| 306 | | 306 | | 62/2 | GEODETSKI VESTNIK STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS RJAVA, RDEČA IN ZELENA – BARVE NAŠE STARE GEODETSKO-KATASTRSKE TRADICIJE BROWN, RED AND GREEN – THE COLOURS Of OUR OLD GEODETIC-CADASTRAL TRADITION Joc T riglav 1 uvod Ob lanski 200-letnici franciscejskega katastra je bil objavljen obsežen digitalno obdelan izbor katastrskih predpisov iz 19. stoletja, ki je bil v obliki pdf-datotek dostopen v dveh objavah na Geoblogu, pod ID1597 (http://www.geovrata.si/geoblog/namizje/1&cat=1&news_id=1597) in ID 1598 (http://www.geovrata. si/geoblog/namizje/1&cat=1&news_id=1598), ter na intranetu GURS. V tem izboru je bila v slovenskem prevodu objavljena tudi pretežna vsebina Instrukcije za izvršitev de- želne izmere za namen splošnega katastra iz leta 1824, na podlagi katere je bila izvedena geodetska izmera franciscejskega katastra, niso pa bile zajete nadaljnje instrukcije za izvedbo kasnejših katastrskih izmer, reambulacij in drugih katastrskih meritev, izdane v naslednjih desetletjih vse tja do konca habsburške monarhije. V teh instrukcijah so opisana organizacijsko-tehnična pravila za izvajanje, kartiranje, evi- dentiranje in arhiviranje geodetsko-katastrskih izmer. V nadaljevanju na kratko opisujem tri ključne instrukcije za izvajanje geodetskih meritev v zemljiškem katastru, pogovorno znane po barvah njihovih platnic, katerih strokovni pomen in izvedbeni vpliv sta vtkana v dobrih 150 let zgodovine geodetskih meritev in vzdrževanja zemljiškega katastra vse do današnjih dni (slika 1). Slika 1: Stare instrukcije za izvajanje geodetskih meritev v zemljiškem katastru. | 307 | | 307 | GEODETSKI VESTNIK | 62/2 | STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS Čeprav se je zadnje stoletje na njih bolj ali manj nabiral prah, na našem poznavanju ali zavedanju njihove vsebine pa sploh, je vsaj zdaj, ko smo pred vseobsežno prenovo zemljiškega katastra, primeren čas, da se jih spomnimo in se poskušamo iz njih kaj koristnega naučiti ter njihove strokovne, tehnične, organizacijske in še kakšne kakovosti v posodobljeni obliki in vsebini preslikati v sodobni čas. 2 inSTru KCiJa Za i Zva Jan Je KaTa STr SKiH Meri Tev iZ le Ta 1865 Instrukcija (slika 2) je bila izdana na podlagi cesarskih patentov o zemljiškem davku z dne 23. 12. 1817 za avstrijski del habsburške monarhije in z dne 20. 10. 1849 za ogrski del monarhije. Nadomestila je instrukcijo iz leta 1856, ki se je uporabljala kratko, samo za katastrsko izmero nekaterih delov Ogrske, Hrvaške in pri nas Prekmurja. Instrukcija iz leta 1865 vsebuje organizacijsko-tehnična in strokovna navodila za izvajanje geodetskih meritev v zemljiškem katastru. Prvi del je administrativen (nem. Admini- strative Theil) ter prinaša opis hierarhije osebja in njihovih nalog. Drugi del je tehničen (nem. T echnischer Theil), v njem so opisane znanstvene podlage in priprave (I. poglavje), trigonometrične izmere, grafične triangulacije, zamejničenja lastniških kosov in priprave podatkov o lastnikih (II. poglavje); detajlne izmere parcel z mersko mizico, izdelave terenskih in indikacijskih skic, oštevilčevanja parcel, reambulacij in revizij (III. poglavje) ter dela v zimskem obdobju z izračunom površin parcel, izdelavo parcelnega protokola, seznama stanovanjskih stavb, seznama katastrskih kultur, abecednega seznama lastnikov, posestnih listov, katastrskih načrtov, skic katastrskih kultur ter zaključni pregled in ureditev elaborata za uradno predajo končanega elaborata katastrske izmere (IV. poglavje). Dodatni opis vsebine instrukcije je v nadaljevanju tega članka pod točko 5. Slika 2: »Rjava« instrukcija za izvedbo katastrske izmere iz leta 1865. (Vir: Madžarski narodni arhiv, Budimpešta) | 308 | | 308 | | 62/2 | GEODETSKI VESTNIK STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS 3 inSTru KCiJa Za i Zva Jan Je Tri Gono MeTri Čni H in Poli Gono MeTri Čni H Meri Tev iZ le Ta 1904 T o instrukcijo so s skrajšanim imenom imenovali poligonalna instrukcija, po barvi njenih platnic pa rdeča instrukcija. Prva izdaja je izšla leta 1887, nato pa je bila z enako vsebino natisnjena še v naslednjih izdajah v letih 1889, 1896 in 1900. Leta 1904 je v spremenjeni in dopolnjeni vsebini izšla še zadnja, 5. izdaja (slika 3). Instrukcija vsebuje poglavja o koordinatnem sistemu, triangulaciji, poligonometriji, izmeri parcel, izračunu površin, merjenju višin, kartiranju, kontrolnih izračunih, dopustnih odstopanjih itd., v njej pa so tudi različne tabele in predpisani standardni obrazci za evidentiranje geodetskih meritev in izračun rezultatov meritev. Z instrukcijo so bile v geodetsko prakso uvedene za tisti čas sodobne metode geodetskih meritev z vzpostavljanjem mrež poligonskih vlakov, na katerih sta temeljili tahimetrična in ortogonalna metoda katastrskih meritev zemljišč. Temeljne značilnosti teh geodetskih metod in meritev so se v praksi ohranile vse do današnjih dni, seveda pa nam geodetom danes sodobne totalne postaje in vanje vgrajena računalniška podpora bistveno olajšajo geodetske naloge ter omogočajo hitrejše delo in boljšo kakovost rezultatov meritev. Slika 3: »Rdeča« instrukcija za izvajanje trigonometričnih in poligonometričnih meritev za potrebe zemljiškega katastra iz leta 1904, 5. dopolnjena in razširjena izdaja. (Vir: Knjižnica hrvaško-slavonskega gozdarskega društva v Zagrebu) 4 inSTru KCiJa Za i Zva Jan Je Meri Tev v ZeMl JiŠKeM KaTa STru Z uPora Bo Mer SKe MiZiCe iZ le Ta 1907 Instrukcija je v praksi po svojih platnicah znana kot zelena instrukcija (slika 4) in je bila urejen uradni povzetek dotedanjih izkušenj in navodil pri izvajanju meritev z mersko mizico. V uvodnem delu je predstavljen zgodovinski razvoj zemljiškega katastra od jožefinskega do franciscejskega katastra in naprej skozi devetnajsto stoletje z opisom upravne in tehnične organizacije katastra ter instrumentov in meritev. V nadaljevanju so v prvem delu obravnavani postopki terenskega dela in merjenja z mersko mizico. V | 309 | | 309 | GEODETSKI VESTNIK | 62/2 | STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS posameznih poglavjih so opisani postopki novih izmer, katastrskih izmer na splošno, detajlnih katastrskih izmer s pravili določanja in merjenja parcel, evidentiranja lastnikov, izdelovanja terenskih skic, indikacijskih skic, listov načrtov, kontrolnih postopkov itd. Drugi del instrukcije opisuje pisarniška geodetska dela, najprej oštevilčevanje parcel in nato primerjavo podatkov novih izmer s podatki predhodnega stanja. Sledi opis izračuna površin parcel, končne izdelave posameznih listov katastrskih načrtov za stara merila 1 : 720, 1 : 1440 in 1 : 2880 v seženjskem sistemu merskih enot ter nova merila 1 : 625, 1 : 1250 in 1 : 2500 v metrskem sistemu merskih enot, izdelave seznamov lastnikov parcel ter drugih opisnih vsebin, vse do zaključka in uradne predaje elaboratov izmer. Druga polovica instrukcije pa vsebuje obsežne priloge in tabele, ki so uporabne dopolnitve k njenim posameznim členom. Slika 4: »Zelena« instrukcija za izvajanje meritev v zemljiškem katastru z uporabo merske mizice iz leta 1907. (Vir: Tirolska univerzitetna in deželna knjižnica, Innsbruck) 5 Pri Mer i Zvedene di GiTalne Po Sodo BiTve in STru KCiJe iZ le Ta 1865 Originalni zapis instrukcije iz leta 1865 je v nemški gotici. Instrukcija ima skupno 285 strani velikega formata, od tega osnovni tekstovni del obsega vsebino do vključno strani 99 s 375 členi predpisa. Na straneh 101–103 so tabelarično in terminsko navedeni glavni obrazci poročil za poročanje o delu, od strani 104 pa sledi obsežen del s tabelaričnimi in grafičnimi prilogami različnih obrazcev, izračunov in grafičnih prikazov. Digitalna posodobitev je izvedena do vključno strani 103 in po pregledu zapisana v pdf-obliko digitalnega zapisa (slika 5). Digitalna posodobitev je oblikovno izvedena tako, da se številke strani digitalno posodobljene vsebine instrukcije ujemajo s številkami strani vsebine originalne instrukcije, minimalne vsebinske razlike so le | 310 | | 310 | | 62/2 | GEODETSKI VESTNIK STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS na začetkih oziroma koncih strani. T akšen način digitalne prevedbe omogoča enostaven kasnejši pregled pravilnosti digitalne prevedbe iz gotice v latinico, kajti OCR-tehnologija za samodejno optično prepozna- vanje črk ne omogoča v celoti pravilnosti pretvorbe skeniranega besedila v gotici v besedilo v latinici, zato je za pravilnost prepisa potreben skrben detajlni pregled vsake prepisane besede, ločil, številk, formul itd. Slika 5: V zgornjem delu slike je prikazan primer izseka originalne strani instrukcije iz leta 1865 v nemški gotici, v spodnjem delu pa je primer izseka iste strani, digitalno posodobljen v nemško latinico. Pri digitalni posodobitvi so ohranjene jezikovne posebnosti originalne vsebine, zato nekatere posamezne besede, zapisane v skladu s pravopisnimi in slovničnimi pravili, ki so veljala ob izdaji instrukcije, niso | 311 | | 311 | GEODETSKI VESTNIK | 62/2 | STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS skladne s sodobnimi pravopisnimi in slovničnimi pravili nemškega jezika. Digitalna posodobitev vsebine je prirejena za objavo na straneh A4-formata, ki je različen od formata originalne instrukcije, zato je za zagotovitev skladnosti vsebine po straneh desni stolpec vsebine instrukcije ustrezno razširjen, levi stolpec pa zožen, s čimer je ohranjena tudi osnovna oblikovna skladnost med originalom v gotici in digitalno obdelanim prepisom v latinico. 6 diGiTalne Po Sodo BiTve KaTa STr SKiH Pred PiSov v ne MŠČini in /ali Slo ven ŠČini V preglednici 1 so prikazani ključni stari katastrski predpisi. V zadnji koloni tabele je označeno stanje izvedbe njihove digitalne posodobitve. V koloni Jezik pa je razvidno, katere stare katastrske predpise je avtor že digitalno posodobil v slovenščini, kateri pa so le v nemščini in jih je treba še prevesti. Preglednica 1: Pregled stanja digitalne posodobitve katastrskih predpisov starega katastra (stanje: april 2018) Leto izdaje Predpis Število strani Jezik Pisava Digitalno posodobljeno 1785 Grundsteuerregulirung patent jožefinskega katastra 20. 4. 1785 4 nemščina latinica  1817 Grundsteuerpatent 6 nemščina gotica+ latinica  1817 Zakon o zemljiškem davku 4 slovenščina latinica  1824 Instruction zur Ausführung der zum Behufte des allgemeinen Katasters in Folge des 8ten und 9ten Paragraphes des Allerhöchsten Patentes vom 23. December 1817 angeordneten Landes-Vermessung 157 nemščina gotica 1824 Instrukcija za izvršitev deželne izmere za namen splošnega katastra-delni prevod 54 slovenščina latinica  1824 kartografski ključ instrukcije (slo-nem) 5 slovenščina nemščina latinica  1856 Instruction zur Ausführung der zum Behufe des allgemeinen Katasters in Folge der Allerhöchsten Patente vom 23. December 1817 und vom 20. October 1849 angeordneten Landes-Vermessung 187 nemščina gotica 1865 Instruction zur Ausführung der in Folge des Allerhöchsten Patentes vom 23. December 1817 und vom 20. October 1849 angeordneten Katastral- Vermessung 285 nemščina gotica  do strani 103 v latinico 1869 XXXVIII.88 Gesetz vom 24. Mai 1869, über die Regelung der Grundsteuer 24 nemščina gotica 1871 XXXVII.95_96 Občni zemljeknjižni zakon 31 slovenščina latinica  1883 XXVIII.82 Sprememba zakona o zemljiški knjigi 2 slovenščina latinica  1883 XXVIII.83 Zakon o vzdrževanju zemljiškega katastra 18 slovenščina latinica  | 312 | | 312 | | 62/2 | GEODETSKI VESTNIK STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS Leto izdaje Predpis Število strani Jezik Pisava Digitalno posodobljeno 1883 XXVIII.84 Uradniki zemljiškega katastra 2 slovenščina latinica  1883 XXVIII.86 Zakon o vzdrževanju zemljiškega katastra-dopolnilo zasebne meritve 1 slovenščina latinica  1883 XXXI.91 Zakon o vzdrževanju zemljiškega katastra-Uredba 54 slovenščina latinica  1883 XXXII.92 Zakon o komasaciji 12 slovenščina latinica  1883 XXXII.93 Zakon o zaokroževanju gozdov 2 slovenščina latinica  1896 XLVIII.121 Zakon o vzdrževanju zemljiškega katastra 7 slovenščina latinica  1896 XLVIII.153 Ukaz o izvajanju 11. člena Zakona o vzdrževanju zemljiškega katastra 2 slovenščina latinica  1904 Instruction zur Ausführung der trigonometrischen und polygometrischen Vermessungen behufs Herstellung neuer Pläne für die Zwecke des Grundsteuer-Katasters. 