bi mogel vse ljudi na svetu pregovoriti in zbuditi, naj bi tebe samo ljubezen v tem skrivnostnim kruhu ljubili in spodobno častili! O vsigamogočni Jezus! daj se vsim narodam spoznati; daj, da tevsoljni svet slavi in časti; daj, da bo ves svet enak cerkvi, v kteri se ti bo več¬ na hvala prepevala. 11 * 244 O Bog ljubezni! o ljubitelj moje duše! usliši serčne moje zdihljeje. Že¬ lim te, o neskončna dobrota! z vso močjo ljubiti ; pokoren ti bom in vse bom storil, kar mi zapoveš, brez se¬ bičnosti in brez zanašanja na plačilo. Želim ti služiti iz čiste otročje ljubezni, samo zato, da bi povikšal tvojo čast, si prislužil tvoje dopadenje in pomnožil veselje tvojiga žarečiga serca. Večna ljubezen tvoja mi bodi edino plačilo za nevredno službo. O Jezus, ljubljeni Sin nebeškiga Očeta! ti bodi moj gospodar ; ti go¬ spodari mojo voljo, moje serce in vse kar imam, in za to mi ne daj druziga, kakor sarniga sebe, ker tebe ljubim, tebe išem, po tebi zdihujem, tebe že¬ lim; po tebi moja duša hrepeni; od go¬ rečih želj do tebe ona medli in oma¬ guje; nič razim tebe neče imeti, 0I1, Jezus! daj se ji v last! Opravi še duhovno obhajilo, kakor je pri maši rečeno; tudi so dobre molitve pred 245 in po sv. obhajilu; slednjič še opravi kako molitvo k Bogorodnici Marii. Dft*ugo obiskanje. Priprava, kakor pri pervirn. Pr emisij evanj e. „Vstani in hiti, moja prijatlica, moja prežala nevesta, in pridi “ S temi prijaznimi besedami nagovarja Zve¬ ličar vsako dušo, ktera ga obiše v presv. rešnjim Telesu. „Preserčna duša“, ji govori Je¬ zus, „moja prijatlica, ki me tukaj obi— šeš, vstani, vzdigni se iz siromašniga svojiga stanu; glej me tukaj iz čiste ljubezni do tebe pričujočiga, da te obo¬ gatim z gnado, ktere ti primanjkuje. Hiti in teci k meni; ne boj, ne ustraši se mojiga veličastva, mojiga bliša; glej, iz ljubezni do tebe sim se vse slave, vsiga veličastva in bliša znebil; poni¬ žal sim se in skor pokončal, da ti od¬ vzamem strah in bojazen, in pridobim zaupanje tvoje. Moja prijatlica si; nič 246 več nisi sovražnica, ker jaz tebe in ti mene ljubiš. Prežala si moja nevesta; glej, to lepoto ti je moja lepota podeli¬ la, pred si bila gerda in studna, in zdaj si angelam podobna, o pridi berž; odpri mi, moja sestra, moja prijatlica, moja golobica; odpri mi svoje serce, ker moji lasje so polni dušeče rose.“ To je sladki glas, to je prijetni glas Jezusov, kteriga vsaka duša sliši pri obiskanji presv. Zakramenta. A r so noč pregrešniga življenja, kterimu se je bi¬ la duša vdala, je mili Zveličar zanašal in poterpežljivo čakal in zdaj pride sam, pa ne s kervavim bičem svojiga serda, oh on pride v skrivnostnim kruhu z neštetimi milostmi orošen, da bi v nji ugasil nečisto ljubezen do sveta, in vžgal ogenj čiste ljubezni do sebe. O naj milejši Jezus! kdo more veselje popisati, kdo radost misliti, kte- ro bi imela moja duša občutiti, kadar te v presv. rešnjim Telesu obiše ? Kdo si ti, in kdo sim jaz ? Ti si živi Bog, neskončno veličastvo, Kralj vsih kraljev, 247 Gospod nebes in zemlje, ki prebivaš v nedoseženi luči v nebeškim raji; in jaz uboga stvar, nepokorna, nehvaležna, nevredna stvar, z madeži greha vsa osuta! In pri vsi dušni in telesni ne¬ vrednosti mi še dovoliš pred tvoje sve¬ to obličje stopiti, me vabiš k sebi v goreči svoji ljubezni, ter se v neskončni dobroti in neslišani ponižnosti celo z menoj naj slajši pogovarjaš. O vse duše, ki Boga ljubite, bo¬ dite si v nebesih ali na zemlji; o ne nehajte ga ljubiti; o ljubite ga, ker Gospod je prijeten, Gospod je sladak; o ljubite ga še zame! O Marija, moja mati! sprosi mi milost od svojiga Sina, de bi ga mo¬ gel prav resnično iz vsiga serca, iz vse duše, iz vsih moči ljubiti in vživati. O moj Jezus! moje vse! tukaj pred altarjem tvoje dobrote se tebi v prijeten dar sežgem. Vse kar imam, tvoje naj bo; vse svoje veselje, vso svojo voljo tebi posvetim. Ti zgoli ljubezen, ti nezapopadljivi Bog ljubezni! 248 ti me vladaj, ti kraljuj nad menoj, ti pripni nase z vezmi ljubezni moje ser¬ ce; pokončaj v meni vse, kar tebi ni všeč, in žareči meč tvoje ljubezni naj preseka vse nagnjenja, vse želje in djanja, ktere nasprotvajo tvoji svetosti. Ne pusti v meni celo naj manjši lju¬ bezni do sveta. Oh ljubim te, moj Bog! ljubim te čez vse in samo tebe čem ljubiti na vse veke. Oh nedolžno Jag¬ nje božje, kdaj bom tebi kaj podoben? Kdaj bom čist, kakor lilija, kdaj bom belejši od snega? Kdaj bom od lju¬ bezni do tebe vnet, kakor gore kerubi in serafi, kakor ti sam do mene žariš? Bežite od mene vse stvari, kaj čem od vas, ker mi ljubezni mojiga Ženina ne prinesete; idite in prilizujte se tistim, kteri vas išejo; jaz išem in želim samo Jezusove ljubezni. O Jezus! stori to ču¬ do, vžgi moje serce; samo zate naj gori in popolno zgori. O Jezus, moj Zveličar, daj mi ljubezen, daj mi še veči ljubezen! Duhovno obhajilo, kakor pri pervim obiskanji. —'S'X9<2XY— 249 Tri božje čednosti. V e r a. Verujem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri si vse stvaril, kteri vse ohraniš in vizaš, kteri bobro poplačaš in hudo štrafaš. Verujem, da se je Sin božji včlovečil, da nas je s svojo smertjo na križu odrešil, in da nas sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Verujem in terdim vse, kar si ti, o Bo» ! razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so aposteljni pridgvali, in kar nam sveta rimska ka¬ toliška cerkva zapoveduje verovati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna in neskončna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljufati, ne goljufan biti. O Bog! stori močnejši mojo vero. Upanje. Upam in se zanesem na tvojo ne¬ skončno dobroto in milost, o Bog! da 11 ** 250 mi boš po neskončnim zasluženji svojiga edinorojeniga Sina Jezusa Kristusa v tem življenji spoznanje, pravo obžalo¬ vanje in odpušenje mojih grehov, po smerti pa večno zveličanje dal, in do¬ delil, tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi od tebe potrebne pomoči vse to doseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil, kteri si vsigamogočen, zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi moje upanje. Ljubezen. O moj Bog! ljubim te iz vsiga svojiga serca čez vse, ker si nar veči dobrota, neskončno popolen in vse lju¬ bezni vreden j ljubim te tudi zato, ker si do mene in do vsih stvari neskončno dobrotljiv. Želim si iz celiga serca, da bi te ravno tako ljubil, kakor so te tvoji nar zvestejši služabniki ljubili, in te še ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo nepopolno ljubezen ; povikšaj jo 251 v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. Ker te tedaj resnično in iz serca ljubiti želim, in si to terdno prizade¬ vam ; mi je iz serca žal, da sim te¬ be, neskončno dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe svojiga Stvarnika, Rešenika in Posvečevavca razserdil. Žal mi je, da sim grešil, da sim te¬ be, svojiga vsigamogočniga Gospoda, svojiga nar boljšiga Očeta, razžalil. Terdno sklenem, vse grehe in vse hu¬ de priložnosti zapustiti, storjene grehe čedalje bolj obžalovati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ne ravnati. Vze¬ mi me spet za svojiga otroka, in do¬ deli mi gnado, ta svoj sklep dopolniti. Prosim te po neskončnim zasluženji tvojiga božjiga Sina, našiga Gospoda in Zveličarja, Jezusa Kristusa. Amen. 252 Litanije vsih svetnikov. t ' Gospod, usmili se nas! K riste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! K riste, sliši nas! K riste, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, j g Sin, vsiga sveta rešnji Bog, ( s 2 Sveti Duh, resnični Bog, i ~ Sveta Trojica, en sam Bog, ) S Sveta Marija, \ Sveta Mati božja, Sveta devic Devica, f za nas Boga Sveti Mihael, I prosi! Sveti Gabriel, | Sveti Rafael, 1 Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas Boga prosite ! Vse svete verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! Sveti Janez Kerstnik, j za nas Boga Sveti Jožef, j prosi! 253 Vsi sveti očaki Boga prosite! in preroki za nas Svet Svet Svet Svet Svet Svet Svet Svet Svet Svet Svet Svet Svet Svet Svet Svet Peter Pavel, Andrej, Jakop, Janez, Tomaž, Jakop, Filip, Jernej, Matevž, Simon, Tadej, Matija, Barnaba, Lukež, Marka, za nas Boga prosi: Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas Boga prosite! Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite! Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite ! 254 v Sveti Stefan , j Sveti Lovrenc, \ za nas Boga prosi! Sveti Vincenc, | Sv. Fabjan in Sebastjan,] Sv. Janez in Pavel, (za nas Boga Sv. Koznia in Damjan, l prosita! Sv. Gervazi in Protazi, ) Vsi sveti marterniki, za nas Boga prosite! S. Silvester, S. Gregor, S. Ambrož, S. Avguštin, S. Hieronim, S. Martin, S. Miklavž, Vsi sveti škofje in spoznovavci, za nas Boga prosite! Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite! S. Anton, S. Benedikt, S. Bernard, S. Dominik, S. Frančišk, Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite ! za nas Boga prosi! za nas Boga prosi ;' 255 za nas Boga prosi! Vsi sveti mnihi in pušavniki, za nas Boga prosite! S. Marija Magdalena, S. Agata, S. Lucija, S. Neža, S. Cecilija, S. Katarina, S. Anastazija, Vse svete device in vdove, za nas Boga prosite! Vsi svetniki in svetnice božje, Boga prosite! Bodi nam milostiv, zanesi nam spod! Bodi nam milostiv, zanesi nam spod! Od vsiga liudiga, ~ ' vsiga greha, svoje jeze, nagle in neprevidene smerti, Od skušnjav hudičevih, Od jeze, sovraštva in vse hude volje. Od duha nečistosti, Od treska in hudiga vremena, / 'j za nas o Go- o Go- Od Od Od Vl< SO je o o o & o c- 256 Od šibe potresa, Od kuge, lakote in vojske Od večne šmerti, Skozi skrivnost svojiga včlovečenja, Skozi svoj prihod, Skozi svoje rojstvo, Skozi svoj kerst in sveti post, / Skozi svoj križ in terpljenje, j Skozi svojo smert in svoj pokop, 1 Skozi svoje sveto vstajenje, Skozi svoj čudni vnebohod, Skozi prihod tolažnika sv. Duha, V dan sodbe, Mi grešniki, Da nam zaneseš, Da nam odpustiš, Da nas k pravi pokori pripelješ, J Da svojo sv. cerkev vižaš in ohraniš,' Da pastirja apostoljskiga in vse cerkvene stanove v svoji sveti veri ohraniš, | Da sovražnike svete cerkve ponižaš, ! g Da keršanskim kraljem in oblastnikam mir in pravo enovoljnost daruješ, / svetigaj p Gospod ! prosimo te, sl 257 Da vsimu keršanskimu ljudstvu mir 1 in edinost daš, Da nas vse v svoji sveti službi po- terdiš in obderžiš, Da naše misli k nebeškim željam povzdigneš, j Da vsim našim dobrotnikam večnej dari dodeliš, Da duše naše in naših bratov, bliž-/ njih in dobrotnikov večniga po¬ gubljenja rešiš, Da sad zemlji daš in ohraniš, Da vsim vernim dušam večni pokoj dodeliš, Da nas uslišiš , Sin božji, je božje, ki odjemlješ grehe sveta5 zanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta5 usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas ! prosimo te, sliši nas! 258 Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas ! Oče naš i. t. d. V. In nas ne vpelji v skušnjavo. O. Temuč reši nas hudiga. Amen. Molitve. 1. K svetimu rešnjimu Telesu. (Kadar je izpostavljeno.) V. Kruh z nebes si jim dodelil. O. Ker ima vso sladkost v sebi. Molimo. O Bog! kteri si nam v prečudnim Zakramentu spomin svojiga terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojiga telesa in tvoje kervi tako častiti, da sad tvojiga rešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti svetiga Duha Bog vekomaj. Amen. 259 2. Za odvernjenje vsih nadlog in nevarnost. Vsigamogočni večni Bog, nebeški Oče! poglej z očmi neskončne svoje milosti naše reve in nadloge. Usmili se vsih vernih kristjanov, za ktere se je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, voljno grešni- kain v roke dal, in je tudi svojo dra¬ go kri na lesu svetiga križa prelil. Po tem Gospodu Jezusu od verni, milostivi Oče! zaslužene šibe, sedanje in pri¬ hodnje nevarnosti, punte, vojsko, ku¬ go, iakoto, dragino, bolezni in žalostne revne čase. Vsigamogočni večni Bog! usmili se svojiga služabnika našiga papeža I., in vodi ga po poti večniga življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi pri¬ jetno, želel, in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vižar vsih ver¬ nikov! glej milostivo na svojiga slu¬ žabnika našiga škofa I., ki si ga pa¬ stirja naše škofije postavil; dodeli, da tistim, čez ktere je postavljen, z be- 260 sedo in djanjem k dobrimu služi, in tako s čedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže. Bog, varh vsih kraljestev, dodeli svojimu služabniku, našiniu cesarju I., tvojo moč, s ktero se sovražnik pre¬ maga, spoznati in častiti, da bo, ker je iz tvoje volje cesar postal, tudi v tvojim varstvu vselej mogočen. Razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in go¬ sposke, da nas bodo na vse to nape¬ ljevali, kar zamore k tvoji božji časti, k našiniu zveličanju, k miru in sreči vsiga keršanstva pripomoči. Pi ■osimo tudi, kakor hočeš, da nam je prositi, za svoje prijatle in neprija- tle, za zdrave in bolne, za vse žalost¬ ne in revne kristjane, za žive in mertve. Ysigamogočni večni Bog! ki go¬ spoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsili, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, pohlevno te pro¬ simo, da vsi, za ktere smo se name¬ nili moliti, kteri so še pri življenji, ali 261 pa so se že s sveta ločili, na prošnje vsili tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpušenje vsili svojih grehov dosežejo. Dodeli naui, o Bog miru! pravo edinost v veri brez vsiga razdertja in ločitve. Preoberni naše serca k pravi pokori in k poboljšanju našiga življenja. Vžgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsi pravičnosti, da ti bomo kakor tvoji pokorni otroci v življenji in v sinerti prijetni in dopadljivi. Tebi bodi vedno priporočeno, o Gospod! vse naše djanje in nehanje, naše delo in opravilo, naše življenje in naša smert. Daj nam tvojo milost tukaj vživati, in tamkaj z vsimi izvo¬ ljenimi doseči, da te bomo v večnim veselji in zveličanji hvalili in molili. To nam dodeli, o Gospod nebeški Oče! , > Jezusu Kristusu svojim ljubim Sinu, Gospodu našim in Odrešeniku, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha Bog vekomaj. Amen. 262 V. Božja pomoč ostani vselej pri nas. O. Amen. Oče naš . . . Oešena Marija . . . (petkrat.) Lavretanske litanije. (Ob praznikih Matere božje in ob sobotah.) Gospod, usmili se nas! K riste, usmili se nas ! Gospod , usmili se nas ! Kriste, sliši nas! Ki •iste, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, Sin, vsiga sveta rešnji Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sam Bog, Sveta Marija, Sveta Mati božja, Sveta devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti božje, usmili se 263 Mati prečista, Mati brez madeža , Mati nedolžna, Mati presveta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našiga Stvarnika, Mati našiga Rešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna , Podoba pravice, Sedež modrosti božje, Začetek našiga veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, za nas Boga prosi! 