233 nemščina latinica 1907 Instruktion zur Ausführung der Vermessungen mit Anwendung des Mesztisches behufs Herstellung neuer Pläne für die Zwecke des Grundsteuerkatasters 294 nemščina latinica 1907 Anleitung für das Verfahren bei Ausführung der Vermessungsarbeiten … …des Grundsteuerkatasters … …Evidenzhaltung … 77 nemščina latinica 1912 Zusammenstellung der Gesetze und Vorschriften betreffend den Grundsteuerkataster und dessen Evidenzhaltung 765 nemščina gotica 7 SKle P Vsebina prispevka se navezuje na zapise ter konkretne primere in predloge, ki so bili v zadnjih dveh de- setletjih objavljeni v prispevkih v Geodetskem vestniku (npr. T riglav 2006, 2009, 2013, 2015a, 2015b, 2016). Digitalne tehnologije nam ponujajo izjemne možnosti, da zapisano obsežno strokovno-tehnično znanje in arhivirane dosežke preteklih generacij digitalno posodobimo in sodobnemu času primerno zapišemo tako, da bodo enostavno in sistematično prosto dostopni sedanjim in bodočim rodovom za širjenje njihovega strokovno-tehničnega in organizacijskega znanja. T udi za kakovostno izvajanje projekta prenove katastra in prihodnjih postopkov preurejanja zemljišč bodo ta znanja za vse v geodetski službi zelo koristna. V Arhivu Republike Slovenije nekatera pomembna geodetsko-katastrska gradiva iz obdobja 1819–1914 hranijo pod signaturo »SI AS 1102 C. kr. generalna direkcija zemljiško-davčnega katastra, 1819-1914«. Razumen pristop k takšnemu projektu narekuje mednarodno sodelovanje med sedanjimi državami | 313 | | 313 | GEODETSKI VESTNIK | 62/2 | STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS nekdanje habsburške monarhije oziroma med njihovimi geodetskimi službami in državnimi arhivi. S koordiniranim pristopom in delitvijo dela bi po skupno dogovorjenem vrstnem redu nastajali strokovno lektorirani prevodi predpisov v nacionalne jezike, ki bi se sproti objavljali na predhodno dogovorjenem skupnem portalu. Sproti bi se z vsakim novim objavljenim originalom in prevodi predpisa tako vzpostavljal oziroma dopolnjeval tudi terminološki slovar geodetsko-katastrskih izrazov v vseh nacionalnih jezikih nekdanje monarhije. In to bi bil lahko šele začetek ene krasne zgodbe mednarodnega sodelovanja … Nepopravljivi optimist v meni mi dopoveduje, da bodo geodetske službe spoznale potenciale in prednosti takšnega mednarodnega sodelovanja ter da bo gornja zamisel v taki ali drugačni obliki in vsebini kmalu dozorela v skupen projekt, mogoče v okviru svetovnega združenja geodetov FIG ali evropskega združenja Eurogeographics ter po možnosti v sofinanciranju iz evropskih sredstev za ohranjanje tehnične kulture in razvoja digitalne družbe. V enem od zgoraj navedenih prispevkov je zapisana tisočletna resnica, da je zgodovina učiteljica živ- ljenja. Mogoče bomo geodeti s skupnimi močmi vendarle zmogli ta kanček energije, volje in sredstev, da »posvojimo« to resnico in spihamo prah z vsebin lastne bogate in kakovostne strokovne tradicije, da jih digitalno damo »na svetlo« vsem in predvsem da jih bomo tako dostopne potem hoteli in znali vsaj prebrati ter se iz njih tudi kaj naučiti. viri Triglav, J. (2006). GeoDiLib – Slovenska digitalna knjižnica geodezije. Geodetski vestnik, 50 (2), 337–345. http://www.geodetski-vestnik.com/50/2/gv50- 2_337-345.pdf, pridobljeno 1. 4. 2018. Triglav, J. (2009). Geodetsko-katastrski fondi Arhiva Republike Slovenije. Geodetski vestnik, 53 (2), 347–361. http://www.geodetski-vestnik.com/53/2/gv53- 2_347-361.pdf, pridobljeno 1. 4. 2018. Triglav, J. (2013). »historia magistra vitae est« (Zgodovina je učiteljica življenja). Geodetski vestnik, 57 (2), 807–814. http://www.geodetski-vestnik.com/ images/57/4/gv57-4_mnenja1.pdf, pridobljeno 1. 4. 2018. Triglav, J. (2015a). Arhivi – zakladnice spomina. Archives – Treasuries of memory. Geodetski vestnik, 59 (2), 380–385. http://www.geodetski-vestnik.com/59/2/ gv59-2_triglav2.pdf, pridobljeno 1. 4. 2018. Triglav, J. (2015b). Arhivi – skriti zakladi iz Murske Sobote. Archives – hidden treasuries from Murska Sobota. Geodetski vestnik, 59 (3), 609–618. http:// www.geodetski-vestnik.com/59/3/gv59-3_triglav.pdf, pridobljeno 1. 4. 2018. T riglav, J. (2016). Večjezični geodetski slovar za digitalno dobo. Multilingual surveying dictionary for digital age. Geodetski vestnik, 60 (4), 745–751. http://www. geodetski-vestnik.com/60/4/gv60-4_triglav.pdf, pridobljeno 1. 4. 2018. http://www.izs.si/fileadmin/dokumenti/msgeo/predpisi/_SEZNAM_STARE_ KATASTRSKE_ZAKONODAJE_IZ_OBDOBJA_1785-1916.pdf, pridobljeno 1. 4. 2018. http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=25397 SI AS 1102 C. kr. generalna direkcija zemljiško-davčnega katastra, 1819-1914 (7. 4. 2018) o pomba: Digitalno posodobljene vsebine predpisov iz preglednice 1 so v obliki pdf-zapisa dostopne na spletni strani Geodetskega vestnika www.geodetski-vestnik.com ob pdf-različici tega članka. Prav tako so ob pdf-različici tega članka dostopne digitalno posodobljene vsebine izbora katastrskih predpisov iz obdobja 1928–1999, in sicer v obliki združene pdf-datoteke. Dr. Joc Triglav, univ. dipl. inž. geod. Območna geodetska uprava Murska Sobota Lendavska ulica 18, SI-9000 Murska Sobota e-naslov: joc.triglav@gov.si Cesarska patenta in Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Izbor predpisov s področja zemljiškega katastra in zemljiške knjige iz obdobja med letoma 1785 – 1896 - P r e p i s i i z v i r n i k o v - Ob 200-letnici franciscejskega katastra uredil Joc Triglav Murska Sobota, april 2018 Vsebina Leto izdaje Oznaka predpisa Naslov predpisa Število strani 1785 patent (nem) Patent von Kaiser Josef II. (Grundsteuerregulierung) vom 20. April 1785 4 1817 patent (nem) Grundsteuer Patent, 23. December, 1817 6 1817 patent (slov) Zakon o zemljiškem davku, 23. 12. 1817 (prevod v slov.) 4 1871 XXXVII.95 Postava od 25. julija 1871, da se vvede občni zemljeknjižni zakon. 26 1871 XXXVII.96 Postava od 25. julija 1871, kako je postopati, da se zemljiške ali rudarske knjige uravnajo, kadar se ustanavljajo, dopolnjujejo, v drugo napravljajo ali predrugačajo. 5 1883 XXVIII.82 Postava od 23. maja 1883, s katero se deloma izpremenjujeta § fa 74 in 76 občnega zemljeknjižnega zakona. 2 1883 XXVIII.83 Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster. 18 1883 XXVIII.84 Postava od 23. maja 1883, s katero se uredujejo dejalnostni prejemki uradnikov za razvidnost zemljarinskega katastra in pokojninske pravice na podlogi dosedanjega katasterskega službovanja. 2 1883 XXVIII.86 Ukaz ministerstev za pravosodje in za finance od 1. junija 1883, s katerim se po § fu 23 postave o razvidnosti zemljarinskega katastra od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 83) razglaša propis o uvetih, pod katerimi naj se opusti izmerjanje po poljemerskem uradniku pri vzglašenih zemljiških delitvah. 1 1883 XXXI.91 Ukaz finančnega ministerstva od 11. junija 1883, v zvršitev postave od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 83) o razvidnosti zemljarinskega katastra. 54 1883 XXXII.92 Postava od 7. junija 1883, o zlaganji (skladanji) kmetijskih zemljišč. 12 1883 XXXII.93 Postava od 7. junija 1883, mereča na to, da se gozdni svet tujih osredkov očisti in meje gozdov zaokroglijo. 2 1896 XLVIII. 121 Zakon z dne 12. julija 1896. l. o pregledu zemljarinskega katastra 7 1/4 Patent von Kaiser Josef II. (Grundsteuerregulierung) vom 20. April 1785 „Nachdem der bestehende Steuerfuβ nicht nach Gleichheit und Billigkeit, weder zwischen den deutschen Erblandischen Provinzen unter sich, noch zwischen den einzelnen Besitzern bestimmt worden ist, auch die Grundsatze, auf denen er beruhet, unsicher, und der Emsigkeit nachtheilig sind, so haben wir als Vater und Verwalter der uns von der Vorsicht anvertrauten Länder auf Mittel gedacht, die Grundlage zu einem solchen Steuerfusse zu legen, nach welchem ohne Erhöhung des gegenwärtigen Beitrags, der zur Bedeckung der Staats-Erfordernisse noch unentbehrlich ist, jede Provinz, jede Gemeinde und jeder einzelne Eigenthümer nach Verhältniβ des Grundes, den er besitzet, seinen Antheil vollkommen gleich beitrage, die Emsigkeit auf dem Lande aber von aller Last befreyet bleibe. Diesem zufolge verordnen wir: §. 1. Daβ in Böhmen, Mähren, Schlesien, Galizien, Oesterreich ob und unter der Ennβ, Steyermark, Kärnten, Krain, Görz und Gradiska sogleich die hiezu erforderlichen Vorbereitungen zustandgebracht werden, nämlich: a) Die Aufzeichnung und Ausmessung aller fruchtbringenden Gründe und Realitäten, b) Die Bestimmung des Körner-Erträgnisses nach Fruchtbarkeit der Gründe." §. 2. In der Zuversicht, daβ jeder Grundbesitzer zur Ausführung unserer wohlthätigen Absicht alles, was in seinen Kräften liegt, zu seinem eigenen und dem damit verknüpften allgemeinen Besten beitragen werde, wollen wir es bey Erhebung der Anzahl der Gründe und ihres Ertrags vorzüglich auf das eigene Bekenntniβ der Grundbesitzer ankommen lassen. Um aber ungetreuen Fatenten alle Gelegenheit zu unrichtigen Angaben zu benehmen, wird diesem eigenen Bekenntnisse der Grundbesitzer eine genaue Kontrole an die Seite gestellet. 2/4 §. 3. Die Aufzeichnung und Abmessung aller fruchtbringenden Gründe und Realitäten, und weiters die Bestimmung des Erträgnisses nach der Fruchtbarkeit dieser Gründe haben unter der Leitung der Orts-Obrigkeiten oder Jurisdizenten, oder der von ihnen hiezu ernannten Stellvertreter und Beamten, in Gegenwart eines Ausschusses von 6. das Vertrauen verdienenden Männern, die jede Gemeinde selbst wählen wird, nach Vorschrift der am Ende angehängten Belehrung zu geschehen. Die Orts-Obrigkeiten, oder Jurisdizenten, ihre Stellvertreter und Beamten werden von der für dieses Geschäft in einem jeden Kreise aufgestellten aus einem Kreis-Kommissär, einem Oeconom, und einem Ingenieur bestehenden Unter-Kommission die nähere Erklärung praktisch erhalten, nach welcher sie zum würklichen Anfange der Operation, das ist, zur Ausmessung der Gründe und Erhebung ihres Erträgnisses schreiten können." Da die erstgenannte Unterkommission über die Operation die beständige Aufsicht zu führen hat, so werden alle Orts-Obrigkeiten, Jurisdizenten, ihre Stellvertreter und Beamten, wie auch sämtliche Gemeinden an Dieselbe angewiesen, alles dasjenige, was in diesem Geschäfte von ihr angeordnet wird, pünktlich zu befolgen. §. 4. Die in den Kreisen aufgestellten Unterkommissionen ihrerseits empfangen die Befehle von einer eigenen in jedem Lande errichteten Oberkommission, die dem Geschäfte in der ganzen Provinz vorstehen, und über die Erfüllung unserer am Eingange erklärten Absicht genau wachen wird. §. 5. Die glückliche Wirkung, welche ein billiger Steuerfuβ zur Folge haben muβ, ist zu wichtig, als das wir irgend einer unnützen Verzögerung, oder Saumseligkeit Raum lassen könnten. Wir befehlen demnach allen Orts-Obrigkeiten und Jurisdizenten, welchen die Leitung der Grundausmessung und Bestimmung des Körnererträgnisses obliegt, ihre Operationen nach Möglichkeit zu beschleunigen, die Ausmessung in diesem Sommer und Herbste zu betreiben, und bis Ende October Zustand zu bringen, überhaupt aber eine solche Thätigkeit zu bezeigen, damit wider unsere bessere Erwartung die Unterkommission, die nach und nach sich auf allen Dominien einfinden wird, oder die Oberkommission des Landes, die in jedem Kreise an verschiedenen Orten die erforderliche Lokalnachforschung ebenfalls vornehmen wird, keinen gegründeten Anlaβ finde, zu Beschleunigung und Vollendung des Geschäftes auf Unkösten der saumseligen Orts-Obrigkeit, oder 3/4 des Jurisdizenten, eigene Beamte anzustellen, als wozu wir beide nöthigenfalls vollkommen berechtigen. Es werden daher die Orts-Obrigkeiten, Jurisdizenten, ihre Stellvertreter, Beamten und Gemeinden, sobald sie von der im Kreise aufgestellten Unterkommission die erforderliche Belehrung erhalten haben, sogleich mit der Aufzeichnung und Ausmessung der Gründe, und Erhebung ihres Körnererträgnisses den Anfang zu machen, und damit, bis sie mit allen zu den ihnen untergeordneten Gemeinden gehörigen Gründen fertig sind, ununterbrochen fortzufahren haben. §. 6. Die Bekenntnisse der Obrigkeiten, oder ihrer Bevollmächtigten und Beamten sollen in Gegenwart der Gemeinde, oder ihres Ausschusses, die Bekenntnisse der Unterthanen aber öffentlich, in Beiseyn des Richters und des Gemeindeausschusses abgelegt werden. §. 7. Damit Niemand in Besorgnis zu stehen habe, von seinen Gründen ein aufrichtiges und genaues Bekenntnis zu geben, sehen wir hiermit alle Strafen nach, die bey der ehemaligen Steuerregulirung gegen Verschweigungen der Gründe und ihres Erträgnisses festgesetzet worden waren; und wollen, das kein Grundbesitzer darüber im mindesten angefochten werde, wenn gegenwärtig Gründe hervorkommen, die bisher unentdeckt geblieben, und nicht in Steueranschlag gebracht worden sind. §. 8. Dagegen erklären und verordnen wir, daβ, wenn einmal die neuen Bekenntnisse abgegeben und eingesammelt sind, alle diejenigen Gründe, die nicht fatiert worden, soferne sie nach der Hand entdecket werden sollten, als ein ganz verlassenes, Niemanden gehöriges Gut anzusehen, und daher demjenigen, der hievon entweder bey der Unterkommission des Kreises, bey der im Lande bestellten Oberkommission, oder auch bey uns selbst, oder unseren Stellen die Anzeige macht, unentgeltlich und erblich als sein Eigenthum zu überlassen sind. Falls aber der Anzeiger unbekannt bleiben will, soll das verschwiegene von ihm angezeigte Grundstück an den Meistbietenden verkauft, und der daraus gelöste Geldbetrag demselben mit Verschweigung seines Namens verabfolget werden. §. 9. 4/4 Jede andere Art von Betrug, und was immer für Mittel, die zu Hintergehung der richtigen Ausmessung, oder Fatirung, sey es von Obrigkeiten, Beamten, Ingenieurs, Geschwornen, Ausschuβmännern, oder einzelnen Grundbesitzern angewendet werden möchten, wird ohne Nachsicht nach Verhältnis der Übertretung mit Strafe beleget, und der Strafbetrag dem Anzeiger zugesprochen, der Namen desselben aber verschwiegen werden. §. 10. Endlich verordnen wir, daβ die zustandgebrachte Fassionen, wenn sie von der Orts-Obrigkeit, Jurisdizenten, ihrem Stellvertreter, oder Beamten berichtiget und unterschrieben worden sind, zu jedermanns Einsicht beständig bey dem Richter, oder Pfarrer niedergeleget werden, damit auf solche Art eine Gemeinde die andere, ein Besitzer den anderen kontroliren könne. Jedem muβ nothwendig daran liegen, der Richtigkeit, der Maaβ und Fatirung seiner Nachbarn nachzusehen, weil bey der Steuer-Untertheilung er die Verschwiegenen, oder zu gering Fatirten zum Theil zu übertragen hatte. Das nämliche ist von Gemeinden gegen benachbarte Gemeinden erforderlich, weil sonst eine der anderen ihre rechtmässige Anlagen zuwälzen würde. Übrigens haben wir gegründete Ursache zu glauben, das jedermann dieser unserer heilsamen Verfügung, die nur das allgemeine Beste zur Absicht hat, sich mit patriotischem Theilnehmenden Eifer unterziehen, und sich selbst vor dem Nachtheile zu hüten wissen werde, den die Nichtbefolgung unausbleiblich über ihn bringen wurde. Gegeben in unsrer Haupt- und Residenzstadt Wien, den 20ten Tag des Monats April im siebenzehnhundert fünf und achtzigsten, unserer Regierung der römischen im zwanzigsten, und der erbländischen im fünften Jahre. Joseph.