264 Vrata nebeške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Pribežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih , Pomoč kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica devic, Kraljica vsili svetnikov, Kraljica brez madeža iz- virniga greha spočeta, Jagnje božje, ki od jemlješ grehe sveta; zanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta; usliši nas, o Gospod ! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta; usmili se nas, o Gospod! K. •iste, sliši nas! K riste, v usliši nas! Oče naš. Češena Marija. za nas Boga prosi! 265 Molitve. 1. K presvetimi! remiji mu Telesu. (Kadar je izpostavljeno). Glej molitvo pri litanijah vsili svetnikov. 2. K materi božji. Pod tvojo pomoč pribežimo, o sve¬ ta Bogorodnica! ne zaverzi naših pro¬ šenj v naših potrebah, temuč reši nas vselej vsili nevarnost. O častitljiva in žegnana Devica, naša gčspa, naša srednica, naša besednica, naša po¬ močnica. S svojim Ninam nas spravi; svojimu Sinu nas priporoči j svojima Sinu nas izroči. V. Prosi za nas, sveta Bogorodnica! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Svojo milost, prosimo, Gospod ! v naše serca vlij, da, ki smo po ange¬ lovim oznanjenji včlovečenje Kristusa, tvojiga Sina, spoznali, po njegovim ‘ 12 266 terpljenji in križu častitljivo vstajenje dosežemo po Jezusu Kristusu, Gospo¬ du našim. Amen. 3. K svetiinu Jožefu. V. Prosi za nas, sveti Jožef! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Naj nam, prosimo, Gospod! za- služenje ženina presvete tvoje matere Marije pomaga, da, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno. Cešena bodi Kraljica! Cešena bodi, kraljica, mati mi¬ losti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi cešena! K tebi vpijemo zapušeni Evini otroci ; k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej dolini solz. Oh, oberni tedaj, naša pomočnica! svoje milostive oči v nas, in pokaži nam po tem rev¬ nim življenji Jezusa, žegnani sad svo- jiga telesa; o milostiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija! 267 V. Prosi za nas, sveta Bogorodnica! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih! Molimo. Vsigamogočni večni Bog! ki si dušo in telo častite Device matere Ma¬ lije, da bi vredno prebivališe tvojiga Sina biti zaslužila, s pripomočjo sve- tiga Duha pripravil, daj, da bomo, ki se njeniga spomina veselimo, po njenih uiilostivih prošnjah prihodnjih zlegov in večne smerti rešeni. 4. Za vse potrebe. Ponižno, Gospod ! te prosimo, raz¬ veži po svoji milosti naših grehov vezi, in obrani po prošnjah svoje izvoljene matere ljube Device Marije in vsili svojih svetnikov nas, svoje služabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo v vsi svetosti; tudi očisti vso našo rodovino in naše prijatle hudobe iu grehov, in napolni jih z lepimi čednostmi; dodeli nam mir in zdravje, od verni od nas 12 * 268 vidne in nevidne sovražnike, in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro letino, skaži milost našim pri— jatlam in neprijatlam, in obvaruj to faro z vsimi, kteri v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, potresa, po¬ vodnji, in dodeli milostivo vsim vernim keršenikam, živim in mertvim, v ne¬ beškim kraljestvu večno živijenje, mir in pokoj. Obvaruj našiga papeža L, našiga škofa L, našiga cesarja I., in vso našo duhovsko in deželsko gospo¬ sko, in vse keršansko ljudstvo vsili nadlog in vsiga zlega. In tvoj v žegen pridi z nebes na nas, in bodi ’ vselej nad nami. Po Gospodu naširp Je¬ zusu Kristusu, Sinu tvojim, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha Bog vekomaj. Amen. Oče naš. Oešena Marija! (petkrat.) Sveti križev pot nam živo pred oči postavlja težave, terpljenje in britkosti Jezusove od obsojenja do groba. Zatorej se mora obiskanje sv. križeviga pota s ta¬ kim duham opravljati, kakor bi res za Kristusam s težkim križem obloženi hodili, ga milovali in svoje grehe, vzrok vsiga terpljenja in britke smerti Zveličarjeve, obžalovali. Molitvice se morajo zbrano, pri- serčno , in skesano opravljati. Kdor želi odpustke pridobiti, mora vsaj grehe obža¬ lovati in serčno kesanje čez nje občutiti. Molitva pred sv. križevim potam. Začni, prosimo te, o Gospod! s svojim duham vse naše djanje in sprem¬ ljaj ga s svojo sveto pomočjo, da se vse naše molitve in dela vselej s teboj začno in s teboj začete tudi v tebi končajo, po Kristusu, Gospodu našim. Amen. 270 Darovanje svetiga krizčviga pota. O moj dobrotljivi Jezus! ljubim te čez vse, ker si večna dobrota in brezkončna milost. Žal mi je iz vsiga serca, da sim tebe, naj veči dobroto, kdaj razžalil. Darujem ti ta sv. križev pot v tvojo čast, v spomin tistiga te- žavniga pota, po kterim si zavolj mene uboziga grešnika hodil. Želim se vsili odpustkov vdeležiti, kteri so za sveti križev pot podeljeni, zatorej želim tudi vse tako opraviti, kar in kakor je v zadobljenje odpustkov storiti potreba. Prosim te, o Jezus! dodeli mi gnado in moč, da si zamorem s tem svetim križevim potam v tem življenji milost tvojo, v prihodnjim pa večno veselje prislužiti. Amen. I. Postanek. Jezus je v smert obsojen. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo, ker si s križem svojim svet rešil. 271 Premisli prečudno ponižnost nedolž- niga svojiga Jezusa, s ktero je brez vsiga izgovora poslušal in sprejel krivično sod¬ bo. Tvoji grehi so tiste lažnjive in kri¬ vične priče, ktere so sodbo podpisale. Hudoba tvojiga jezika, s ktero si se več¬ krat,zoper svojiga Boga in bližnjiga pre¬ grešil, je sodnika oslepila, da je nedolž- niga Jezusa v smert obsodil. Oberni se tedaj k njemu; jokaj in zdihuj bolj s sercam, kakor z ustmi: O moj ljub e7 nji vi Jezus! kako nezmerna je tvoja ljubezen proti meni ubogimu grešniku ! Tedaj ti za hudob¬ no stvar ječo, vervi, ketine in tepenje terpiš? Ti, nedolžnost, si za krivičnika v tako grozovito smert obsojen? Oh to naj rani moje serce, da objokujem vse grehe, ktere sim z jezikam storil! Obžalujem jih preserčno in kličem k tebi: O moj Jezus! usmiljenje, prosim te, usmiljenje in milost, o v Jezus! Oče naš ... Češena ... Čast Bogu . .. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 272 II. Postanek. Jezus vzame kriz na rame. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo, ker si s križem svojim svet rešil. Premisli, s kako veselim in radovolj- nim sercam dobrotljivi Jezus sveti križ objame, in kako poterpežljivo prenaša te- penje in sovanje neusmiljeniga ljudstva. Ob ti pa poln nevolje in nopoterpežljivosti bežiš na vso moč pred križem! Kaj ne veš, da brez križa se nebeško veselje ne zadobi ? Oh! objokuj svojo slepoto, oberni se k svojimu Gospodu, zdihuj in prosi ga: Ne tebi, o Jezus ! ne tebi, ampak meni se spodobi križ. O težki križ, kteriga so moji grehi tebi naložili! O ljubeznjivi Jezus ! dodeli mi gnado in moč vse križe objeti, ki sim jih zaslu¬ žil z grehi. Oh stori, da bom voljno objel svoj križ in se popolno od sveta ločil \ daj mi, o terpeči Jezus! tako ljubezen do križa, da bom s tvojo slu¬ žabnico sv. Terezijo vselej vošil in 273 želel: t e r p e t i ali umreti, umreti ali ter p eti. Oče naš ... Cešena ... Čast Bogu ... Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! ISS. Postanek. Jezus pade perviS pod križem. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo, ker si s križem svojim svet rešil. Poglej in premisli, kako tvoj Jezus zavolj tolike prelite ker.vi ves oslabljen porvič na tla pade. O groza, kako je s pestmi bit, z nogami taptan in sovan! in vender ni slišati pritožbe, celo nevolje ne iz pohlevnih njegovih ust. Ti pa tožiš in češ obupati, če le majhen križ občutiš ali slišiš zoperno besedo. Oh sovraži svojo nepoterpežljivost, svoj napuh in svojo ne- čimurnost, in zdihuj k Jezusu : O ljubeznjivi Jezus! glej, jaz naj nevredniši grešnik klečim pri tvojih no¬ gah. Oh, kolikrat in v kakšne grehe sim zabredel! Oh kolikrat sim se v globočino hudobij pogreznil! O mili 12 ** 274 Jezus! podaj mi svoje roke! Pomo¬ či, o Jezus! pomoči pri tebi išem, da vse žive dni nikdar nikoli v smerten greh ne padem in tako v zadnji uri svoje zveličanje upati zamorem. Oče naš ... Češena ... Čast Bogu ... Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! IV. Postanek. Jezus sreča žalostno svojo mater Marijo. Molimo te, o Kriste ! in te hvalimo, ker si s križem svojim svet rešil. O kako neizrečeno žalost in bolečino je občutilo milo serce Jezusovo! Oh s kakšno grenkobo in žalostjo je bilo na¬ polnjeno Marijno serce, kadar sta se sre¬ čala! Poslušaj, o nehvaležna duša! „Kaj ti je storil moj sin ?“ Marija k tebi kli¬ če. ■— „Kaj hudiga ti je storila moja mati ? Oh zapusti vender svoje grehe, zavolj kterih midva tako žalost in martro terpi- va,“ ti Jezus govori. O grešnik! kaj praviš k temu? Se ne pretrese zadeto ser¬ ce ? Oh prosi in zdihuj s skesanim sercam : 275 O božji Sin Marije! o presveta mati mojiga ljubiga Jezusa! ves stert in ponižan klečim pri vajnili nogah. Oh jaz sim tisti izdajavecj jaz sim z grehi meč brusil, kteri je ranil vajne serci. Oh iz serca mi je žal 5 odpustita mi, pohlevno prosim. Milost, o Jezus, mi¬ lost, o Marija! Po svoji veliki milosti mi dodelita gnado, da kar nikdar več ne bom grešil, temuč da bom vajno grenko terpljenje in britko žalost noč in dan premišljeval in serčno objokoval. Oče naš ... Češena ... Čast Bogu ... Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! V. Postanek. Simon Cirenejčan pomaga Jezusu križ nositi. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo, ker si s križem svojim svet rešil. Spomni se, da si ti tisti Simon, ki si ves podveržen nečimurnosti, mehkužnosti in sladnosti svojih- počutkov; ki nosiš svoje križe nerad in le z veliko nevoljo, ko se jih ubraniti ne moreš. O trinog! 276 zbudi enkrat svoje serce in usmili se tako obloženiga Zveličarja. Sprejmi radovoljno in objemi vse križe, reve in nadloge, ktere ti bo ljubeznjivi tvoj Oče poslal. Terdno skleni, ne samo vse zopernosti krotko in pohlevno poterpeti, ampak tudi svojiinu Bogu zanje hvaležniga se skazati. V vsih težavah takole k njemu zdihuj: O naj milejši Jezus! hvalim te za toliko priložnost, ktero mi daš, da bi zamogel zate terpeti in sebi kaj pri¬ služiti. O moj Bog! daj mi milost in gnado, da bom vse, kar se mi bo v življenji težkiga prigodilo, z vdanim sercani preterpel in se tako večniga veselja vddežil. Stori, o mili Jezus! oh stori, da bom tukaj s teboj jokal in terpel, potlej pa tudi s teboj v ne¬ besih se veselil in gospodoval. Oce naš .. . Češe n a .. . Čast Bogu .. . Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 277 VI. Postanek. Veronika poda Jezusu potni pert. Molimo te, o Kriste! iii te hvalimo, ker si s križem svojim svet rešil. Poglej in premisli v tem pertu sveto obličje svojiga Zveličarja. O ljubi Jezusa, goreče ga ljubi in s to ljubeznijo vtisni njegovo obličje v svoje serce. Oh pre¬ srečni, kdor z Jezusovim obrazam v svo¬ jim sercu živi in se ž njim v večnost pre¬ seli ! Zatorej prosi te gnade in zaupno Kristusa na pomoč kliči, rekoč: O prežalostni moj Jezus! prosim te, vtisni v moje serce sveto obličje svoje, da bom brez nehanja nate mi¬ slil, noč in dan tvoje grenko terpljenje pred očmi imel, ter gerdobo in ostud¬ nost svojih grehov z gorkimi solzami spiral. O mili Jezus! s kronam tvojiga terpljenja hočem svojo dušo nasitvati in moje oči bodo točile potoke solz nad mojimi hudobijami. Oče naš ... Češena . . . Čast Bogu . .. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 278 VII. Postanek. Jezus pade drugič pod križem. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo, ker si s križem svojim svet rešil. Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in Gospod, zopet na tleh leži, ves oslabljen od velikih muk in bolečin in od sovražni¬ kov terpinčen in zaničevan. Premisli, da prevzetnost tvoja je Jezusa poterla, in ga na tla potlačila, ker je ne more prenašati. Oh zapusti svojo ošabnost; ne bodi več tako napuhnjen; oh spokori se in skleni po- nižniši biti! Prosi tedaj s skesanim sercam: O prečastiti Jezus! ako ravno te vidim na ojstrim kamnji pod bremenam križa ležati, te vender molim in častim ko svojiga mogočniga, veeniga Boga. Prosim te, mili Jezus! poterdi, oh po- terdi moj napuh, izderi iz mojiga serca vso ošabnost, da bom svojo nečimur- jiost spoznal, vse zasramovanje s tebi tako dopadljivo ponižnostjo sprejemal, da bom gnado zadobil tudi s teboj v nebeškim kraljestvu povikšan biti. 279 Oče naš ... Češena ... Čast Bogu . .. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! lili. S*ostaneIi. Jezus tolaži Jeruzalemske žene. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo, ker si s križem svojim svet rešil. Premisli in prevdari v svojim sercu, koliko vzroka imaš jokati in zdihovati per- vie nad ljubeznjivim svojim Jezusam, ki zavolj tebe toliko terpi; drugič sam nad seboj, ko tako nehvaležen ostaneš in ne nehaš njega žaliti. Oh kako moreš vender premišljevaje grozovite njegove martre terdoserčen ostati ? O kako da se ne staja ginjeno serce v grenke solze notranje žalosti zavolj toliko in takih hudobij, ki Kristusa neprenehama novic križajo ? Glej, kako milostniga se Jezus revnim ženam skaže! O zdihuj poln zaupanja in s ske¬ sanim sercam: O preljubeznjivi moj Jezus! kako je vender mogoče, da se moje serce ne stopi od solz prevelike žalosti? 280 Solze, o mili Jezus! solze prave po¬ kore in serčniga usmiljenja mi daj, da se vdeležim z objokanimi očmi in s potertim sercam tiste tolažbe, ktero si tem revnim ženam skazal. Oh ne ober- ni, o Jezus! svojih milostnih oči od mene. Oh ozri se name uboziga greš¬ nika, da bom tudi jaz poln gnade in tolažbe ob zadnji uri tebe viditi mogel. Oče naš ... Oešena ... Čast Bogu .. . Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! IX. Postanek. Jezus pade tretjič pod križem. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo, ker si s križem svojim svet rešil. Oh, že tretjič pade Jezus z groznimi bolečinami pod križem. Premisli, kako je Kristus nedolžna in krotka ovčica, od Ju¬ dov in nevernikov, kakor od steklih volkov bit, tepen, sovan, po robatih in ostrih kam¬ nih serutertje vlačen in kako cerlja njegova presv. rešnja Kri iz prevlečeniga života. Oh nesrečni greh, o studni greh, ki celo Sina božjiga tako grozovito terpinčiš! O grešnik! 