“ Textquelle: Seiten 1 bis 3, INSTRUKTION ZUR AUSFÜHRUNG DER VERMESSUNGEN MIT ANWENDUNG DES MESZTISCHES BEHUFS HERSTELLUNG NEUER PLÄNE FÜR DIE ZWECKE DES GRUNDSTEUERKATASTERS. HERAUSGEGEBEN VOM K. K. FINANZMINISTERIUM. WIEN 1907. Joc Triglav Aufgenommen am 18. März 2018 in Murska Sobota, Slowenien. Wir Franz der Erste, von Gottes Gnaden Kaiser von Oe- sterreich; König von Jerusalem, Hungarn, Böh- men, der Lombardey und Venedig, von Dalma- zien, Kroazien, Slavonien, Galizien, Lodomerien und Illyrien; Erzherzog von Oesterreich; Herzog von Lothringen, Salzburg, Steyer, Kärnthen, Krain, Ober- und Nieder - Schlesien; Großfürst in Siebenbürgen; Markgraf in Mähren; gefür- steter Graf von Habsburg und Tyrol ec. ec. Grundsteuer Patent, 23. December, 1817 In Erwägung der Mißverhältnisse, welche bey der Umlegung der Grundsteuer nach dem bestehenden Maßstabe der Vertheilung für ganze Provinzen, Kreise, Districte und Gemeinden, wie für einzelne Contribuenten hervorgehen, haben Wir nach der reiffesten Erwägung dieses Mißstandes, und der zweckmäßigsten Mittel ihm abzuhelfen, den Entschluß gefaßt, in Unseren sämmtlichen Deutschen und Italienischen Provinzen ein in seinen Grundsätzen billiges, und in seiner Anwendung festes System der Grundsteuer in Ausführung zu bringen. Unsere leitenden Gesichtspuncte bey diesem allgemein nützlichen Unternehmen waren: die Anwendung des Begriffes der strengsten Gerechtigkeit, die vorzüglich durch eine richtige Ausmaß der Grundsteuer bedingte Aufmunterung der Landescultur, und die möglichste Beförderung ihrer heilsamen Fortschritte. Wir befehlen demnach: §. 1. Der Grundsteuer unterliegen die Nutzungen von Grund und Boden, und jene von Gebäuden. §. 2. Als eigentliche Grund-Nutzungen werden der Grundsteuer einbezogen: alle productiven Oberflächen der Erde, im Verhältnisse der zu Geld veranschlagten Producte, welche sie bey Anwendung des gewöhnlichen Fleißes einbringen können. §. 3. Als Nutzungen von Gebäuden werden der Grundsteuer einbezogen: der Ertrag, welchen die Area, die das Gebäude einnimmt, im Wege der Urproduction abwerfen kann, wenn sie in solche benützet würde, und der Zins, den das Gebäude selbst trägt oder zu tragen vermag. §.4. Die Grundsteuer wird nach dem reinen Ertrage bemessen und angelegt. §.5. Wir erklären als reinen Grundertrag: das Erträgniß, welches der Grundbesitzer von jeder ihm angehörigen productiven Oberfläche nach der dermahligen Cultursgattung, bey Anwendung der gemeindeüblichen Cultivirungsart in Jahren gewöhnlicher Fruchtbarkeit beziehen kann, nachdem die nothwendigen und gemeindeüblichen Auslagen auf Bearbeitung des Bodens, Saat, Pflege und Einbringung der Producte in Abschlag gebracht worden sind. §. 6. Bey den Gebäuden wird auf die nothwendige Unterhaltung derselben, und auf den im Verlaufe einer bestimmten Zeit ganz oder zum Theile zu Grunde gehenden Capitalswerth, durch einen verhältniß- mäßigen Anschlag Rücksicht genommen, und dadurch der reine Ertrag in die Versteuerung gezogen. §. 7. Die Ausmittlung des reinen Grund- und Häuserertrages erfolgt im Wege der öconomischen Vermessung und Mappirung, und der Schätzung. §. 8. Die Vermessung haben eigene, wissenschaftlich gebildete, und practisch geübte Feldmesser aus dem Militär- und Civil-Stande vorzunehmen. §. 9. Es wird im Wege derselben für jede Gemeinde eine eigene Mappe verfaßt, in welcher ihr Umfang, ihre Begränzung, und jede einzelne inner derselben gelegene Grundfläche nach Verschiedenheit der Cultursgattung, der Person des Eigenthümers, der natürlichen oder künstlichen Begränzung, in der topographischen Lage, Figur, und in dem angenommenen Maßstabe bildlich dargestellt ist. §. 10. Die Schätzung werden eigene mit den Local- und öconomischen Verhältnissen des Districtes, für welchen sie aufgestellt sind, genau bekannte, in der practischen Landwirthschaft unterrichtete, durch Rechtlichkeit und Unbefangenheit erprobte Commissäre vornehmen. §. 11. Es wird dabey nach den Bestimmungen des 4., 5. und 6. §. vorgegangen und ausgemittelt: in wie viele Classen sich die Grundflächen jeder Cultursgattung, nähmlich des Acker-, Wies- und Weinlandes, der Weiden, Waldungen u. s. w. in dem Umfange der betreffenden Gemeinde, nach der natürlichen Beschaffenheit des Bodens unterscheiden? Wie viel ein bestimmtes Flächenmaß jeder Cultursgattung und jeder Classe derselben im Mitteldurchschnitte Eines Jahres an den nach der gemeindeüblichen Cultivirungsart gewöhnlichen Producten einbringe, welcher bleibende mittlere Geldwerth derselben in Metallmünze beygelegt werden kann? Wie hoch sich der nothwendige Cultursaufwand im Gelde belaufe, und wie viel nach dessen Abschlag als reiner Ertrag erübrige. §. 12. Der für ein bestimmtes Flächenmaß jeder Cultursgattung und jeder Classe derselben, nach den Bestimmungen des vorhergehenden §. entworfene Tariff wird auf die einzelnen Grundflächen jedes Grundbesitzers in der Gemeinde, im Verhältnisse des Flächenmaßes, welches die Grundstücke einnehmen, angewendet; nachdem jedes derselben nach seiner Cultursgattung der Classe, die es betrifft, mit Rücksicht auf die Lage und die Beschaffenheit des Bodens angereicht worden ist. §. 13. Die Gebäude werden durch Parification der Area und durch die Ausmittlung des Zinsertrages, nach der individuellen Beschaffenheit eines jeden in die Schätzung genommen. §. 14. Die Schätzung der Grundstücke und der Gebäude wird ohne Rücksicht auf die persönlichen Verpflichtungen der Eigenthümer oder Besitzer gegen Dritte vorgenommen, es mögen diese Verpflichtungen rein persönlich, oder auf der Realität hypothecirt seyn. Capitalsschulden, Gelddienst, Natural-, Abstattungs- Roboth- und Zehentverbindlichkeiten, aus was immer für Titeln sie entspringen, werden bey der Schätzung des reinen Grund- und Hausertrages nicht berücksichtiget. §. 15. Sowohl über die Vermessung und Mappirung, als über die Schätzung, erhalten die mit der Ausführung beauftragten Behörden und Individuen eigene detaillirte Instructionen, deren Bestimmungen, so weit es erforderlich ist, durch eigene Circular- Verordnungen allgemein werden bekannt gegeben werden. §. 16. Die Resultate der Vermessung und Schätzung gelangen, bevor die Steuer nach solchen umgelegt wird, zur Kenntniß der Interessenten, und es ist diesen unbenommen, ihre Einwendungen und Beschwerden dagegen vorzubringen, welche gehört, untersucht, so ferne sie gegründet sind, ausgeglichen, und zur definitiven Entscheidung gebracht werden. §. 17. Auf die nach Anhörung und Ausgleichung der vorgekommenen Reclamationen berichtigten Resultate der Vermessung und der Schätzung wird die jährlich, nach den Bedürfnissen des Staates, von Uns ausgesprochene und postulirte Summe der Grundsteuer in der Art umgelegt, daß jede Provinz, jeder Kreis, jeder District, jede Gemeinde, und jeder einzelne Grund- und Hausbesitzer vom Hundert des ausgemittelten reinen Ertrages einen der festgesetzten Steuersumme entsprechenden gleichen Antheil als Grundsteuer an den Staat zu entrichten hat. §. 18. Die im Laufe der Zeit vorkommenden Veränderungen in der Person des Besitzers, und im Umfange des Besitzthumes, werden aufgenommen, und in der Art in Evidenz gehalten, daß die Anforderungen der Grundsteuer immer an den wirklichen Besitzer der Realitäten, auf die sie angelegt ist, und im Verhältnisse ihres Umfanges gestellt werden. §. 19. Bey eintretenden Elementar-Unfällen, welche das Object der Grundsteuer für immer zerstören, nämlich: bey Wegschwemmungen, Versenkungen von Grundstücken, bey Abbrennung von Gebäuden u. s. w. erfolgt die Ausscheidung derselben, und die Aufhebung der Abgabe. §. 20. Bey eintretenden Elementar-Unfällen, welche des der Versteuerung unterliegenden reinen Ertrag zeitweise ganz oder zum Theile verschlingen, werden zeitweise gänzliche oder theilweise Grundsteuer-Nachlässe gestattet. §. 21. Dagegen werden die neu zuwachsenden Objecte der Grundsteuer, nämlich: Alluvionen von Grundstücken, neu errichtete Gebäude u. s. w., mit Rücksicht auf die erforderliche Ermunterung zu landwirthschaftlichen Verbesserungen, und zur Aufführung neuer Gebäude, der Versteuerung einbezogen. §. 22. Von der Grundsteuer finden nach der persönlichen Eigenschaft der Grund- und Hausbesitzer keine Ausnahmen Statt; doch sollen davon losgezählt seyn: a) Alle Oberflächen, welche im Wege der Urproduction nicht benützet werden können, als: unfruchtbare Gebirge, Steinfelsen, öffentliche Straßen, Flüsse und Canäle; b) Beerdigungsplätze, so lange sie diese Bestimmung haben; c) Staats-Gebäude, Kirchen, Militär-Casernen und Spitäler §. 23. Ueberzeugt von der Nothwendigkeit und den vielseitigen Vortheilen dieser Einrichtung, ist es Unser Wille, daß die Ausführung derselben möglichst beschleuniget, und die zu Gebothe stehenden Mittel in vollstem Maße benützet werden. §. 24. Da jedoch der erforderliche Aufwand an Zeit, Kosten und Hülfsarbeitern zu groß ist, als daß damit gleichzeitig im ganzen Umfange Unserer Deutschen und Italienischen Provinzen vorgegangen werden kann, so wollen Wir dieselbe Länderweise vornehmen. §. 25. Wir behalten Uns vor, die Länder zu bestimmen, so wie sie an die Reihe der nach diesen Grundsätzen vorzunehmenden Regulierung der Grundsteuer zu treten haben, und die Behörden bekannt zu geben, welchen die Leitung und die Ausführung übertragen wird. §. 26. Um jedoch denjenigen Ländern, in welchen das System früher zur Ausführung gebracht wird, die Vortheile desselben noch vor der allgemeinen Ausgleichung in Beziehung auf die Vertheilung im Innern zuzuwenden, wird die dermahl im ganzen angelegte Grundsteuer-Summe im Innern der Provinz nach den Resultaten der neuen Erhebungen umgelegt, die eigentlich stabile Quote für die Provinz im Ganzen aber erst dann bestimmt, wenn aus der Vollendung der Erhebungen in allen Provinzen das richtige Verhältniß derselben unter einander hervorgegangen ist. Gegeben Wien, am 23. December 1817 Vir: Besedilo zakona o zemljiškem davku z dne 23. decembra 1817 je prevzeto iz gornje uradne zbirke zakonov in predpisov za leto 1817, strani 391-398. Prepis v latinico in oblikovanje ob 200. obletnici zakona izvedel: Joc Triglav, november 2017 Zakon o zemljiškem davku, 23. 12. 1817 Mi, Franc I., po božji volji cesar Avstrije; kralj Jeruzalema, Madžarske, Češke, Lombardije in Benetk, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Galicije, Lodomeriie in Ilirije; nadvojvoda Avstrije; vojvoda Lorene, Salzburga, Štajerske, Koroške, Kranjske, Zgornje in Spodnje Šlezije; veliki vojvoda Transilvanije; Moravske; grof Habsburške in Tirolske itd. itd. Zaradi nesorazmerij, do katerih trenutno prihaja na podlagi obstoječih pravil pri odmeri zemljiškega davka tako glede porazdelitve davčnih bremen za celotne dežele, okrožja, okraje in občine kot glede davčne obremenitve za vsakega posameznika, smo se, s ciljem odpraviti te nepravilnosti, po zrelem premisleku odločili, da v naših skupnih nemških in italijanskih deželah uvedemo sistem zemljiškega davka, ki je v osnovi poceni in z vidika uveljavitve in uporabe stabilna rešitev. Naši glavni stališči pri oblikovanju rešitve za, z vidika javnega interesa, tako pomembno področje sta: upoštevati načelo pravičnosti v največji možni meri, kjer predvsem z ustreznimi ukrepi jasno spodbujamo obdelavo zemljišč, ter kolikor se da prispevati k za družbo pozitivnemu napredku. Tako odrejamo sledeče: §. 1. Zemljiškemu davku so podvrženi vsa zemljišča v uporabi kot tudi vse stavbe. §. 2. Za sama kmetijska pridelovalna zemljišča se zemljiški davek določi vsem rodovitnim površinam na površju Zemlje, in sicer glede na v denarni vrednosti ocenjeni pridelek, ki ga je mogoče pričakovati na določeni površini z običajno skrbnostjo kmetijske pridelave. §. 3. Za stavbna zemljišča se zemljiški davek določi glede na ocenjeno donosnost za površino zemljišča, ki jo zaseda stavba, če bi bila ta površina uporabljena za svoj prvotni namen , ter glede na dohodek, ki ga ali bi ga lahko prinašala sama stavba. §.4. Zemljiški davek se določi in odmeri glede na čisti donos. §.5. Kot čisti donos smatramo: donos, ki ga lahko pričakuje posestnik od vsake njemu pripadajoče rodovitne površine Zemlje glede na dejansko vrsto rabe, ob krajevno običajnem načinu obdelave zemljišč in ob upoštevanju običajne letne rodnosti, po tem, ko so bili odšteti potrebni in krajevno običajni stroški obdelave zemljišč, setve, kmetijske pridelave ter spravila kmetijskih pridelkov. §. 6. Pri stavbah se s sorazmernim odbitkom upošteva stroške vzdrževanja, ter se glede na starost stavbe zmanjša ali odpiše v celoti ali delno kapitalska vrednost ter se na ta način določi čisti donos, ki se upošteva pri obdavčevanju. §. 7. Čisti donos od zemljišč in stavb se izračuna na temelju ekonomske izmere in kartiranja ter ocenjevanja donosa. §. 8. Izmero zemljišč morajo opraviti posebno, znanstveno izobraženi in v praksi izkušeni zemljemerci iz vojaških in civilnih vrst. §. 