281 kaj celo ene same solzice tvoj poterti in ranjeni Bog ni vreden? Oh zdihuj in prosi ves objokan: Vsigamogočni Bog! ki nebo in zemljo ženim perstam deržiš, ob, kdo te je tako neusmiljeno na tla vergel? O žalost! noben drugi ne, kakor moja silna pregreha, v ktero sim se tolikrat povračal. Moja hudoba ni jenjala gre¬ hov delati in zato se je množilo tvoje terpljenje. Pa glej, o mili Jezus! glej me zdaj pri tvojih nogah klečati! Oh s skesanim sercam terdno sklenem svojo hudobijo končati! Z objokanimi očmi ti tisuč (jtavženf) in tisučkrat obljubim kar nikdar več ne grešiti. O moj Bog! nikdar več, nikdar več ne! Oče naš ... Češena . .. Čast Bogu . .. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! X. Postanek. * Jezusa slečejo in mu želSa piti dajo. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo, ker si s križem svojim svet rešil. Premisli, o duša! kako je Jezus zunaj 282 po životu ves ranjen in stepen tudi znotrej z grenkim želčem mučen. Oh glej grešnik! kakor on tvojo nesramnost, nespodobnost in nečimurnost v oblačilu z nagostjo svojo plačuje in z želčem tvojo požrešnost. Ali moreš svojiga terpeČiga Jezusa brez usmi¬ ljenja pogledati! Ali se ne udero solze po¬ milovanja po tvojih licih ? Oh verzi se k nogam naziga Jezusa, zdihuj in reci: O Jezus! žalostni Zveličar moj ! kako velik razloček je med teboj in menoj! Ves ranjen si ti, poln gren- kosti in ves s kervjo oblit; jaz pa poln nečimurnosti, sladkosti in veselja ali vsaj tak želim biti. O gorje mi, nisim na pravim potu! Oh, mili Jezus! ti me pelji na pravo cesto; ti mi skaži usmiljenje in ogreni mi vse sladnosti tega sveta, da bom namesti njih hre¬ penel britkost tvojiga terpljenja občutiti in tako vreden postanem s teboj večno veselje vživati. Oče naš ... (jesena ... Čast Bogu . .. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 283 XI. Postanek. Jezusa na križ pribijajo. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo, ker si s križem svojim svet rešil. Premisli neizrečene bolečine, ktere je Jezus občutil, kadar so mu Judje meso, kite, žile in kosti s čavlji (robatimi že¬ blji) prebili, da je vse hrušalo. Oh kako je to, da se tvoje serce od žalosti ne razpoči, ko vidiš, da tvoji grehi tako gro¬ zovito tvojiga Zveličarja mučijo ? O vsaj zdaj toči gorke solze, zdaj ko Jezus na križ pribit neskončne bolečine občuti in terpi. Svoje grehe obžaluj in reci: O dobrotljivi, zavolj mene križani Jezus! vlij v moje serce strah in lju¬ bezen do sebe. In ker so moji grehi tisti žeblji, ki so tebe na križ pribili, stori, da bodo vse moje hude želje in občutki s teboj na križ nabiti in umor¬ jeni, da bom v življenji in smerti s teboj križan tudi s teboj v nebesih več¬ no kraljevati zamogel. 284 v v v v v Oce nas ... Cesena ... Čast Bogu , .. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! XII. Postanek. Jezus imerje na križu. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo, ker si s križem svojim svet rešil. Odpri svoje oči in premišljuj svojiga z žeblji na križ pribitiga Jezusa. Oh poglej vse bledo obličje božje; poslušaj, kako milo prosi odpušenja tistim, ki ga križajo in žalijo. Razbojniku obljubi ne¬ beško kraljestvo; svojo mater izroči Ja¬ nezu; svojo dušo sporoči nebeškimu Očetu in slednjič z nagnjeno glavo umerje. Tako je tedaj moj Jezus umeri? Oh umeri je na križu in zavolj mene je umeri. O moja duša! kaj boš zdaj počela? Oh ne liodi od njega, kakor s ponižnim in skesa¬ nim sercam. Okleni križ in zdihuj k Jezusu: O preljubeznjivi Zveličar moj! vem in spoznam, da so moji grehi tisti ra- beljni, kteri so tebe tako neusmiljeno in grozovito umorili. Oh nobene milosti 285 nisim vreden, ker sim tebe križal! Pa kakšno veselje in upanje občuti moja duša, kadar te sliši tudi za tiste pro¬ siti, ki so te križali. Kaj hočem tedaj zate storiti, ker si ti toliko zame sto¬ ril? Glej! o Jezus! pripravljen sim in voljan vsim odpustiti, kteri so me kdaj razžalili. O moj Bog! zavolj tvoje ljubezni odpustim vsim, iz serca jili objamem in želim jim vse dobrote ska- zati, in zato tudi upam ob smertni uri vesele tvoje besede slišati: „He dans boš z menoj v nebeškim kraljestvu . 44 Oče naš .. . Cešena .. . Čast Bogu . .. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! SlIIS. Postanek. Jezus s kriza snet je Marii v naročje položen. Molimo te, o Kriste ! in te hvalimo, ker si s križem svojim svet rešil. Premisli, kako oster je bil meč, ki je prebodel serce žalostne matere Marije, ka¬ dar je vzela mertviga svojiga Sina v na¬ ročje. Vidila ga je vsiga ranjeniga in ker- 286 vaviga; oh kako žalost in bolečino je ona v maternim svojim sercu občutila! Kteri meč pa je bil tako oster, ki je njeno serce prebodel? Oh, greh je bil, ki je Jezusu življenje vzel! oh, greh je bil, ki je Ma¬ rij n o serce tako močno ranil! Objokuj tedaj ta grozoviti greh; skloni svoje solze s sol¬ zami svoje žalostne matere in zdihuj : O Kraljica vsili marternikov! o kdaj bom vreden tvojo žalost in martro prav razumeli? O kdaj bom milost zadobil, tvojo britko žalost v svojim sercu nositi in s teboj terpeti ? O mo¬ gočna Gospa! sprosi mi to milost, da noč in dan svoje grebe obžalujem in objokujem; da bom ves skesan in spo¬ korjen v zaupanji in ljubezni zate umeri in po smerti s teboj večno živel. Oče naš ... Češe n a .. . Čast Bogu ... Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas. XIV. Postanek. Jezusa v grob položu. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo, ker si s križem svojim svet rešil. 287 Premisli tukaj žalovanje, zdihovanje in jokanje Magdalene, Janeza in družili pobožnih duš, ko jim je bil Jezus odvzet in v grob položen. Zlasti si k sercu ženi težavo in grenko žalost Marije, njegove matere, kadar je ljubeznjiviga svojiga Sina iz naročja zgubila. V premišljevanji lete njene žalosti in njeniga terpljenja se mo¬ raš res sramovati, da si pri obiskanji tega križeviga pota tako malo usmiljenja obču¬ til. Oh zbudi svoje serce vsaj zdaj pri zadnjim postanku; poljubi s častjo kamen sv. groba, položi vanj v duhu svoje serce in reci mertvimu Jezusu: O usmiljeni .Jezus! ki si (o ker- vavo pot iz ljubezni do mene storil, v tem grobu ležečiga te častim in molim. Želim in vošim tebe v svojim sercu zapertiga imeti, da bi s teboj sklenjen po tem sv. križevim potu k novimu življenju vstal in se zamogel v tvoji gnadi s tega sveta ločiti. Po zasiu- ženji tvojiga terpljenja, kteriga sim pre¬ mišljeval, mi dodeli milost, da bo zadnjo uro tvoje sv. rešnje Telo moja popot- 288 niča; da bodo moje zadnje besede: Jezus, Marija, Jožef! in da svoje slednje zdihljeje sklenem s tistimi zdih¬ ljaji, s kterimi si ti na sv. križu svojo dušo /.dihnil. Daj mi z živo vero, terdnim zaupanjem in gorečo ljubeznijo s teboj in zavolj tebe umreti, in potlej s teboj na večne čase živeti. Amen. Oče naš . .. Češena . .. Čast Bogu .. . Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! M o I i t v a. Nebeški Oče, večni Bog! po tisti ljubezni, s ktero si poslal svojiga Sina Jezusa Kristusa zavolj mene na svet, in s ktero je on po brhki svoji martri in grenki smerti mene rešil; ti daru¬ jem ta sv. križev pot, ki sim ga s tvojo milostjo ravno obiskal. Sprejmi to pobožno opravilo v povikšanje svoje časti, v zahvalo za vse meni in drugim podeljene milosti, za odpušenje grehov vsiga sveta, za pomoč vernim dušam v vicah, zlasti pa za tiste, za ktere 289 sim s konca prosil. O milostljivi Oče nebeški! poglej na obličje Kristusa, Si¬ na svojiga; oh usliši glas njegove svete kervi in prizanesi meni ubogimu greš¬ niku. Amen. Zdaj se moli GOčenaiev, 6 češenih Marij in 6 čast Bogu, po namenu sv. očeta papeža. Hvaljen bodi naš križani Zveličar .Jezus Kristus in njegova žalostna mati Marija! Amen. Počešenje terpeeiga Jezusa. Cešenmibodi, o Jezus, Zveličar sve¬ ta, ki si zame terpel na lesu sv. križa gro¬ zne bolečine in prestal naj britkejši smert! Češena mi bodi presveta glava Go¬ spoda in Zveličarja našiga Jezusa Kri¬ stusa, ki je bila za nas s ternjem prebo¬ dena in s terstam neusmiljeno bita! Češeno mi bodi premilo obličje Zve¬ ličarja našiga Jezusa Kristusa, ki je bilo za nas zapljevano in z zaušnicami bito ! CVšene mi bodite preljubeznjive oči Zveličarja našiga Jezusa Kristusa, ki ste bile za nas z gorkimi solzami zalite. 14 290 Cešene mi bodite medotočne usta Zveličarja našiga Jezusa Kristusa, ki ste bile za nas z grenkim želčem napajane! Cešene mi bodite svete ušesa Zveličarja našiga Jezusa Kristusa, ki ste bile za nas z zaničevanjem in prekli— njevanjem terpinčene! Cešene mi bodite dobrotljive roke in noge Zveličarja našiga Jezusa Kri¬ stusa, ki ste bile za nas grozovito na križ razpete in s čavlji (robatimi žeblji) pribite! Češeno mi bodi naj ljubeznjivši serce Zveličarja našiga Jezusa Kristu¬ sa, ki si za nas neskončno žalost in terpljenje prestalo in še po smerti ne¬ usmiljeno s sulico prebodeno bilo! Cešene mi bodite ponižne kolena Zveličarja našiga Jezusa Kristusa, ki ste za nas tolikrat pokleknile v molitvah in usmiljenja od Boga prosile! Cešen mi bodi ves život Zveli¬ čarja našiga Jezusa Kristusa, ki si bil za nas kervavo bičan, ranjen, na križ pribit, umorjen in pokopan! 291 Cešena mi bodi predraga kri Zve¬ ličarja našiga Jezusa Kristusa, ki si bila za nas po vsim životu prelita! Cešena mi bodi presveta duša Zveličarja našiga Jezusa Kristusa, ki si bila za nas na križu nebeškimu Oče¬ tu izročena! Zavolj tega izročenja ti tudi jaz, o Bog! dans in vsak dan izročim svo¬ jo dušo, svoje življenje, serce in telo, vse občutke in djanje svoje, vse do¬ brotnike, sorodnike, prijatle in znance; izročim ti duše svojih staršev, sester, bratov i. t. d., in vse duše v vicah. Dodeli, o Gospod! vsim potrebni bla¬ goslov na duši in telesu; posebno nas varuj in reši vsili skušnjav hudičevih, greha in večne smerti. Vtisni pa nam globoko v serce grozne bolečine ter- pljenja svojiga, da se spominjamo v grenkosti in žalosti greha, in vekomaj tebe več ne žalimo. Amen. 13 * 292 Sv. Alojzi, I, 1. Začudite se nebesa Prahu umerjočimu, V glorji čistiga telesa Angelu nebeškimu! On v besedi, misli, deli Je podoba čistosti; Cisteji bi ne živeli V prahu trupla angeli. 2 . Limbar beli solnea vneti Kralj cvetličja je vsiga ; Vender mir v obličji sveti Lepši je Alojzija! Čiste misli in živetje, Dviška tud bojazljivost So zemlje naj lepši cvetje So nebeščanam sladkost. Kaj pomenijo te rane. Kaj rudeča rožna kri? Oh ljubezni lej neznane! Dete mlado pokori Se za grehe, ki storilo Jih še nikdar ni bilo; Truplo deva v sužno silo, Tepe z lastno ga roko. 4 . Šale prazne popustite, Ki vamlišp je mar sveta; Nad Alojzjem se čudite, Oh gori le za Boga! j Lej, pogumno verze krone | Inškerlatkraljevi v prah; Mu obeta bolji trone !| V družbi svetih božjih to. Sv. Alojzi. H. i. Serce v nebesa povzdignimo ! Svetnika dans naj lepšiga, Alojzija vsi počastimo, Hvalimo ž njim Zveličarja! Alojzi! k tebi pribež’mo In svoje serca ti damo; Alojzi naš, Alojzi naš! Ko zvezda v raj’ se lesketaš. 2 . Sam Bog si tebe je prihranil, Bil njemu ves si posvečen; Gnjus greha te nikol’ ni ranil Bil s čistostjo si zaročen. Alojzi! k tebi pribež’m6 i. t. 3 . Moliti te je veselilo, Le v Bogu si vse misli imel. To serčno b’lo ti je hladilo, Po njem si vedno kopernel. Alojzi i. t. d. 4 . Zveličarja premišljevati In križ objemat’ noč in dan, Mu dušo in telo darvati Si bil goreč in neugnan. Alojzi i. t. d. 5 . Marijo si prečisto Dvico Zavolj čistosti slavil, Jo prosil, klical pomočnico, Marije čist služabnik bil. Alojzi i. t. d. 294 6 . In vender angel ti pobožni Se postiš, šibaš in m e rt vi š; V solzah in kervi preotožni Telo nedolžno pokoriš. Alojzi i. t. d. 7 . In mi, k’ smo toljko že grešili, Pokoro še odkladamo; O spros’ nam, da b’ se spokorili, Da vender k Bogu pridemo! Alojzi! k tebi pribež’mo In svoje serca ti damo; Alojzi naš, Alojzi naš! O zvezda v raji, pros’ za nas! 295 sv. Stanislava Kostka. ®vetimu Alojzju je v življenji skor popolno enak sv. Stanislav Kostka. Oba svetnika sta leskečo zvezdo kerstne ne¬ dolžnosti med zapeljivim svetam ohranila v polni svetlobi; oba sta ovarvala belo li¬ lijo deviške čistosti neoskrunjeno od grešne slane; oba sta že v krasni zarji perve mladosti spletla dušeč venec nevenljivih čednost, ki nas imajo osramotiti v naši mla¬ čnosti in spodbadati k pobožnimu življenju, k veči gorečnosti; oba sta bila žareča častitelja preš. rešnjiga Telesa in blažene D. Marije; oba sta bila plemenitiga rodu in sta mnogo terpela, da sta prišla v jezuitovski stan;^oba sta bila en dan svet- nikam prišteta. Častimo tedaj oba skup! Sv. Stanislav, naj mlajši sin Janeza Kostka iz staroslavne, plemenite rodovine, in Margarete Kriške, sestre vojvoda Ma- 296 zovskiga, je bil rojen na Poljskim 28. okt. 1. 1550 v tergu Kostkovim. Že dete je bil vnet za Boga, in Bogu se je posvetil, kakor hitro je prišel k zavesti. Stanisla- vek je bil krotalc in priljuden, in nekaka rajska lepota mu je obsevala milo obličje, da ga je vsak ljubil in spoštoval, ter hre¬ penel njemu enak poštati, kdor ga jo le pogledal. Cvetico čistosti je varoval tako skerbno in zvesto, da je celo omedleval, kadar je slišal kako nesramno besedo; za¬ to so mogli starši vedno paziti, da ni zi¬ nil kak obiskavec kaj nespodobniga, ali so pa take kar prosili, naj se jim vender smili nedolžni Stanislavek. V 14. letu ga pošljejo starši z bra- tam Pavlam na Dunaj v gojilnico (seme- niše) jezuitovsko. Tukaj med množico mla- denčev kmali zasvita plamen goreče pobo¬ žnosti Sanislavove, in čez malo časa je bil že vsim lep zgled bogoslužnosti. Vsak ga je hotel viditi v molitvi, ker je bil vedno tako zbran in vtopljen v Boga, kakor bi bil popolno zamaknjen že v ne¬ besih pred tronam božjim gledal, vžival in molil presv. Trojico. Časi so mu poro- sile v molitvi angelsko obličje solze plam¬ teče ljubezni in dušnih sladkost. — V ta¬ kih priložnostih je bil tako navdan božjiga duha, da ga je vdihal vsakimu, kdor je 297 kaj govoril ž njim. Pomenkval se je rad od Boga, Marije in svetih reči; posvetnost je zaničeval popolno. Pa kmali mu zgine raj sreče in pokoja, začno se mu britkosti in terpljenje. V gojilnici je bil Stanislav popolno srečen in hvalil je Boga, ki ga je pripeljal v varno zavetje zoper zapeljivost sveta; ali zdaj zapro gojilnico in rejenčki se morajo ločiti. Da bi končala šole, osta¬ neta Pavel in Stanislav še na Dunaji. Pavel, ki je bil dve leti starji in je hotel Stanislava gospodariti, si sam zbere stanova¬ nje v hiši nekiga lutrana. Pobožni Stanislav mu razodene svoje misli zavolj vere; — pa vse je govoril gluhim ušesam; Pavel se ne da odverniti od te hiše, ker je stala na le¬ pim kraji mesta. Sv. Stanislav je tudi tukaj prav pobožno živel. Vstajal je, ko je brat spal, ter je kleče molil in s serčnimi zdihljeji razlival obtežano svoje serce pred očmi Boga vsevedniga. Ni ga veselila blišavna obleka, ne šumeče veselice, ne mične igre; pred šolo in po šoli je častil presv. rešnje Telo; vsak dan je skušal pri več svetih mašah biti, in v nedeljo ni nikoli opušal popoldanje službe božje; pre¬ jemal je vsako nedeljo sv. obhajilo, za ktero se je skerbno pripravljal posebno s poštam in drugimi spokornostmi. Prečisto Devico Marijo je po otročje častil in jo 14 ** 298 imenoval svojo mater. Nji v čast je molil vsak dan sveti rožnikranc, in kar je kdo lepiga in veličastniga od nje pisal ali pove¬ dal, vse si je nabral v bukvice, ter je po¬ tem premišljeval in slavil mogočno svojo pomočnico v nebesih. Častil je tudi sv. Barbaro in jo prosil varstva in pomoči v smertni uri, da bi ne umeri brez prejeme sv. rešnjiga Telesa. Pavel je bolj posvetno živel, in Sta¬ nislav bi ga bil raci spreobernil; pa vse prizadevanje je bilo zastonj. Življenje bra¬ tovo je Pavla jezilo, ker mu je vest mar¬ sikaj očitala. Zato je skušal Stanislava pregovoriti, da bi tako živel kakor on, in se vedel bolj po gosposko, po šegah bla¬ gorodnih plemenitnikov. Stanislav pa mu odgovori, da je za kaj imenitnišiga stvar- jen ko za svet, in hoče živeti, kakor Bogu dopade. Zdaj ga začne Pavel ob vsaki priložnosti dražiti in zasmehovati; celo preklinja in pretepa pobožniga brata, ki pa vse voljno preterpi zavolj Boga. Če¬ ravno je ta grozovitnost skor tri leta tcr- pela, vender poterpežljiva ovčica ni zinila nikoli nobene pritožbe proti nobenirnu člo¬ veku. Miren in pokojin je Pavlu stregel in si poskušal njegovo ljubezen pridobiti z vsako rečjo, da le ni nasprotvala vesti njegovi. Kolikor bolj priliznjeno pa so ga 299 vabili brat in znanci v posvetno življenje, toliko skerbniši in natančniši je primerjal njih namene in izreke sv. Evangeliju, in zato je ostal vedno nepremakljiv v svojim življenji. Tepeženje bratovo in morde tudi pre¬ ostra spokornost nakopljete Stanislavu smertno bolezen. Rad bi se bil ločil, ali groza ga sprehaja, kako bo prejel Jezusa, ker lutran mu ga ne bo lahko dopustil v hišo prinesti. Tudi bratu je razodel to misel; pa ta mu pravi, da bolezen še ni nevarna. Zapušen celo od brata se ober- ne k Marii tolažnici žalostnih; priporoči svojo potrebo sv. Barbari, ktere god je bil drugi dan, in jo prosi, naj bi mu ona od Boga zadobila to milost, da bi se za- mogcl še enkrat pred smertjo skleniti z' Jezusam, Zveličarjem in ženinam svoje duše, in glej čudo: Ponoči se mu prikaže v rajski svetlobi sv. Barbara, in dva an¬ gela spolnita hrepenečo njegovo željo, ker sta mu prinesla presv. rešnje Telo. Kmali potem se mu prikaže še D. Marija z milim Jezusam, ter mu je dala z ne¬ znano radostjo v sercu tudi telesno zdravje, čeravno so se bile po sv. obhajilu bolečine tako povikšale, da je bil bolnik že v zadnjih pojcmljejih. V ti prikazni mu je tudi velela Marija, naj stopi v red jezuitovski. 300 Že več ko eno leto poprej je čutil nagnjenje k temu redu: pa ni si ga upal razodeti, ker se je bal staršev in rodovi¬ ne; prepustil je bil dozdej to božji pre¬ vidnosti. Po ti prikazni pa vse pove spo¬ vedniku. in šel je pomoči prosit tiste osebe, ktere bi mu kaj zamogle pripomoči do zvoljeniga stanu, ker rodovina mu je na¬ pravljala vedne zapreke in neskončne na- potja. Pa zastonj so bile V6e prošnje; dokler ni imel očetoviga dovoljenja, ga na Dunaji ne sprejmi v samostan. Kaj mu je zdaj početi? Se enkrat se izroči Bogu in ga prosi, naj mu naznani pomočke, kako bi zamogei spolniti sveto njegovo voljo. Po goreči molitvi in serčnih zdili- ljejih se čuti nenavadno vnetiga; nekaj ga žene iz Dunaja daleč v tuje kraje, kjer želi stopiti v samostan jezuitovski. Pre¬ mišljal je strašne težave popotvanja; ve- dil je, da ga Pavel lahko doteee, ker sam ni imel ne voza, ne denarja; da ga na Nemškim nikjer ne bodo sprejeli v samo¬ stan, in bo mogel iti celo v Rim vsaj tri sto milj deleč. Pa ne upade mu serce; še bolj mu raste želja in več ne more ostati na Dunaji. Dobil je priporočilo do slavniga očeta Kanizja v Dilingen-u na Ba¬ varskim; zato jo vdari neko jutro mesca avgusta 1567 po sv. obhajilu kar na rav- 301 nost proti Dilingen-u. Iz Dunaja pridši zameni svojo suknjo s platneno; se pre- paše s pašam, na kterim je visel rožni- kranc; si dobi palico in urno maha svojo pot. Zvečer zapazi Pavel, da brata pre¬ dolgo si domu; vest ga speče, ker bi bil utegnil zavolj vedniga tepeženja ubegniti. Da ga po vsim Dunaji poiskati, pa nikjer ni bilo Stanislava. Zjutraj hitro dirja za njim, ker se mu je dozdevalo, da si je šel samostan iskat. Že ga je bil skor dotekel, pa glej čudo! konji se upro, ne ganejo se dalje; zavijo in obernejo se, ter urno nazaj na Dunaj vihrajo in Sta¬ nislav je bil rešen zalezvanja. Z milimi darovi se preživi na težavnim potu, in ko je bil med mestama Avgsburgam in Dilingenam, gre v pricestno cerkvico, kjer je mislil zevajočo svojo dušo z nebeškim kruham oživiti. Pa goljufal se je; bilo je to po¬ slopje lutranska molitnica. Serce ga za¬ boli, da ne more spolniti koperneče svoje želje, pa glej zopet čudo! angeli mu pri- neso drugič sveto hostjo in ga obhajajo. V Dilingen-u ga predstojnik Jezuitov, oče Kanizi, prav prijazno sprejme, in tudi spozna božji njegov poklic po pismu in po toliki stanovitnosti, pogumnosti in go¬ rečnosti njegovi za ta stan. Vender ga še tri tedne poskuša zlasti v ponižnosti in 302 pokoršini; mogel je namreč na mizo streči in druge zaničljive dela opravljati. To opravila so bile plemenitnimu inladenču ne¬ znane, ker so od perve zavesti vedno dru¬ gi njemu stregli: vender je zvesto in ročno spolnoval vse svoje dolžnosti, in skerbno je prikrival svoj stan. Slednjič pa ga je razodel oče Kanizi vsim udam, da bi se učili pokoršine in ponižnosti nad tako bla¬ gorodnim mladenčem. Odzdaj so ga vsi občudovali zavolj lepih in prečudnih lastnost, posebno zavolj ostre spokornosti, ker je bil v melikužnosti zrejen, pa se je pokoril tako stanovitno in neutrudeno; vikši so že celo previdili, da bo velik svetnik, svetla luč sv. cerkve. O. Kanizi ga polije do Rima, da bi ga ondi general Jezuitov sam sprejel, v samostan. Stanislav se nič ne ustraši te¬ žav skor dve sto milj dolge poti, ampak ves gori, da bi bil že kmali v Rimu. Tu¬ kaj se verze brez odlašanja pred generala sv. Frančiška Borgija, in serčno prosi, naj bi ga dobrotno sprejel pod svoje varstvo v red jezuitovski. Ta ga je že poznal po pismih in je prav rad zagotovil in spolnil njegovo prošnjo. Da so ga pred preoblekli, ni hotel kar ene ure zamuditi z ogleda- njem slavnoznanih imenitnost Rimskiga me¬ sta. Ko nastopi svoj stan, mu serce rajski- 303 ga veselja zaigra in trepeta od pred nikoli še občutenih sladkost, ker spolnjena mu je bila hrepeneča želja; našel je mir in pokoj svoji duši, za ktero se je toliko bojeval in trudil. Vedno je pravil novincam, da ima¬ jo angelsko življenje in naj hvalijo Boga za milost, ker si jih je zvolil v posebno svojo službo. Tako pobožno in sveto je že perve dni v novicijatu živel, da so ga vikši vsim v zgled postavljali. Dušniga veselja in serčniga miru mu tudi ni moglo skaliti serdito pismo očetovo, v kterim mu je žu¬ gal in protil namest zlate verižice (ketni- ce), ktero bi bil nosil pri njem, težke že¬ lezne okove in večno ječo v gosti temi, ako se ne poverne zopet nazaj. Stanislav pismo prebravši se je sicer milo zjokal, pa le nad slepoto očetovo, da ne spozna zemeljske nečimurnosti in nebeških zakla¬ dov; sklenil je, rajši vse tudi smert pre- terpeti, kakor pa iti iz samostana, zemelj- skiga svojiga raja. Stanislav je opravljal vsakdanje svoje dolžnosti prav skerbno v duhu pokore, ker ravno to Bog od nas tirja, ne pa posebnih reči. Ni še svetnik, kdor veliko stori, ampak kdor vse svojo dela opravlja z dobrim namenam. Kar dobriga in lepiga je vidi J nad brati svojimi, vse je posnemal, in tako je imel sam na 304 sebi vse dobre lastnosti vsiga samostana. Kako skerbno je spolnoval zapovedi tudi bratov svojih, nam kaže ta dogodba. En dan veli kuhar Stanislavu in še enimu novincu derv v kuhnjo prinesti. Da bi se kaj ne poškodvala, jima pove, koliko ima vsak prinesti. Novinec si je iz gorečnosti preveč naložil, in zato poprosi Stanislava, naj mu pomaga težko breme vzdigniti. Stanislav pa mu smehljaje reče, naj le oddene, kar si je čez povelje naložil, potem mu če rad pomagati. To je novinca jako spodbodlo k natančni pokoršini. Tudi s poštam in drugimi ostrostmi je zatiral poželjivost mesa, pa vselej je slušal glas spovednikov, in kadar so mu vikši količkaj zabranili, je verno njih voljo spolnoval. Krotak, priljuden in ponižen je bil neskonč¬ no; nikoli ni mogel slišati kake hvale ali od plemenitiga rodu svojiga. V takih okol- nostih je vselej začel govoriti od splošnje človeške slabosti in grešnosti, ali od min¬ ljivosti in ničnosti vsili zemeljskih prednost in časti; govoril je od prave vrednosti in cene v božjih očeh. Kadar pa se je po- menkval od Boga in matere svoje Marije, takrat je vesel gorel, in zarja mu je obse¬ vala s svojimi žarki plamteče obličje. V slavnoznanim redu sv. Ignacja je lepa navada, da dobiva v spodbudo veči 305 gorečnosti in pobožnosti slednji ud samo¬ stana vsak mesec posebniga svetnika za patrona. Sv. Stanislav dobi v začetku av¬ gusta za posebniga patrona sv. Lorenca. Njemu se je močno priporočal, ker se mu je že dozdevalo, da bo še ta mesec umeri. Ravno v začetku avgusta je slišal pridigo, kako kratko je naše življenje na svetu, in kako pripravljeni moramo biti vsak dan stopiti pred božjo sodbo. Domu grede je rekel bratam: „Mene zadeva ta pridiga, mene. Vam je koristno pripravljanje za smert, meni pa potrebno, ker bom že ta mesec umeri.“ Nekaj dni potem je rekel pomenkvaje se od vnebovzetja D. Marije nekirnu očetu: „0 kako vesel dan je mo¬ gel biti angelam in svetnikam dan vstopa blažene Device v svetle nebesa; Gotovo obhajajo vsako leto ta spomin, kakor mi na zemlji, s posebno slavnostjo in častjo, in tudi jaz upam, d jali.“ Po takih besedah še vender noben ni verjel, da bi imela tako mlada, čversta in nadepolna cvetica, kakor je bil Sta¬ nislav, tako hitro usahniti, in prijetni duh lepih čednost in svetiga zgleda odvzeti slabotnim ljudem na zemlji. Pa nebeški Ženin čistih duš presaja rad in kmali nje- žne lilico svoje z merzliga in burniga sve- vim tem prazniku, 306 ta v rajske gredice, kjer vživajo in se raz- cvitajo v vsi slavi v žarkih božje ljubezni, v večni luči svojiga hrepenenja. Tako se je tudi prigodilo sv. Stanislavu. Dan sv. Lorenca je ie posebno pra¬ znoval; prostovoljno je tudi ta dan poma¬ gal v kulinji, kjer je premišljal ogenj ogle- dovaje strašne muke pogubljenih v peklu, in terpinčenje sv. Lorenca na žerjavci. To nam kaže, kako lahko človek premišlja in moli ob vsaki priložnosti, ker nas vsaka stvarica kaj posebniga opominja. Na večer tega dne ga strese merzlica in mogel se je uleči. Ko stopi k ležišu, ga prekriža in tudi sebe, ter reče te besede: „Odtod ne bom več vstal, če Gospodu tako dopade.“ Potem je djal vikšimu, da upa po prošnjah sv. mučenika Lorenca in blažene D. Marije še pred vel. Gospodnico umreti, in priču¬ joč biti pri tem slavnim praznovanji v ne¬ besih. Do 14. avgusta se bolezen nič ne hujša; in ko reče nekirnu bratu, ta noč bo moja zadnja na svetu, ga smehljaje on za- verne, da brez čuda še umreti ne more za tako majhno boleznijo. Zdej pa se mu že začne merzel pot izrivati in kmali omedli, da so ga težko k zavesti spravili. Nekdo ga je opominjal k veči zaupnosti, pa on mu je odgovoril: „Kaj mi pomaga vse prizadevanje, ker bom gotovo umeri ?“ 307 Druga omedlevica vender prepriča pričujo¬ če, da je res smert blizo. Presv. rešnje Telo in sv. maziljenje je sprejel na tleh z neznano pobožnotjo in gorečnostjo, da so vse gledavce solze oblile. Po sv. obhajilu je ponavljal besede: „Pripravljeno je moje serce, o Gospod! pripravljeno je moje ser¬ ce ! 11 Zdaj v Boga popolno zamaknjen ne¬ kaj časa miren ostane, potem pa poljublja križaniga Jezusa in D. Marijo, in okoli roke si je ovil rožnikranc. Nekdo ga vpraša, čimu mu je ta rožni¬ kranc, ko ga ne more moliti. „Res ga ne morem moliti, pa spominja me ljube moje Matere v nebesih , 11 mu je odgovoril Sta¬ nislav. In pri tih besedah je zbral vso moči in je stegal in povzdigoval roke proti nebesam z naj večim veseljem. Po polno¬ či reče priti še nekterim novincam, da se od njih poslovi; potem se zahvali vsim skup za skazano očetovsko skerb, jih prosi odpušenja, če je kteriga kaj razžalil ali mu kterikrat slab zgled dal, in reče k predstojniku obernjen besede sv. Pavla: „Čas je že kratek . 11 Zdej začno vsi pri¬ čujoči moliti in on obuja, sv. križ v rokah derže, serčno žalost in žarečo ljubezen. Med tem se zamakne in vidi si nasproti priti blaženo D. Marijo z nešteto množico sve¬ tih devic. Toliko pride k zavesti, da na- 308 znani svoje videnje, potem pa izgovorivši svete imena: Jezus, Marija, Jožef! je šel ob treh zjutraj v nebeški družbi Mariino vnebovzetje praznovat pred tron nedolžniga in brezmadežniga Jagnjeta, kjer naj za nas s sv. Alojzjem vred moli in Boga prosi. Bil je še le 10 niescov jezuitovski no¬ vinec in nepopolno 18 let star. Obličje je enako bilo prejšnjimu, samo bolj veličastno je postalo; pogreb je bil slaven posebno zavolj neštete množice pogrebcov. Ves Rim je vrel k njemu, vsak mu je hotel roke in noge poljubiti, vsak je iskal kak ostanek (kako svetinjo) od njega dobiti, in celo cve¬ tice, ki so na njem ležale, so zbirali in skerbno hranili. Kmali je Bog tudi pove¬ ličal svojiga ljubljenca z mnogimi čudeži. Poljsko si ga je deželniga patrona zvolilo. Kazalo Stran. Wod . . . . .. 3 Nauk od sestnedeljne pobožnosti sv. Alojzja . . 5 Premišljevanje čednost sv. Alojzja. a) Zn vsako nedeljo pobožnosti. 1. Sv. Alojzi zgled ljubezni božje.H® 2. Sv. „ „ „ do bližnjiga . . • 122 Stran. 3. Sv. Alojzi zgled spokornosti.129 4. Sv. „ „ zatajanja.134 5. Sv. „ „ dušne lepote.140 6. Sv. ,, ,, deviške čistosti . . . . . 145 k) Za vsak dan v tednu. Pondeljek: Sv. Alojzi zgled pobožnosti in molitve 151 Torek: Sv. Alojzi zgled pokoršine.155 Sreda: Sv. Alojzi zgled češenja D. Marije . . 158 Četertek: Sv. Alojzi zgled zvestobe svojiinu poklicu IGO Petek: Sv. Alojzi zgled svete smerti .... 1G3 Sabota: Slava sv. Alojzja v nebesih .... 167 Molitve v čast sv. Alojzja. Jutranja molitva ob šestnedeljni pobožnosti . . 171 Večerna molitva ob šestnedeljni pobožnosti . . 173 Izročilo in prošnja do sv. Alojzja.175 Vsakdanja molitva k sv. Alojzju.177 Za dar čistosti.178 Zoper nečiste skušnjave.178 Za posnemanje zgleda sv. Alojzja .178 Za stanovitnost v dobrim .179 Za spokornost.179 Za ločenje od sveta.180 Za pobožnost do križaniga Jezusa • . . . . 181 Litanije sv. Alojzja.182 Molitvenik. Juterna molitva Večerna molitva 186 189 Stran. Molitva, ko stopiš v cerkvo .193 Sveta maša.194 Sveta pokora.213 Sv. obhajilo.221 Obiskanje sv. rešnjiga Telesa 1.238 Obiskanje sv. rešnjiga Telesa II.245 Tri božje dednosti.249 Litanije vsih svetnikov.252 Litanije lavretanske.262 Križev pot.269 Počešenje terpeeiga Jezusa.289 Sv. Alojzi (Pesem I. II.).292 Življenje sv. Stanislava Kostka.295 Natisnila R. Eger v Ljubljani.