9. Za vsako občino se na poenoten način izdelajo katastrski načrti, kjer je prikazana velikost občine, potek meje občine ter znotraj občine vsaka posamezna zemljiška površina, ki jo določajo vrsta rabe zemljišča, lastnik ter naravne in umetne meje, topografska lega, oblika, kar mora biti izdelano v izbranem merilu, upoštevajoč topografske znake. §. 10. Za ocenjevanje donosa, ki bo izvedeno na podlagi krajevnih in gospodarskih značilnosti posameznih okrajev, vzpostavljenih v ta namen, bodo imenovani okrajni komisarji, ki so izobraženi na področju kmetijstva ter preverjeno delujejo pravično in neodvisno. §. 11. Zato se pri ocenjevanju donosa izhaja iz določil 4., 5. in 6. člena tega zakona, kjer se ugotavlja: v kolikih razredih se razlikujejo zemljiške površine glede na kakovost zemljišč v okviru določene občine, in sicer za vsako posamezno kulturo , torej za vrste rabe njive, travnike in vinograde, pašnike, gozdove itn.? Kolikšen je pričakovani povprečni letni pridelek za izbrano enoto površinske zemljišča pri posamezni kulturi vsakega razreda izbrane kulture ob krajevno običajnem načinu obdelave zemljišč in za krajevno običajni kmetijski pridelek na takih zemljiščih, pri srednji vrednosti denarja v protivrednosti kovanih novcev? Kako visoki so stroški kmetijske pridelave v denarni vrednosti in koliko se mora zato zmanjšati pričakovani letni donos za izračun čistega letnega donosa? §. 12. Po določilih predhodnega člena se za vsako površinsko enoto zemljišča posamezne kulture in za vsak razred te kulture določi tarifa, ki se upošteva za vsako zemljiško parcelo posameznega posestnika v občini, ob upoštevanju površin teh zemljišč; na ta način se oceni vrednost zemljišča glede na kulturo in razred, upoštevajoč lego zemljišča in kakovost tal. §. 13. Stavbe se ocenjujejo na temelju tako imenovane izravnane površine (parifikata) in ugotovljenega predvidenega donosa od te površine. §. 14. Ocenjevanje zemljiških parcel in stavb se izvaja brez upoštevanja osebnih obveznosti lastnikov ali posestnikov proti tretjim osebam, naj bodo te obveznosti čisto osebne ali pa uradno registrirane kot hipoteke. Pri ocenjevanju čistega donosa zemljišč in stavb se prav tako ne bodo upoštevale kapitalske obremenitve, denarne obremenitve, naturalne-, podložniško-tlačne obveze in desetina, ne glede na to, iz katerega naslova izhajajo. §. 15. Tako za izmero in kartiranje kot tudi za ocenjevanje donosa dobijo vsi za izvajanje teh zadev pooblaščeni uradi in posamezniki svoja podrobna navodila, katerih določila, v kolikor je to potrebno, se morajo objaviti s posebnimi okrožnicami z namenom seznanitve dotičnih o teh navodilih. §. 16. Pridobljene rezultate izmere in ocenjevanja je treba, preden so le ti uporabljeni za odmero davka, predstaviti zainteresiranim, katerim se prepušča možnost uveljavitve ugovorov ali pritožbe, ki jih je treba poslušati, preučiti, in če so ugovori oziroma pritožbe utemeljene, jih je treba upoštevati ter sprejeti končno odločitev. §. 17. Na podlagi popravljenih rezultatov izmere in ocenjevanja, po obravnavi morebitnih ugovorov oziroma pritožb, se letno, glede na potrebe države, z naše strani določi in zahteva skupna vsota zemljiškega davka; v ta namen se za vsako deželo, vsako okrožje, vsak okraj, vsako občino ter vsakega posameznega posestnika zemljišča ali stavbe določi davčno obveznost kot delež ocenjenega čistega donosa. §. 18. Spremembe, ki se s časom pojavijo glede posestnika kot tudi glede obsega pravice posedovanja zemljišč oziroma premoženja, se upošteva na način, da se te spremembe prevzamejo in shranijo v evidenci, tako da se zemljiški davek vedno določi resničnemu posestniku in v sorazmerju glede na obseg posesti. §. 19. V primeru elementarnih nesreč, ko je predmet zemljiškega davka za vedno uničen, in sicer: pri odtujitvi zemljišč zaradi vodne erozije, posedanju zemljišč, če stavba popolnoma pogori, itn., se izloči zemljišče in ukine davek. §. 20. V primeru elementarnih nesreč, ki začasno v celoti ali delno zmanjšajo čisti donos zemljišča, ki je osnova za določitev zemljiškega davka, se začasno v celoti ali delno opraviči plačilo zemljiškega davka. §. 21. Po drugi strani bodo nastajali novi predmeti za odmero zemljiškega davka, in sicer: nanošena zemljišča, novo zgrajene stavbe itn., seveda z obzirom na nujne spodbude za izboljšavo pogojev kmetijske pridelave ter gradnjo novih stavb. §. 22. Pri odmeri zemljiškega davka ni predvidenih nobenih izjem z vidika osebnih značilnosti posestnikov zemljišč in stavb. Vendarle so izjeme, kjer zemljiški davek ni predviden: a) vsa zemljišča, ki jih zaradi primarne rabe ni mogoče obdelovati, kot so: nerodovitni gorski svet, skalovite stene, javne ceste, reke in kanali; b) pokopališča, dokler služijo temu namenu; c) državne stavbe, cerkve, vojaški objekti in bolnišnice. §. 23. Prepričani v nujnost in vsestranske prednosti teh določil, je naša želja, da se čim bolj pospeši izvedba le-teh, in da je treba sredstva, ki so za to na voljo, uporabiti v največji možni meri. §. 24. Izdaten čas, visoki stroški in obsežna dela so razlog, da zahtevanih del ne bomo mogli začeti in izvajati istočasno v vseh nemških in italijanskih deželah, zato bomo naloge izvajati postopoma po deželah. §. 25. Pridržujemo si pravico, da določimo vrstni red dežel, v katerih se bodo začela izvajati dela za določitev zemljiškega davka po tem zakonu, ter o tem obvestimo deželne oblasti, ki bodo prevzele vodenje in izvedbo zastavljenih nalog. §. 26. Da bi čim prej uveljavili prednosti novega sistema zemljiškega davka po tem zakonu, se bo novi zemljiški davek uvedel v deželah, ko bo izvedena izmera in ocenjevanje, kjer pa še ne bodo upoštevane splošne prilagoditve davka glede na zahteve države, ampak le z vidika pravične notranje deželne porazdelitve davčnih bremen; davčno breme za deželo se bo naknadno določilo s stabilno kvoto, ko bodo naloge po tem zakonu zaključene v vseh deželah in bodo tako poznana razmerja davčnih obvez med deželami. Izdano na Dunaju, 23. decembra 1817 Vir: Besedilo zakona o zemljiškem davku z dne 23. decembra 1817 je prevzeto iz gornje uradne zbirke zakonov in predpisov za leto 1817, strani 391–398. Prevod v slovenski jezik: Anka Lisec in Miran Ferlan. Izr. prof. dr. Anka Lisec, univ. dipl. inž. geod. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: anka.lisec@fgg.uni-lj.si Viš. pred. dr. Miran Ferlan, univ. dipl. inž. geod. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: miran.ferlan@fgg.uni-lj.si Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 1/31 Leto 1871. 241 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. -------------------------- Kos XXXVII. — Izdan in razposlan dne 15. avgusta 1871. 95. Postava od 25. julija 1871, da se vvede občni zemljeknjižni zakon. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen I. Niže pridejani občni zemljeknjižni zakon pride, ko mine šest mesecev od tistega dneva, katerega se razglasi ta zakon, v krepost vsem javnim knjigam (kakor so deželne in fevdne, zemljiške, mestne, rudarske knjige), katere se drže (pišejo, vedejo) o pridobitvi, utesnilu in razkrepu stvarnih (realnih) pravic na tistih nepremičnih imovinah (nepremičninah), ki so v teh knjigah vpisane. Člen II. Ako se vsled kacega deželnega zakona zemljiške ali rudarske knjige napravijo nove, tedaj moč občnega zemljeknjižnega zakona vsaki novo napravljeni zemljiški ali rudarski knjigi nastopi tist dan, katerega se začne držati. Člen III. Tisto določilo občnega zemljeknjižnega zakona, po katerem se vknjižba more na podlogi zasebnih (privatnih) pisem opraviti samo tedaj, kadar so na njih podpisi sodnje ali beležniški poverjeni, naj se ne razteza na pisma, narejena pred veljavnostjo tega zemljeknjižnega zakona. Člen IV. Tist dan, katerega v moč pride občni zemljeknjižni zakon, izgube krepost vsi zakoni in ukazi, kar se jih tiče kakih stvarij tega zakona, kolikor jih on v red deva. O rudarskih knjigah je poleg občnega zemljeknjižnega zakona tudi izpolnjevati dotične propise občnega rudarskega zakona. Člen V. Ta zakon se zvršiti naroča pravosodnjemu ministru, kateri naj razglasi ukaze, potrebne v zvršilo občnega zemljeknjižnega zakona, in finančnemu ministru. V Išel-u, dne 25. julija 1871. Franc Jožef s. r. Hohenwart s. r. Holzgethan s. r. Habietinek s. r. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 2/31 V s e b i n a. Členi Naslovi poglavij Drž. zakonik-1871, XXXVII-95, stran: I—V Vvodni zakon 241 Občni zemljeknjižni zakon. Prvo poglavje. §§• 1—7 O zemljiških knjigah sploh 242 Drugo poglavje. O zemljeknjižnih vpisih. Prvi oddelek. §§• 8—30 O vpisih sploh 243 Drugi oddelek. §§• 31—34 O vknjižbi 245 Tretji oddelek. §§• 35—51 O probeležbi (prenotaciji) 246 Četrti oddelek. §§• 52—73 O zabeležbi (adnotaciji) 249 Peti oddelek. §• 74 O oddružitvi sestavnih delov kake knjigovpisne stvari 252 Tretje poglavje. O postopanji v zemljeknjižnih stvareh. Prvi oddelek. §§• 75—82 Splošna določila 253 Drugi oddelek. §§• 83—92 O prošnjah 254 Tretji oddelek. §§• 93—101 O reševanji prošenj 256 Četrti oddelek. §§• 102—105 O zvrševanji vpisov 257 Peti oddelek. §§• 106—117 O vkupnih zastavah 258 Šesti oddelek. §§• 118—121 O umrtvilu (amortizovanji) starih zastavnih terjatev 260 Sedmi oddelek. §§• 122—125 O vročitvi 261 Osmi oddelek. §§• 126—133 O pritožbi 261 Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 3/31 Občni zemljeknjižni zakon. Prvo poglavje. O zemljiških knjigah sploh. §• 1. Zemljiška knjiga (gruntne bukve) obseza glavno knjigo in pisemsko zbirko ali pisemsko knjigo. §• 2. Glavna knjiga sestaje iz zemljeknjižnih vložkov. Zemljeknjižni vložki so odločeni vpisovanju: 1. knjigovpisnih stvarij ter prememb na njih; 2. stvarnih pravic, ki se tičejo knjigovpisnih stvarij, in prememb na teh pravicah. §• 3. Z vsako knjigovpisno stvarjo je delati kakor s celoto. Njen obsežek je moči premeniti samo se zemljeknjižnim odpisom in pripisom posameznih nepremičnin ali njih delov. Kadar so se odpisale vse nepremičnine, vpisane v kak zemljeknjižen vložek (§• 11), ali kadar so prestale (nehale) biti stvar zemljiške knjige, tedaj je vložek izbrisati. §• 4. Pridobitev, predevek, utesnilo in razkrep zemljeknjižnih pravic (§• 9) se more doseči samo z njihovim vpisom v glavno knjigo. §• 5. V glavno knjigo je vpisovati bistvena določila zemljeknjižnih pravic. Ako se to ne da ob kratkem storiti, tedaj se je v glavni knjigi smeti na dotična tenko zaznamenana mesta tistih pisem, katera so vpisu podloga, osloniti s to veljavnostjo, da se zaznamenana mesta potem tako smatrajo, kakor da so vpisana v glavni knjigi. §• 6. Pri zemljiški knjigi treba pridržati poverjen prepis vsacega pisma, na katerega podlogi se naredi kak zemljeknjižen vpis. Ti tako vlagani prepisi so pisemska zbirka, a vpisujejo se v posebno knjigo, in ta je pisemska knjiga. §• 7. Zemljiška knjiga je javna. Zemljiško knjigo more v pričo zemljeknjižnega uradnika vsak pregledovati in iz nje jemati prepise ali izpiske, katere naj zemljeknjižnik (zemljeknjižni voditelj) daje ob svoji odgovornosti. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 4/31 Drugo poglavje. O zemljeknjižnih vpisih. Prvi oddelek. O vpisih sploh. 1. Razne vrste vpisov §• 8. Zemljeknjižni vpisi so ali: 1. vknjižbe (brezuvetni pridobitki ali izbrisi pravic — intabulacije ali raztabulacije), katere brez nobenega opravičevanja, ali 2. probeležbe (uvetni pridobitki ali izbrisi pravic — prenotacije), katere samo s tem uvetom, da se potlej opravičijo, dosezajo pridobitev, predevek, utesnilo ali prestanek zemljeknjižnih pravic, ali 3. gole zabeležbe (adnotacije). 2. Stvar, o kateri se vpisuje vknjižba ali probeležba. §• 9. V zemljiško knjigo se mogo vpisovati samo stvarne pravice in bremena, potem rešilno-kupna in predkupna pravica (§§• 1070 in 1073 obč. drž. (civ.) zak.), ter tudi rabokupna pravica (§• 1095 obč. drž. (civ.) zak.) P o s e b n a d o l o č i l a, k a r s e t i č e: a) svojinske (lastninske) pravice; §• 10. Sosvojina (solastnina) takih nepremičnin, katere spadajo h kaki knjigovpisni stvari, more se, ako posebni prepisi ne pritezajo izimka, vpisovati samo po deležih, določenih v razmerji s celoto, na pr. s polovico, s tretjino. §• 11. Vpisi v pridobitev svojine posameznih sestavnih delov knjigovpisne stvari mogo biti samo po določilih zakona od 6. februarja 1869, Drž. zak. št. 18, o ločitvi sestavnih delov knjigovpisne stvari. b) služnosti in stvarnih bremen; §• 12. Ob služnostih in stvarnih bremenih je, kar se najdoločneje more, povedati vsebino (zapopadek) in obsežek tiste pravice, katero je vpisati; novčne (denarne) vrednosti nij treba dostavljati. Ako je služnosti utesniti v določne prostorove meje, naj se meje tenko zaznamenajo. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 5/31 c) zastavne pravice; §• 13 Zastavno pravico je moči vpisati ali na vso knjigovpisno stvar, ali, če je o njej svojina vpisana več osebam, tedaj na delež vsacega sovlastnika, a nikakor ne na posamezne sestavne dele knjigovpisne stvari ali na posamezen del kacega deleža, kateremu sovlastniku pripisanega v zemljiški knjigi. Predevek zastavne terjatve in pridobitev podzastavne pravice se dopušča o vsej terjatvi in tudi o njenem posameznem delu, določenem po razmerji ali se številko. §• 14. Zastavno pravico je moči samo vpisati o novčni vsoti, določeni se številko. Ob kaki obrestni terjatvi je treba tudi vpisati, koliko bode obresti. Kadar je terjatve, katere utegnejo izvirati iz danega doverja (kredita), iz prevzetega poslovodstva ali iz dobrostojnosti (garancije) ali iz odmene (odškodbe), zaščititi se zastavno pravico, tedaj je v pismu, na katerega podlogi se to dela, imenovati najvišjo vsoto, do katere seza doverje ali dobrostojnost. Če nij te vsote v pismu, naj se izreče v prošnji. Ako se ob tem poslednjem slučaji čuti kdo, proti komur je vpis izprošen, okrivičenega zato, ker bi se za vpis bila imenovala prevelika vsota, more v pritožnem roku, kateri mu pristoji, zahtevati, da se vsota zmanjša, o čemer je sodišču, katero je vpis dovolilo, dovprašati stranke, ter potem razsoditi in vsoto ustanoviti po pravičnem blagorazumji. §• 15. Zastavna pravica o isti terjatvi se nerazdeljena more vpisati na dve ali na več vknjigovpisnih stvarij ali zastavnih terjatev. (Vkupna zastava.) Upnik ima ob tacih slučajih pravico zahtevati, da se plača vsa terjatev iz vsake posamezne zastavljenine. §• 16. Zastavna pravica, dobljena kakej terjatvi, razteza se, ako nij posebnih določil, tudi na pravdne in zvršilne troške. §• 17. Triletni dolgovi na obrestih, katere pristoje po kaki pogodbi ali po zakonu, imajo tako prednost, kakoršno glavnica (kapital.) §• 18. Tri leta na dolgu ostalim terjatvam letnih prihodkov, vzdrževalnih novcev in drugih plačil, katera se ponavljajo, pristoji taka prednost, kakoršna sami prejemski pravici. d) rabokupnih pravic. §• 19. Ob vknjižbi ali probeležbi rabokupnih pravic nij treba imenovati novčne vsote, da se zaščiti odmena za kako kvaro, ako bi utegnila biti (§• 1121 obč. drž. (civ.) zak.) Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 6/31 3. Stvar, o kateri se vpisuje zabeležba. §• 20. Zemljeknjižne zabeležbe mogo biti: a) da se z njimi poočitijo osebne razmere, zlasti utesnila imovinske uprave, s tem pravnim nasledkom, da, kdor koli si v dotičnem zemljeknjižnem vložku dobode vpis, ne more se izgovarjati, da mu te razmere niso bile znane; na pr. zabeležba o nedoletnosti, o skrbstvu (kuratorstvu), o podaljšku očetovske ali varstvene (tutorske) oblasti, o izrecilu doletnosti, o razglasu konkurza, ali b) da se ustanove določni, po civilnega pravdnega redu ali tega zakona propisih se zemljeknjižnimi zabeležbami zvezani pravni nasledki, na pr. zabeležba o vrstnem redu, o odkosavanji zemljišč, o vkupnih zastavah, o odpovedi zastavne terjatve, o začeti pravdi, o sekvestraciji, o zvršilni (eksekutivni) dražbi. 4. Zemljeknjižni prednik. §• 21. Vpise je dovoliti samo proti onemu, kateri ob času prošnje za vlastnika tiste nepremičnine ali pravice, ki se o njej vpisuje, v zemljiški knjigi ali stoji zaznamenan ali se ob enem za tacega vlastnika vknjižuje ali probeležuje. (§• 432 obč. drž. (civ.) zak.) §• 22. Če se je kaka nepremičnina ali zemljeknjižna pravica na več oseb zaporedoma predela brezknjižno (zunaj zemljiške knjige), more zadnji presnemnik, izkazavši svoje prednike, zahtevati, da se knjižni predevek stori na ravnost na njegovo osebo. Ako se je razdolžila zastavna terjatev, katera je brezknjižno prešla na koga druzega, more dolžnik zahtevati, da se terjatev izbriše, če tudi brezknjižni predevek nij poprej bil vpisan. §• 23. Kadar se odda h kaki ostalini spadajoča nepremična imovina ali zemljeknjižna pravica, dovoliti je pridobitelju, da se njegova pravica vpiše naravnost po zapustniku. §• 24. Ali si upniki kacega dednika morejo dobiti zaščito (varnost) o njemu pripadlih nepremičninah ali zapustnikovih terjatvah, določa §• 822 obč. drž. (civ.) zak. §• 25. Ali je moči zemljeknjižne pravice dobiti še po razglašenem konkurzu, določa konkurzni red. 5. Pisma. §• 26. Vknjižbe in probeležbe se mogo dovoliti samo na podlogi takih pisem, katera so zdelana v obliki, kakoršno propis zahteva njih veljavnosti. Ta pisma treba da imajo veljavno pravno podstavo, kadar se stvar suče o pridobitvi ali izpremembi stvarne pravice. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 7/31 §• 27. Pisma, na katerih podlogi se vknjižuje, treba da so brez takih vidnih nedostatkov (pomanjkljivosti), kateri bi njih verjetnost slabili, in če imajo po več pol, naj bodo tako sešita, da nij moči vanjo podtekniti nobene pole. Tudi osebe, katere so pravnega posla udeležene, naj bodo v njih tako zaznamenane, da se ne dade zameniti z drugimi ljudmi, potem tudi kraj, dan, mesec in leto, kjer in kadar se je pismo zdelalo. 6. Moč vpisa. §• 28. Ali se mogo ali ne izpodbijati pravice, katere si pridobodo kaki drugi ljudje, verujoči javnim knjigam, določajo §§• 63 i.t.d. 7. Vrstni red. §• 29. Vrstni red vpisa teče po vložnem številu, katero na vlogo zapiše zemljeknjižno oblastvo. (§§• 438, 440 obč. drž. (civ.) zak.) V ravnem vrstnem redu so si tisti vpisi, ki so se naredili vsled takih vlog, katere so bile ob enem podane. (§• 103.) §• 30. Zastavni upnik je upravičen, predstvo pred svojo zastavno terjatvo pritegniti taki zastavni terjatvi, katera se je ob enem ali pozneje vpisala. To se ne dotiče pravic in predstva ostalih upnikov. Drugi oddelek. O vknjižbi. §•31. Vknjižiti (§• 8, št. 1) se more samo na podlogi javnih ali takih zasebnih (privatnih) pisem, na katerih so podpisi sodnje ali beležniški poverjeni. Na podlogi pisem kacega pooblaščenca je vrhu tega moči vknjižbo proti pooblastitelju dovoliti samo tedaj, kadar pooblastilo, katero je dal pooblastitelj, ali slove o določnem poslu ali nij bilo zdelano poprej nego v letu dnij pred prošnjo o vknjižbi. §• 32. Zasebna pisma, na katerih podlogi se vknjižuje, treba da imajo, kar ukazujeta §§• 26, 27, in vrhu tega tudi: a) da na tanko zaznamenajo nepremičnino ali pravico, o kateri se vknjižba napravlja; b) da v njih tist, čegar pravica se utesnjuje, obremenjava, razkrepa ali predeva na koga druzega, izrekoma govori, da vknjižbo privoljuje. To izrecilo se more tudi povedati v posebnem pismu ali v zemljeknjižni prošnji. A treba je ob takih slučajih, da pismo ali prošnja, kjer je to izrecilo, ima vse potrebnosti, katere se zahtevajo za vknjižbo. V tujih državah zdelana pisma treba da poveri avstrijsko poslaništvo ali konzulsko oblastvo, ako nij o tej ali onej državi kakih zakonitih izimkov. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 8/31 §• 33. Javna pisma, na katerih podlogi se more vknjiževati, so: a) o pravnih poslih pri javnem oblastvu ali pri beležniku v mejah njihovih uradnih oblasti zdelana pisma, če imajo na sebi, kar ukazuje §• 32; b) zvršilne nagodbe (poravnave), katere zdelajo sodišča ali druga upravičena oblastva ali osebe; c) plačilni nalogi o zakonitih pristojbinah in priplačilih ter tudi izkazi o dolžnih davkih in javnih davščinah, kolikor so po zdanjih zakonih zvršilni; d) druga pisma, katera imajo svojstvo tacega javnooblastvenega izreka, ki je sodnje zvršilen. Sem spadajo posebno pravokrepne razsodbe, sodnje odobrene ali ustanovljene razdelitve kupščine na dražbi zvršilno prodanih nepremičnin ali pravic; sodnja prirecna pisma o blagu na dražbi prodanem, prirecna (prisodna) in potrdna pisma razpravnih oblastev (§§• 177 in 178 patenta od 9. avgusta 1854, št. 208 Drž. zak.) §• 34. Če je izrekoma vpisana samo do smrti kacega človeka taka pravica, ki ne obseza ponavljanih dolžnosti, tedaj se vknjižba njenega izbrisa more dovoliti tudi samo na podlogi smrtnega lista ali smrtnega izrecila. A o takih pravicah, ki obsezajo ponavljane dolžnosti, moči je vknjižbo izbrisa na tega pisma podlogi dovoliti samo stoprv (še le) tedaj, ko mine tri leta po smrtnem dnevi, ako si dednik nij izprosil zabeležbe o tem, da je pognana tožba na plačilo dolžnih zastankov. Tretji oddelek. O probeležbi (prenotaciji). a) Kdaj se sme dovoliti. §• 35. Če doneseno pismo nema vseh v §§• 31—34 ustanovljenih posebnih potrebnosti za vknjižbo, a splošne potrebnosti (§§• 26, 27) za zemljeknjižni vpis ima, tedaj se na njegovi podlogi more dovoliti (§• 8, št. 2.) §• 36. Probeležba v pridobitev zastavne pravice se dopušča samo tedaj, kadar je terjatev in tudi pravna podstava zastavni pravici s pismi dovolj potrjena. §• 37. Probeležba rešilno-kupne, predkupne in rabokupne pravice se dopušča samo tedaj, kadar sta s pismi dovolj potrjeni stojnost pravice in tudi dovolitev vpisa. §• 38. Probeležba se napravlja: a) na podlogi takih sodnjih prvostopinjskih ali višestopinjskih razsodeb, s katerimi stvarna pravica sicer brezuvetno prisoja ali odsoja, a katere nijso še dobile pravokrepnosti; b) na podlogi sodnjih naredeb, s katerimi se probeležba dovoljuje v zaščitno zvršilo ; c) na podlogi uprosbe javnih oblastev ob takih slučajih, ob katerih imajo po svojem področji pravico, uradoma narejati zastavno zaščito terjatvam državne blagajnice ali terjatvam tistih Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 9/31 zalog ali zavodov, ki so pod državno, deželno ali občinsko upravo, ter tudi zahtevanim odmenam (odškodovanjem) iz uprave takih imovin, katere so pod sodnjo skrbjo. §• 39. Ako se v sodnjo hrambo položi vsota zastavnega dolga, katerega upniku brani plačati kak izmej uzrokov, imenovanih v §• 1425 obč. drž. (civ.) zak., ali o katerem treba da upnik plačniku po §• 1422 obč. drž. (civ.) zak. stoprv svoje pravice odstopi, tedaj je donesti uradno pismo o sodnji shranitvi, in potem se napravi probeležba zaradi izbrisa ali zaradi predevka dolžne terjatve na plačnika. b) Nje opravičba §• 40. Z vsako probeležbo se stvarna pravica pridobiva, predeva, utesnjuje ali razkrepa samo s tem uvetom (pogojem), da bode opravičena, ter edino v tacem obsežaji, v kakoršnem se opraviči. §•41. Probeležba se opraviča: a) na podlogi za vknjižbo pripravnega izrecila od tistega, proti komur je probeležba dobljena; b) ob slučajih §• 38 z izkazom o nastopu zvršnosti probeleženega razsodila kacega sodišča ali s pravokrepnim razsodilom nadstojnega oblastva, kateremu pristoji razsojati o stojnosti zaščitene terjatve; c) vsled razsodila, katero je v pravdi nadstojno sodnje oblastvo izreklo zoper tistega, proti komur je probeležba dobljena. §• 42. Kadar je probeležbo treba s pravdo opravičevati, tedaj naj prosnik probeležbe pri nadstojnem sodišči tožbo požene v 14 dneh od dneva, katerega je vročen odlok o probeležbi. V pravdi za opravičbo treba da tožnik dokaže pravno podstavo v pridobitev iskane zemljeknjižne pravice, da torej, kar se tiče probeležene zastavne pravice, ne dokaže samo, da je terjatev resnična, nego tudi pravno podstavo v pridobitev zastavne pravice ter njen obsežaj. Tožencu je svobodno, vse svoje vgovore zoper stojnost zemljeknjižne pravice vložiti tudi tedaj, ako on na odlok, s katerim se je probeležba dovolila, pritožbe ne bi bil podal ali jo podal brez uspeha. §• 43. Rok, v katerem je tožbo za opravičbo pognati, bodi povedan v odloku o probeležbi. Z važnih uzrokov je moči ta rok podaljšati. Prošnjo o roku je vpolagati k zemljeknjižnemu sodišču ter z njo delati po redu civilne pravde. §• 44. Če je tožba o stojnosti probeležene pravice že začeta, ko se vpolaga prošnja o probeležbi, tedaj posebne tožbe za opravičbo nij treba, dokler se po določilih redu civilne pravde zahtevek sme tudi še raztegniti na opravičbo probeležbe. §• 45. Ako se probeležba ne opraviči, more tist, proti komur se je dovolila, prositi, da se izbriše. Kadar vidi zemljeknjižno sodišče, da se je tožba za opravičbo pognala ob pravem času ali da opravičbi rok še nij dotekel tist dan, katerega se vpolaga izbrisna prošnja, naj odvrne izbrisno prošnjo. Če tega ne vidi, naj v kratki dobi postavi ročišče (toženj dan), na katerem naj prosnik probeležbe Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 10/31 dokaže, da opravičbi rok še nij bil dotekel ali da se je bila tožba pognala ob pravem času; ako tega ne dokaže, naj se izbris probeležbe dovoli. Smatrati je, da seje tožba za opravičbo pognala ob pravem času, ako se požene, če tudi je njej odločeni rok že minol, vendar še predno se vpoloži izbrisna prošnja ali vendar istega dne z njo vred. §• 46. Ako se probeležba pripozna za opravičeno, tedaj je storjeno opravičbo na udeleženčevo prošnjo v zemljiško knjigo vpisati po meri pravokrepnega razsodila. A če se probeležba ne pripozna za opravičeno, tedaj jo je vsled udeleženčeve prošnje izbrisati na podlogi pravokrepnega razsodila. §• 47. Če se je probeležba izbrisala zato, ker se je tožniku probeležena pravica dokončno odsodila, ali ker se je izreklo, da probeležba nij opravičena, ali ker se je nje brezuvetno odrekel tist, kateri jo je bil pridobil, uradoma je ali odvrniti vsako poznejšo, na podlogi istega pisma novic proseno probeležbo iste pravice, ali če se to nij storilo ter se je novič napravila probeležba, takoj je to probeležbo zopet izbrisati, kadar nasprotnik že poprejšnji izbris naznani. §• 48. A kadar se probeležba izbriše samo zato, ker se tožba za opravičbo nij podala ob pravem času, tedaj se more sicer prositi nove probeležbe, katera vendar pride v svojo pravno moč stoprv od časa, katerega se vpoloži nova prošnja. Tudi je vlastniku nepremičnine ali zemljeknjižne pravice svobodno, poprijeti se pozvalne pravde, in ob ugodnem razsodilu se zabeležbo tega razsodila v zemljiško knjigo ugniti se novi dovolitvi probeležbe. §• 49. Ako se je probeležba svojinske pravice dobila proti njemu, kateri je vknjižen za vlastnika kake nepremičnine, moči je sicer še dalje proti vknjiženemu ter tudi proti probeleženemu vlastniku dovoljevati vpise; a njih pravno stojnost visi od tega, ali se probeležba svojinske pravice opraviči ali ne. Kadar se probeležba opraviči, uradoma je ob vpisu opravičbe ob enem izbrisati vse one vpise, kateri so bili proti vknjiženemu vlastniku dovoljeni potem, ko je že bila vpoložena tista prošnja, vsled katere se je naredila probeležba svojinske pravice. A kadar se probeležba svojinske pravice izbriše, uradoma je ob enem izbrisati vse vpise, kar jih je bilo z ozirom na to probeležbo. Ta določila veljajo tudi tedaj, kadar se je proti imetelju zastavopravno zaščitene terjatve dobila probeležba o te pravice predevku na kako drugo osebo. §• 50. Če je izbris kake pravice bil samo probeležen, moči je, kar se nje tiče, dalje sicer dovoljevati vpise, na pr. o podzastavnih pravicah ali odstopih (cesijah); a pravna stojnost visi od tega, ali se probeležba izbrisa opraviči ali ne. Kadar se probeležba opraviči, uradoma je ob vpisu opravičbe izbrisati ob enem vse one vpise, kateri so v tem času bili privoljeni o tej pravici, ki se je zdaj izbrisala. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 11/31 §•51. Ako na kaki zastavni terjatvi tedaj, kadar se njenega izbrisa prosi, še leže podzastavne pravice, smeti je izbris terjatve dovoliti samo s tem dostavkom, da njegova pravna moč, kar se tiče podzastavnih pravic, stoprv tedaj nastopi, kadar se bodo te pravice izbrisale. Vpisov na to zastavno terjatev nij smeti dalje dovoljevati, Če se je izbris vknjižil; a če se je izbris edino probeležil, moči jih je narejati samo s pravno močjo §• 50 ga . Četrti oddelek. O zabeležbi (adnotaciji). 1. Zabeležba osebnih razmer. §• 52. Zabeležba o razmerah, omenjenih v §• 20 a), ter tudi te zabeležbe izbris se zgodi vsled prošnje udeležencev, njihovih zakonitih zastopnikov ali takih sodišč, katerim to pristoji, na podlogi dokazonosnih pisem. 2. Zabeležba vrstnega redu. §• 53. Vlastnik je upravičen, zemljeknjižno zabeležbo zahtevati, da hoče svojo nepremičnino otujiti ali nanjo vzeti zajem, katerega vsoto je zaznamenati, in to zategadelj, da se zemljeknjižni vrstni red od časa te prošnje dobode pravicam, ki se vsled teh opravil vpišejo. Z enakim pravnim nasledkom more zastavni upnik zahtevati zabeležbo namerjavanega odstopa svoje terjatve ali njenega izbrisa. A zabeležbe takih prošenj je moči samo tedaj dovoljevati, ako bi se po stanji zemljiške knjige smela pravica, o katere vpisu se stvar suče, vknjižiti, oziroma vpisana pravica izbrisati, ter ako bi podpis na prošnjah bil sodnje ali beležniški poverjen. §• 54. Smeti je dati samo en odpravek tistega odloka, s katerim se dovoljuje prošnja; zapisati je nanj potrdilo zvršene zabeležbe. §• 55. Zabeležba vrstnega redu izgubi moč, kadar mine šestdeseti dnij potem, ko je bila dovoljena. To je v odlok zapisati in pristaviti koledarski dan, katerega bode konec roka. §• 56. Prošnjo o kake pravice vpisu ali o izbrisu, kateremu je bil vrstni red zabeležen, treba vpoložiti s pridanim odpravkom tistega odloka, ki zabeležbo dovoljuje, in to v roku ustanovljenem v §• 55. Ako se vsled te prošnje dovoli vknjižba ali probeležba, tedaj vpisu pristoji zabeleženi vrstni red. Zvršeni vpis je zabeležiti na odpravku prej omenjenem. Vpis v zabeleženem vrstnem redu se more dovoliti celo tedaj, kadar bi nepremičnina ali zastavna terjatev na koga druzega predeta ali obremenjena bila stoprv po prošnji o zabeležbi vrstnega redu. Ako vlastnika nepremičnine ali zastavnega upnika zadene konkurz, predno se vpoloži vpisna prošnja, moči je vpis dovoliti samo tedaj, če je pismo o tem poslu bilo izdano že pred tistim dnevom, Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 12/31 katerega se konkurz razglasi, in če je dan njegove izdatbe dokazan se sodnjim ali beležniškim poverilom. Kadar pismo nema vsega tega na sebi, naj se po konkurznega redu propisih določi, ali je vpis dovoliti ali ne. §• 57. Ako se v zabeleženem vrstnem redu dovoli, vknjižiti otujbo nepremičnine ali odstop ali izbris kake terjatve, tedaj je vsled prošnje tiste stranke, za katero se vknjižuje, ob enem ukazati izbris onih vpisov, ki so morebiti o tej nepremičnini ali terjatvi bili dovoljeni potem, ko se je vpoložila prošnja o zabeležbi. §• 58. Če se vpisna prošnja ne vpoloži pred koncem ustanovljenega roka, ali če vsota, za katero je napravljena zabeležba vrstnega redu, do konca tega roka ne poide, tedaj je zabeležba brez moči, in uradoma naj se izbriše. Moči je, predno zakoniti rok mine, izbris zabeležbe dovoliti samo tedaj, kadar se vpoloži odpravek odloka o dovoljeni zabeležbi. Izbris je na tem odpravku zabeležiti. 3. Zabeležba odpovedi in zastavne tožbe. §• 59. Zabeležbo sodnje ali beležniški dosvedočene odpovedi zastavne terjatve ter tudi zabeležbo zastavne tožbe naj zemljeknjižno sodišče dovoli vsled upnikove prošnje, ako je za vlastnika zastavljene nepremičnine vpisan tist, na katerega meri odpoved ali tožba, ter če je dokazano, da zastavna tožba teče. Zabeležbo zastavne tožbe more tudi pravdno sodišče takoj dovoliti. §• 60. Taka zabeležba ima ta nasledek, da odpoved ali tožba svojo moč obrača tudi proti vsacemu poznejšemu vlastniku zastave, ter posebno da se more zastavljena nepremičnina na ravnost proti vsacemu njenemu vlastniku v zvršbo vzeti na podlogi pravokrepnega razsodila, izrečenega o zabeleženi tožbi, ali na podlogi zvršilne nagodbe. 4. Izbrisne tožbe in prepirne zabeležbe. §• 61. Če kateri, ki se vidi, da je s kako vknjižbo na svoji zemljeknjižni pravici okvarjen, vknjižbo s pravdo pobija, rekoč, da je neveljavna, ter zahteva zemljeknjižno stanje, kakoršno je bilo poprej, more tacega prepira zabeležbo v zemljiško knjigo ali ob enem s tožbo vred ali pozneje zahtevati. Prepirna zabeležba se more prositi od pravdnega ter tudi od zemljeknjižnega sodišča. Ta prepirna zabeležba ima nasledek, da razsodba o tej tožbi svojo polno moč obrača tudi zoper tiste osebe, katere so zemljeknjižne pravice dobile stoprv potem, ko je bila prošnja o prepirni zabeležbi že prišla zemljeknjižnemu sodišču v roke. §• 62. Ako je izbrisno tožbo pognati zoper tiste osebe, katere so si pravice pridobile ali se osvobodile kacega bremena na ravnost z vknjižbo, ki jo tožba zahteva izbrisati, ali ako se tožba opira na take razmere, ki so na ravnost mej tožnikom in tožencem, tedaj se doba tožne pravice sodi po veljavnih določbah civilnega prava o zastarelosti. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 13/31 §• 63. A kdor vknjižbo, katere dovolitev mu je bila priznanjena po propisih, hoče tudi zoper kake druge ljudi za neveljavno pobijati, naj v roku, kolikor bi mu ga pristojalo v pritožbo proti dovolitvi te vknjižbe, od zemljeknjižnega sodišča prosi zabeležbe, da je ta vknjižba prepirna, ter naj ali ob enem ali najpozneje v šestdeseti dnevih potem, ko mine pritožni rok, res tožbo o izbrisu vpoloži zoper vse osebe, katere so si z izpodbijano vknjižbo pridobile zemljeknjižno pravico ali si nanjo izprosile poznejših vknjižeb ali probeležeb. Kadar ti rokovi minejo, tedaj je razsodbo, da se prepirna vknjižba izbriše zoper kake druge ljudi, kateri so si že pred prepirno zabeležbo nanjo pridobili poznejše zemljeknjižne pravice, moči samo tedaj izreči, ako niso bili blage vere, da je veljavna. §• 64. Ako bi s kakoršnega koli uzroka tožniku ne bilo došlo s propisi ukazano priznanilo o dovolitvi kake vknjižbe, o kateri on trdi, da je neveljavna, tedaj tožna pravica o njenem izbrisu zoper kake druge ljudi, ki so si nanjo blagoverno pridobili poznejše zemljeknjižne pravice, mine stoprv v treh letih od tistega časa, ko se je izpodbijana vknjižba prosila od zemljeknjižnega sodišča. §• 65. Kadar tožnik sam odstopi od tožbe ali kadar ga pravokrepno razsodilo odvrne, ali kadar ob slučaji §• 63 tožbe nij podal v zapovedanem roku, tedaj je vsled prošnje od one stranke ukazati, da se prepirna zabeležba izbriše. A če pravokrepna razsodba ali kaka nagodba izpodbijano vknjižbo ovrže vso ali nekoliko, tedaj je vsled tožnikove prošnje izbris prepirne vknjižbe dovoliti tako in v tacem razsežaji, kakor je rečeno v razsodbi ali v nagodbi, ter ob enem je ukazati, da se izbriše prepirna zabeležba in vse tiste vknjižbe in probeležbe, katere z ozirom na pravico, ki jo je izbrisati, bile so prošene stoprv po tistem času, ko je prošnja o prepirni zabeležbi prišla zemljeknjižnemu sodišču v roke. §• 66. Kdor trdi, da se je kaka vknjižba izprosila vsled dejanja, prepovedanega po kazenskih zakonih, ta more, da zoper poznejše vpise dobode pravno moč, zaznamenano v §• 61, od zemljeknjižnega sodišča prositi zabeležbe, da je vknjižba prepirna, a prošnji naj priloži nadstojnega sodišča potrdilo, da se je bilo temu sodišču kaznilno dejanje ovadilo. A kadar bi se hotela s prepirno zabeležbo ustanoviti moč, da se prisvajena pravica k izrecilu neveljavnosti o kateri vknjižbi tudi zagotovi zoper kake druge ljudi, ki so si že pred prepirno zabeležbo na-njo zemljeknjižnih pravic blagoverno pridobili, tedaj naj se prošnja o prepirni zabeležbi zemljeknjižnemu sodišču poda v tistem roku, kateri bi stranki pristojal v pritožbo proti privolitvi vknjižbe. §• 67. Če kazensko sodišče izreče, da je izbrisati vknjižbo se zemljeknjižnimi pravicami vred, katere so bile morebiti dobljene pred zabeležbo, omenjeno v §• 66, naj zemljeknjižno sodišče, ako okvarjena stranka o tem donese razsodbo s potrditvijo njene pravokrepnosti, ta izbris da zvršiti po določilih §• 65. A če kazensko sodišče sicer izreče, da je toženec kriv, a ne, da bi se zvršil tak izbris, in okvarjeno stranko zaradi zahtevanega izbrisa vknjižbe napoti na civilno pravdo, tedaj ima stranka potem, ko se ta razsodba upravokrepi, šestdeset dnij roka, da toži, naj se izbriše vknjižba in zgoraj imenovane zemljeknjižne pravice. Ako ta rok mine zastonj, ali ako ne izreče kazensko sodišče, da je toženec kriv, tedaj je izbris prepirne zabeležbe dovoliti vsled prošnje tistega, komur je kaj do tega, da vknjižba ostane. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 14/31 §• 68. Če se izbris prepirne zabeležbe zahteva zato, ker se tožba zaradi izbrisa nij pognala v rokovih, ustanovljenih v §§• 63, 67, naj zemljeknjižno sodišče, ako mu nij znano, da je stvar naopako (na robe), v kratki dobi postavi ročišče, ob katerem naj tist, komur je bila prepirna zabeležba dovoljena, dokaže, da se je bila tožba pognala ob pravem času; a če tega ne more, dovoliti je, da se zabeležba izbriše. §• 69. Kadar zemljeknjižni vlastnik ali upnik, na čegar nepremičnino ali terjatev je vknjižena kaka pravica, zaradi njene ostarelosti toži, da bi se izbrisala vsa ali samo nekoliko, tedaj je moči prepirno zabeležbo dovoliti. §• 70. Dovoliti se prepirna zabeležba more tudi tistemu, kdor si prisodbo stvarne pravice zahteva zato, ker bi si jo bil je priposedoval (§• 1498 obč. drž. (civ.) zak.) §•71. A prepirna zabeležba izbrisne tožbe zaradi zastarelosti (§• 69) ali tožbe o prisodbi stvarne pravice vsled priposedovanja (§• 70) nema moči zoper kake druge ljudi, kateri, zemljiški knjigi verujoč, pridobili so si zemljiške vknjižbe ali probeležbe pred tisto dobo, ko je prošnja o prepirni zabeležbi prišla zemljeknjižnemu sodišču v roke. Prisojena priposedovana pravica ima vrstni red pred vsemi vpisi, kar jih je bilo stoprv po prepirni zabeležbi, in izbrisati je vse stoprv po prepirni zabeležbi vpisane pravice, katere so si z njo v križ. Sicer je delati po §• 65 ga določilih. 5. Zabeležba zvršilne dražbe. §• 72. Tisto sodišče, pri katerem se je dognala zvršilna dražba kake nepremičnine ali kake zastavne terjatve, naj uradoma ukaže, da se ta zvršitev zabeleži v zemljiško knjigo. Ta zabeležba ima nasledek, da poznejši vpisi proti dozdanjemu vlastniku dajo pravico samo ob tistem slučaji, ako bi se dražba izrekla za neveljavno. Če izpodbijanja te dražbe ali nij bilo ali če se je dokončno odvrnilo, tedaj se vsled prošnje udeležencev izbrišejo vsi vpisi, kar jih je stoprv po zabeležbi zvršilne dražbe dovoljenih bilo proti dozdanjemu vlastniku, ter tudi vpisi, kar bi jih morebiti poznejših bilo z ozirom na-nje. §• 73. Kdaj je treba, da zemljeknjižno ali pravdno sodišče ob drugih slučajih ukaže zabeležbo, določa nekoliko ta zakon, nekoliko zakon od 6. februarja 1869, Drž. zak. št. 18, a nekoliko red civilne pravde in konkurzni red. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 15/31 Peti oddelek O oddružitvi sestavnih delov kake knjigovpisne stvari. §• 74. Odpis sestavnega dela kake knjigovpisne stvari ter njegov pripis k drugi knjigovpisni stvari ali začetek novega mu vložka je dovoliti samo tedaj, ako je tist del, ki ga je ločiti, na tanko zaznamenan, če je treba tudi s črteži ali mapami, katerih posnetek naj se hrani v pisemski zbirki, in ako pisma, zahtevek z uzroki podstavljajoča, ugajajo potrebnostim, propisanim o vknjižbi svojinske pravice. Ob oddruževanji samem se je držati §§• 13—15 v zakonu od 6. februarja 1869, Drž. zak. št. 18. Tretje poglavje. O postopanji v zemljeknjižnih stvareh. Prvi oddelek. Splošna določila. 1. Nadstojnost. §• 75. Dovolitve kacega vpisa je razen slučajev, določenih v tem zakonu ter tudi v zakonih o sodnjem postopanji, prositi od tistega zemljeknjižnega sodišča, ki je pri njem vložek, v kateri treba da vpis pride. 2. Načela postopanja. §• 76. Zemljeknjižno sodišče, razen slučajev, določenih v tem zakonu, vpisov ne ukazuje uradoma, nego samo tedaj, kadar prosijo stranke ali oblastva. 3. Pravica do prošnje. §• 77. Če se kdo s prošnjo oglasi v imeni koga druzega, treba dokazati, da ima pravico, vpolagati zemljeknjižne prošnje. Splošno pooblastilo je dovolj v prošnjo zaradi vpisa v imeni tistega, komur je vpis na korist. Zakoniti ali sodnje postavljeni zastopniki ne potrebujejo posebne pooblastitve, da vpis pravic dobodo osebam, katere zastopajo, ali izbris bremen z imovine, ki jim je v gospodarstvo izročena. §• 78. Ako tist, na katerega je zunaj zemljiške knjige prišla kaka nepremičnina ali zemljeknjižna pravica, na to nepremičnino ali pravico druzemu pritegne tako pravico, ki spada v javne knjige, more ta zahtevati, da se vpišejo pravice njegovega prednjaka. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 16/31 §• 79. Tudi porok more v upnikovem imeni zahtevati vpis, ako se upnik ne poprime sebi odstopljene pravice v dosego zastavne pravice na nepremičnino ali na zemljeknjižno pravico svojega dolžnika. §• 80. Vpisa vkupnih pravic, katere se ne dade razdeliti v razmerji k celoti, more vsak deležnik prositi sebi in v imeni ostalih deležnikov. 4. Rokovi §• 81. Rokovi, ki niso na kak koledarski dan ustanovljeni, pričenjajo se tist dan, kateri je po vročitvi. Ko se štejo, nij jim odjemati počitnih dnij, nedelj ali praznikov, niti ne tistih dnij, v katerih je na pošti bilo pismo, ki ga je vpoložiti k zemljeknjižnemu sodišču. Podaljšati se ti rokovi ne dade, razen roka v opravičbo kake probeležbe (§• 43) in roka v donos izvirnega pisma (§• 88) ali preloga (§• 89.) §• 82. Ne dovoljuje se, stvari na poprejšnje stanje postavljati zaradi zamujenih rokov, določenih v tem zakonu. Drugi oddelek. O prošnjah. 1. Oblika prošnje §• 83. Zbornim sodiščem treba da se zemljeknjižne prošnje pismeno vpolagajo; samčnim sodiščem jih je moči tudi ustno zglaševati. Kadar se prošnja ustno zglasi, naj se o njej zapisnik sestavi po propisih, danih o vsebini pismenih prošenj, ter prosnika je napraviti, da postavi določen zahtevek. 2. Potrebnosti. §• 84. V vsaki zemljeknjižni prošnji je imenovati zemljeknjižno sodišče, h kateremu jo je vpoložiti, dalje je povedati ime in priimek, stan in prebivališče prosnikovo ter tistih ljudij, katerim treba da se rešitev priznani, in če so to vkupne osebe (skupščine i.t.d.), tudi imena, katera jim pristoje, in njihove zastopnike. §• 85. Zemljeknjižni vložki, v katere pride kak vpis, naj se imenujejo s tistim oznamenilom, s katerim so v zemljiški knjigi. V zahtevku je na tanko povedati, kaj naj se vpiše v zemljiško knjigo. Zahtevek o vknjižbi molče obseza tudi zahtevek o probeležbi, če prosnik izrekoma ne pove, da ne želi probeležbe. Ako si more ali hoče prosnik pridobiti stvarno pravico samo na užitke kake nepremičnine, naj to izrekoma pove. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 17/31 3. Združba zahtevkov §• 86. Več vpisov, katere z uzroki podstavlja isto pismo, ter tudi ene pravice vpis v več zemljeknjižnih vložkov ali več pravic vpis v en zemljeknjižni vložek se utegne zahtevati samo z eno prošnjo. 4. Priloge a) Izvirna pisma. §• 87. Izvirna je prilagati tista pisma, na katerih podlogi se vpis napravlja. Kadar izvirno pismo pri zemljeknjižnem sodišču ali mej uradnimi spisi leži ali se pri njem hrani, ali kadar hodi s kako vpoloženo a še nerešeno prošnjo, tedaj je dovolj donesti njegov prepis ter povedati, kje je izvirno pismo. §• 88. Če izvirnega pisma nij moči takoj donesti, ker je pri kacem druzem oblastvu, povedati je to v prošnji ter prideti jej poverjen prepis. Ko bi se prošnja dovoliti ne mogla niti tedaj, kadar bi imela izvirno pismo pri sebi, naj se takoj odvrne. A kadar bi se prošnji se zgornjim uvetom moglo ugoditi, tedaj jo je v obrambo vrstnega redu dotične pravice v zemljiško knjigo takoj zabeležiti z dostavkom: »dokler doide izvirno pismo.« Prosniku naj se ob enem primeren rok ustanovi v donos izvirnega pisma, ako ga nij že uradoma poslati dolžno kako zemljeknjižno sodišče, pri katerem je zdaj; ko zemljeknjižno sodišče izvirno pismo potem pošlje ali ko se v postavljenem roku vpoloži, tedaj je prošnjo rešiti o sami stvari. Če se izvirno pismo v postavljenem ali zdaljšanem roku ne vpoloži, mahoma je prošnjo odvrniti in zabeležbo uradoma izbrisati. b) Prelogi. §• 89. Kadar pisma niso zdelana v tacem jezici, v kakoršnem se morejo vloge podajati zemljeknjižnemu sodišču, treba je doložiti prelog, polne vere vreden. Če preloga nij ter se ne more iz prošnje videti, da jo je vsakakor odvrniti, tedaj je na obrambo vrstnemu redu dotične pravice prošnjo zabeležiti v zemljiško knjigo z dostavkom: »dokler doide prelog.« Ob enem je prosniku postaviti primeren rok, da v njem prelog doda. Kadar se prelog v postavljenem ali zdaljšanem roku vpoloži, potem je prošnjo rešiti o sami stvari; ako se prelog ne vpoloži, odvrniti jo je ter zabeležbo uradoma izbrisati. c) Prepisi. §• 90. Prepisi, ako so potrebni pisemskim zbirkam (§• 6), prosti so koleka (štemplja.) Če se ne dolože ali če niso za rabo, tedaj je v pisemski zbirki hraniti izvirna pisma ter priznaniti strankam, da jim je na izvoljo dano, pozneje ven jih vzeti, ako potem prineso redno zdelane Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 18/31 prepise. Nego ob tistih slučajih, ob katerih je prošnji, želečej vpisa pri več zemljeknjižnih sodiščih, treba z izvirnim pismom vred hoditi od zemljeknjižnega do zemljeknjižnega sodišča, naj vsako zemljeknjižno sodišče, ako prepisov, potrebnih njegovi zemljiški knjigi, nij priloženih, ali ako niso za rabo, samo napravi take prepise ter od njih vzame dvojno pristojbino, kakor je ustanovljena poverjenim prepisom. Zemljeknjižnik (voditelj zemljiške knjige) naj na vloženih ali tistih prepisih, ki so v pisemsko knjigo vpisani, uradoma potrdi, da se ujemajo z izvirnimi pismi. §• 91. Posebni propisi določajo, kdaj je prepise donašati zato, da se odmerjajo pristojbine. 5. Izgotovila prošnje in rubrik. §• 92. Zemljeknjižne prošnje je vpolagati po enkrat spisane, ako nij kak izimek zakonito ustanovljen. Prošnjam je prilagati po toliko rubrik, po kolikor bode treba priznanil o rešitvi prošnje. A vendar če teh rubrik nij, to ne zadaje uzroka, da bi se prošnja odvrnila. Na rubrikah je v bistvenih točkah povedati, kaj prošnja zahteva. Namesto rubrik je moči polne prepise prošenj prilagati. Ob tacem slučaji treba izreči, komu jih bode vročiti. Ako se o prošnji zapisnik sestavi, naj sodišče napravi potrebne rubrike, ter zdela naj, če je tako prošeno, tudi polne prepise zapisnika v priznanilo udeležencem. Tretji oddelek O reševanji prošenj. 1. Pretres in razsodba §• 93. Čas, kdaj katera prošnja pride zemljeknjižnemu sodišču v roke, odločljiv je o tem, kako je to prošnjo soditi. §• 94. Zemljeknjižno sodišče naj prošnjo ter tudi njene priloge vzame na tenek pretres, in zemljeknjižni vpis dovoliti sme samo tedaj, 1. kadar iz zemljiške knjige, kar se tiče nepremičnine ali pravice, nij videti nikakoršne ovire prošenemu vpisu; 2. kadar, kar se tiče osebne sposobnosti (zmožnosti) onih, ki so pri vpisu udeleženi, nij utrjenega pomisleka zaradi oblasti, razpolagati se stvarjo, katere se vpis tiče, ali zaradi prosilne pravice tistih, kateri vpisa iščejo ; 3. kadar je videti, da vsebina doloženih pisem dovolj podpira zahtevek, ter 4. kadar so pisma vpoložena v tisti obliki, katere je treba v dovolitev kake vknjižbe, probeležbe ali zabeležbe. Ob zemljeknjižnih vpisih, katerih ne dovoljuje zemljeknjižno sodišče nego katero drugo, naj zemljeknjižno sodišče stori samo to, da razsodi, ali se vpis z ozirom na zemljeknjižno stanje sme dopustiti ali ne; razsodba o ostalih potrebnostih pristoji sodišču, katero dovoljuje. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 19/31 §• 95. O vsaki zemljeknjižni prošnji naj zemljeknjižno sodišče, razen slučajev določenih v §§• 45, 68 in 104 tega zakona, ter tudi v zakonu od 6. februarja 1869, Drž. zak. št. 18, ne dovprašavši stranek, ter praviloma (§§• 88 in 89) brez naprejšnjega odloka, razsodi o stvari in v dotičnem odloku naj izrekoma pove, ali se prošnja dovoljuje ali odvrača. Kadar zahtevka dovoliti sicer nij moči v polnem razsežaji, a dovoliti se ga more vendar nekoliko, tedaj je ukazati vpis, kolikor je dopusten, in odvrniti je zahtevka tist del, kateremu se ne more ugoditi. Ako se prošnja odvrne cela ali nekoliko, povedati je v odloku vse uzroke, zakaj se nij mogla dovoliti. 2. Posebna določila, kar se tiče: a) dovolitve; §• 96. Več ali kaj druzega nego je prosila stranka, ne sme se dovoliti, ko bi vsled vpoloženih pisem bila stranka tudi upravičena k razširnejšemu ali drugačnemu zahtevanju. Če je bila prošena sama probeležba, naj se vknjižba ne ukaže, ako bi se tudi smela dopustiti (§• 85). §• 97. Kadar se vidi iz kacega pisma, da je pridobitelju stvarne pravice bila vknjižba dovoljena, a da so mu tudi ob enem o razpolaganji s pridobljeno pravico bila naložena utesnila ali nasprotne obvezljivosti, o katerih je bila enodobna vknjižba izgovorjena tistim, ki imajo iz njih pravice, tedaj se ne sme vpis one pravice dovoliti, ako, kar se tiče izgovorjenih utesnil ali nasprotnih obvezljivostij, nij ob enem prošnje o vknjižbi, ali vendar če pismo nij tako, prošnje o probeležbi. Prošnjo, da se ob enem vpišejo vzajemne pravice, more vpoložiti ali ta ali ona stranka. §• 98. V odlokih, s katerimi se kak vpis dovoljuje, treba zaznamenati zemljeknjižne vložke, ki nanje pride vpis; dalje je, napominjaje na pisma, na katerih podlogi se dovoljuje, imenovati osebe, katerim, in stvari, na katere bode vpisati, a naposled je tudi pravice, kar se jih vpisuje, poleg bistvenih določil povedati z besedami, ki jih je postaviti v glavno knjigo (§• 5). c) odvračila; §• 99. Kadar se odvrača prošnja o vknjižbi ali probeležbi, tedaj je odvrneno prošnjo sodišč zabeležiti v zemljiški knjigi. Ta zabeležba se ne stori, ako nepremičnina ali pravica, na katero se išče vpisa, a) nij razvidna niti iz prošnje niti iz njenih prilog, ali ako nij vpisana v knjige zemljeknjižnega sodišča, ali b) ako je vpisana drugi osebi a ne tej, proti kateri more po vsebini pisma biti vknjižba ali zabeležba. Zvršeno zabeležbo je omeniti na odloku. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 20/31 §• 100. Kadar vknjižno ali probeležno prošnjo odvrne katero drugo sodišče a ne zemljeknjižno, uradoma je zemljeknjižnega sodišča prositi, da odvračilo zabeleži. §• 101. Kakor zemljeknjižno sodišče zve, da kak odlok, s katerim se je odvrnila vknjižba ali probeležba, ima pravokrepnost, ker nij bilo nič pritožbe, naj zabeležbo odvrnene prošnje uradoma izbriše ter udeležencem to priznani. Četrti oddelek. O zvrševanji vpisov. §• 102. Vpisovati je v zemljiško knjigo smeti samo vsled pismenega naročila od zemljeknjižnega sodišča ter ne drugače nego po vsebini tega naročila. Ako zemljeknjižno stanje pokaže, da se naročilo ne da zvršiti, tedaj je moči to naročilo popraviti samo z novim naročilom zemljeknjižnega sodišča. §• 103. Vsak vpis (§• 8) treba da poleg povedbe, kake vrste je, tudi imenuje dan, mesec, leto, kdaj, in vpoložilno število, s katerim je zemljeknjižnemu oblastvu v roke prišla prošnja, vsled katere se vpisuje. Ako zemljeknjižnemu sodišču ob enem doide več prošenj o isti knjigovpisni stvari, tedaj je k vsacemu vsled njih storjenemu vpisu vpoložilna števila vseh tistih prošenj, kar jih je prišlo ob enem, zabeležiti z dostavkom, da so istega časa. §• 104. V zemljiški knjigi nij smeti nič izstrgati niti ne kako drugače kaj storiti, da se ne bi dalo čitati, kar je vpisano. Ako se ob vpisovanji pomota pripeti in zapazi že mej vpisovanjem, popraviti jo je, ne iskaje naročila od zemljeknjižnega sodišča. Pomota, stoprv najdena po dovršenem vpisovanji, more se popraviti samo vsled naročila od zemljeknjižnega sodišča, katero naj, ako bi pomota utegnila imeti kak praven nasledek, udeležencev dovpraša. §• 105. Na izvirno pismo, vsled katerega se je vpis dovršil, naj se postavi potrdilo, da je vpis izgotovljen. V tem potrdilu, kateremu je naudariti uradni pečat, bodi povedana bistvena vsebina vpisa ter zaznamenano glavne knjige mesto, na katerem je vpis. Če je bilo vpoloženih več izvirnih odpravkov katerega pisma, na vsak izmej njih je postaviti potrdilo. Ako se vpis izgotovi vsled več pisem, katera so mej seboj v zveznosti, deti je potrdilo na vsako iz njih, napominjaje na ostala pisma. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 21/31 Peti oddelek. O vkupnih zastavah. 1. Zaznamenilo glavnega vložka. §• 106. Ob vkupnih zastavah (§• 15), katere je narediti z vpisom na razne zemljeknjižne vložke, treba en vložek zaznamenati za glavni vložek, a ostale za sovložke. Če tacega zaznamenila nij, smatra se, da je glavni vložek tist, kateri je v prošnji imenovan prvi. Kadar se prosi, da bi se na druge zemljeknjižne vložke raztegnila taka zastava, ki že velja enej terjatvi, tedaj je za glavni vložek smatrati tisti vložek, kateri je bil prvi obremenjen. Z glavnega vložka naj se na sovložke ter se vsacega sovložka na glavni vložek napomni s pristavkom. 2. Naznanilo in vpisovanje vkupnih zastav. §• 107. Ako upnik prosi, da bi se raztegnila zastavna pravica, zagotavljajoča njegovo terjatev, dolžan je naznaniti zastavo, katera je tej terjatvi že dana, da se vkupna zastavljenost zabeleži. Kvara zaradi zamolčane že stoječe zastave zadene upnika. Ako bi se s kakoršnega koli uzroka ne bila že storila zabeležba vkupne zastave, tedaj more zastavni dolžnik prositi, da se stori. Troške od tega treba da povrne upnik, če je o tem česa kriv. Kadar kako zemljeknjižno sodišče, dovoljujoč vknjižbo ali probeležbo zastavne pravice kaki terjatvi, zapazi, da je zastavna pravica tej terjatvi že vpisana ali v njegove ali v katerega druzega zemljeknjižnega sodišča knjige, naj uradoma skrbi, da se za glavni vložek smatra tist vložek, na katerem je zastavna pravica vpisana, ter da to priznani onim zemljeknjižnim sodiščem, v katerih knjige je terjatev že postavljena. §• 108. Vkupne zastave vpisa pri več zemljeknjižnih sodiščih je moči, prilagaje izvirna pisma ali poverjene prepise (§• 88), ob istem času prositi od posameznih zemljeknjižnih sodišč ali zahtevati samo z eno prošnjo. Kadar je prvo, povedati je v vsaki prošnji glavni vložek in vse sovložke. Kadar je drugo, vpoložiti je prošnjo k tistemu zemljeknjižnemu sodišču, pri katerem naj bode glavni vložek, ter zaznamenati red, v kakoršnem je prošnjo v rešitev poslati ostalim zemljeknjižnim sodiščem. §• 109. Ako ima s prvotnim ali poznejšim vpisovanjem kake vkupne zastave opraviti več zemljeknjižnih sodišč, naj vsako iz njih, kar se tiče zastavnih stvarij, katere so v njegovih knjigah, samostojno razsodi o vknjižbi ali probeležbi zastavne pravice, in razsodbo oznani zemljeknjižnemu sodišču glavnega vložka. Pritožbo na vsak storjen odlok je vpoložiti k tistemu zemljeknjižnemu sodišču, katero ga je izreklo. Kadar se vsled pritožbe razkrene ali izbriše vknjižba ali probeležba, ki jo je bilo kako zemljeknjižno sodišče dovolilo na sovložke, treba ta izbris priznaniti zemljeknjižnemu sodišču glavnega vložka, da ga zabeleži. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 22/31 §• 110. O vrstnem redu vkupne zastave ob vsaki posamezni zastavni stvari razločuje čas, kedaj prošnja zaradi dovolitve kacega vpisa v roke pride tistemu zemljeknjižnemu sodišču, v katerega knjigah je vpis dodelan. 3. Vpisi izprememb na glavnem vložku. §•111. Vse zemljeknjižne prošnje, kar se jih tiče take zastavne pravice, katera se več vložkov vkupno drži, vpolagati je k tistemu zemljeknjižnemu sodišču, pri katerem se piše glavni vložek, in presojati jih je po stanji tega vložka. Ako bi se bila prošnja vpoložila kacemu druzemu zemljeknjižnemu sodišču, naj jo vrne s tem napotilom, da se vpoloži zemljeknjižnemu sodišču glavnega vložka. §• 112. Vse izpremembe, kar jih bode na vkupni zastavni pravici s predevkom, utesnilom, obremenitvijo, izbrisom ali kako drugače, treba vpisovati samo na glavni vložek. Tem vpisom se utegne v zemljiški knjigi odmeniti poseben list, o katerem naj se v glavnem vložku naredi napomnilo. Vpis izprememb na glavnem vložku ima tako pravno moč, kakor bi že zdelan bil po vseh zdanjih ali še bodočih sovložkih; vendar, ako se vkupne zastave izbriše nekoliko ali vsa, tedaj treba, kar se tiče vseh zastavnih stvarij, to tudi zabeležiti na vse sovložke, ter izbris zastavne pravice, kar se tiče posameznih sovložkov, tudi na te posamezne. §• 113. Kadar se izbrisuje zastavna pravica o zastavljenini, vpisani na glavni vložek, tedaj tudi na glavnem vložku treba izbrisati vse pozneje zdelane vpise ter predeti jih na kak istega zemljeknjižnega sodišča sovložek, s katerim je potem tako delati, kakor z glavnim vložkom, ako vkupne zastave še nij konec. Če v knjigah tega zemljeknjižnega sodišča nij nič sovložkov, naj to sodišče, ako nobenega izrecila od zastavnega upnika nij, določi, kateri sovložek bode po sedaj za glavni vložek, in zemljeknjižnemu sodišču novega glavnega vložka naj uradoma pošlje poverjene prepise od tistih vpisov, ki so v glavni knjigi, in od pisemskih prepisov, ki napominjajo nanje. Prenaredbo sovložka v glavni vložek je oznaniti zemljeknjižnim sodiščem vseh sovložkov in uradoma zabeležiti na vse sovložke, kateri še ostanejo. §•114. Zemljeknjižnemu sodišču, h kateremu preide pisanje glavnega vložka, naj se pošljo tiste zemljeknjižne prošnje, kar jih že nij moči rešiti zato, ker se je zastavna pravica z glavnega vložka izbrisala, in to naj se priznani tudi prosnikom. Vpoložilna števila zemljeknjižnega sodišča poprejšnjega glavnega vložka določajo vrstni red mej temi prošnjami. 4. Tožba za opravičbo. §•115. Da se opraviči taka probeležba zastavne pravice, katera pri raznih zemljeknjižnih sodiščih enej terjatvi vkupno velja, treba samo ene tožbe za opravičbo. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 23/31 Tožbo za opravičbo je pognati ali pri sodišči, pod katerem je zastavni dolžnik sploh, ali pri katerem tacem, ki je stvarno sodišče, kar se tiče kake izmej zastavljenin, na katero je bila probeležba dovoljena. 5. Zemljeknjižni izpiski. §•116. V zemljeknjižne izpiske o takih vložkih, kateri, kar se vkupne zastave tiče, veljajo za sovložke, postaviti je napomnilo o glavnem vložku s pristavkom, da so samo na glavnem vložku vpisane izpremembe, kar se jih je zgodilo na zastavni, vkupno vpisani pravici. 6. Prehodno določilo. §• 117. Ako na kako vkupno zastavo, katera bi pred tega zakona veljavnostjo dovoljena bila na razne zemljeknjižne vložke, pridejo poznejši vpisi, naj se v prošnji zaradi novega vpisa zaznamena tist vložek, kateri bode veljal za glavni vložek. Na ta vložek je predeti vse vpise, kolikor jih je po drugih vložkih o vkupni zastavi bilo potem, kar je bila osnovana. Ta predevek je z oznamenilom glavnega vložka zabeležiti na ostalih vložkih, s katerimi bode potem delati kakor se sovložki. Šesti oddelek. O umrtvilu (amortizovanji) starih zastavnih terjatev. §• 118. Kadar potem, kar je bila vknjižena kaka zastavna terjatev, in ako se nanjo oslanjajo poznejši vpisi, tudi po najzadnjem teh vpisov konči (vsaj) petdeseti let mine, ter če tistih, kateri se iz vpisov vidijo za upravičence, ali njih dednikov in nastopnikov nij moči nikjer najti, in ako v tem času niso vzeli plačila niti iz glavnice niti iz obrestij, niti ne kako drugače iskali pravice, tedaj more dolžnik prositi zemljeknjižnega sodišča, da priredi omrtvilo. §• 119. V prošnji treba da prosnik pove uzroke, zakaj išče umrtvila. Če se zemljeknjižnemu sodišču zdi, da je prošnji ugoditi, naj tiste, kateri si prisvajajo pravice do zastavne terjatve, z ediktom pozove, da jih zglasijo. §• 120. V ediktu je na tanko zaznamenati vknjižbo se vsemi vpisi vred, kar se jih oslanja nanjo, ter v zglasbo prisvajanih pravic ustanoviti leto dnij roka, dostavljaje poslednji koledarski dan, ki ga je približema ustanoviti z ozirom na prvo oznanilo edikta. Edikt je nabiti im sodišče in trikrat natisniti v novinah, odmenjenih sodnjim oznanilom. Zemljeknjižnemu sodišču se na izvoljo daje, tudi ga natisniti v drugih tozemskih ali inostranskih novinah. §• 121. Če kako prisvajano pravico kdo zglasi v ediktnem roku, treba to priznaniti onemu, kdor išče umrtvila, in udeležencem je svobodno, s pravdo iskati razsodbe o prisvajani pravici. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 24/31 A mine li ediktni rok zastonj, naj zemljeknjižno sodišče vsled prosnikovega zahtevanja z odlokom privoli, da se umrtvi vknjižba in z njo vsi vpisi, kar se jih nje tiče, ter da se ob enem tudi vse to izbriše. Sedmi oddelek. O vročitvi. §• 122. Na vsacem odloku je zaznamenati osebe, katerim naj se vroči; tudi je povedati, komu je dati kako izvirno pismo. §• 123. Rešitve zemljeknjižnih prošenj je razen prosnikom uradoma priznanjati še tudi tem ljudem: 1. Tistemu, na čegar svojino se kaka zemljeknjižna pravica pridobode, ali čegar zemljeknjižne pravice se odstopajo, bremene, utesnjavajo ali razkrepajo, ali proti komur se vpiše kaka zemljeknjižna zabeležba. 2. Kadar se dovoli izbrisati vpis cel ali samo nekoliko, vročiti je odlok tudi vsem tistim, katerim je na vpisani pravici pozneje kaj vknjiženo ali probeleženo. 3. Tudi vlastniku nepremičnine je vročati odloke o taki vknjižbi ali probeležbi, s katero se kakih drugih ljudij že vpisane pravice zastavljajo ali odstopajo. 4. Ako se vpis proti pooblastitelju dovoli vsled prošnje njegovega pooblaščenca, tedaj treba odlok vročiti pooblastitelju, razen če se pooblastitev dokaže s takim pooblastilom, katero ugaja zahtevanju §• fa 31. 5. Vsak odpis ali pripis, kateri se kake nepremičnine tiče, naj se priznani tudi oblastvu, katero kataster piše. §• 124. Ljudem, v §• fu 123 od števil 1—4 zaznamenanim, naj se vroča po propisih redu civilne pravde o vročevanji v svojske roke. O opravljeni vročitvi je dati posebno sprejemnico. Izvirni spisi, ako se nij v prošnji zahtevalo kaj druzega, naj se vrnejo njemu, kdor jih je izročil. Zemljeknjižnim sodiščem je dolžnost čuti, da se hitro in prav vročajo odloki o zemljeknjižnih stvareh. §• 125. Ako bi se kaka vročitev ne opravila ali ne opravila redno, to še ne bi dajalo pravice, izpodbijati veljavnost zemljeknjižnega vpisa. Tist, kdor si iz zemljeknjižnega vpisa trdi pravice ali kako osvoboditev od obvezljivostij, nij dolžan dokazovati, da je vročitev opravljena. Osmi oddelek. O pritožbi. 1. Vpolaganje pritožbe (rekursa.) §• 126. Zemljeknjižni odloki se ne smejo prenarejati vsled nobenega nasprotnega vgovarjanja. Proti njim je svoboden samo pravni pomoček s pritožbo. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 25/31 V pritožbo niti novih navedkov nij smeti devati niti ne prilagati jej novih pisem. Pritožbe je vedno podajati prvi stopinji. Zbornim sodiščem jih je samo pismeno vpolagati, a samčnim sodiščem tudi ustno zglaševati na zapisnik. Pismenim pritožbam naj se prilagajo rubrike, potrebne v priznanilo udeležencem. Odvrniti je pritožbo, katera se na ravnost vpoloži k drugi ali tretji stopinji. Pritožbe o pomudah je moči podajati na ravnost višjim sodiščem. §• 127. Ob vročitvah znotraj okoliša višjega deželnega sodišča je trideseti dnij pritožnega roka, a zunaj njega šestdeseti (§• 81.) Prepozne pritožbe naj prva stopinja takoj odvrne, ako bi tudi v zemljiško knjigo vpisana zabeležba odvračljivega odloka ne bila še izbrisana. §• 128. Ob pravem času podane pritožbe je s pridetimi spisi, potrebnimi v njihovo razsodbo, vpolagati k drugi stopinji, da jih ona sama razsodi, ali, ako bi pritožba merila na kako rešitev druge stopinje, da jih odpravi k tretji stopinji. To naj se priznani vsem tistim ljudem, katerim je bil izpodbijani odlok vročen. Pritožniku nij treba priznanila. §• 129. Ako pritožba meri na dovolitev kake vknjižbe ali probeležbe, zabeležiti jo je v zemljiško knjigo, in ta zabeležba naj se izbriše, če se pritožba odvrne. To zabeležbo ter tudi njen izbris je uradoma opraviti. §• 130. Če druga stopinja pritožbo odvrne, nij svobodno še dalje se pritoževati, in kadar bi se to zgodilo, naj odvrne prva stopinja. A kadar se pritožbi ugodi, moči se je dalje pritožiti k tretji stopinji, a paziti je ob tem na določila v §§• 126—129. Rešitvi pritožbe naj se pristavijo nagibi razsodbe, če je prenarejen odlok, na katerega je merila, ali če je potrjen z bistveno drugačnih nagibov. 2. Moč pritožbene rešitve. §• 131. Ako se z odvračljivo rešitvijo kake pritožbe potrdi odvračilen odlok, uradoma je ukazati, da se izbriše zabeležba odloka, vpisana v zemljiško knjigo, ter da se to priznani udeležencem. §• 132. A če v prvi stopinji odvrneno vknjižbo ali probeležbo dovoli druga stopinja, treba to dovolitev vpisati v zemljiško knjigo. Moč tega vpisa je tako soditi, kakor bi se bil zdelal za vpolaganja prve prošnje. §• 133. Ako izbris, katerega je bila prva stopinja dovolila, ovrže druga, na novo je napraviti izbrisano vknjižbo ali probeležbo. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 26/31 A če druga stopinja odvrne kako drugačno vknjižbo ali probeležbo, katero je bila prva dovolila, treba je to naredbo zabeležiti v zemljiško knjigo, a vpisane pravice nij izbrisati, dokler ali razsodba pride od tretje stopinje ali rok mine pritožbi zoper naredbo druge. Kadar tretja stopinja potrdi odlok prve, izbrisati je zabeležbo, vpisano zaradi pritožbe. Ako predrugačljivo razsodbo druge stopinje potrdi tretja, ali če ob pravem času nij pritožbe nanjo, izbrisati je vknjiženo ali probeleženo pravico. ------------------------------------------------ Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 27/31 96. Postava od 25. julija 1871, kako je postopati, da se zemljiške ali rudarske knjige uravnajo, kadar se ustanavljajo, dopolnjujejo, v drugo napravljajo ali predrugačajo. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: §• 1. S tem zakonom v red dejano postopanje, s katerim se uravnavajo zemljiške knjige, velja tedaj: a) kadar se vsled kacega deželnega zakona novic ustanavljajo zemljiške knjige ali že ustanovljene tako predrugačajo, da bi ta predrugačba sezala v vlastniške in svojinske razmere ali v stanje bremen; b) kadar je kako zemljiško knjigo dopolniti z vpisom take nepremičnine, katere nij še v nobenih zemljiških knjigah vpisane; c) kadar je kako celo zemljiško knjigo ali samo nekoliko te knjige v drugo napraviti zato, ker se je izgubila ali že nij za rabo cela ali nekoliko te zemljiške knjige. §• 2. Ukazati to postopanje pristoji višjemu deželnemu sodišču, a zvršiti ga je tistemu sodišču, katero zemljiško knjigo drži. 1. Kadar se nove zemljiške knjige ustanavljajo. §• 3. Kadar se vsemu okolišu kacega sodišča dodela črtež novih zemljiških knjig, osnovanih po splošnega zemljeknjižnega zakona in deželnih zakonov propisih, treba da višje deželno sodišče postavi dan, katerega je začeti s tem črtežem tako delati, kakor se zemljiško knjigo (pričetni dan nove zemljiške knjige), ter da ob enem sproži postopanje, da se knjiga uravna. Moči je te naredbe tudi napraviti že tedaj, kadar je črtež dovršen samo enemu delu sodnjega okoliša. §• 4. Javne knjige, če morebiti so, treba na pričetni dan nove zemljiške knjige toliko skleniti in z rabe umekniti, kolikor nova zemljiška knjiga stopa v njih mesto. A take prošnje o kacem vpisu v poprejšnje javne knjige, katere doido pred začetnim dnevom nove zemljiške knjige, a ta dan še niso rešene, treba rešiti po propisih, veljavnih onim knjigam, ter dovoljene vpise je opraviti v knjige, katerim se raba ustavlja. §• 5. S prvim ediktom je oznaniti začetek nastopanja in dan, katerega bode se zemljeknjižnim črtežem delati, kakor z novo zemljiško knjigo. V tem ediktu se pove ozemljije, kateremu se je napravil zemljeknjižni črtež, ter imenujejo sodnji okraji ali davčne občine in zaznamena kraj, kjer je nova zemljiška knjiga vsacemu na videž odprta; tudi bodi v njem nauk, da je od tega dneva nove svojinske, zastavne in druge zemljeknjižne pravice na nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo, moči samo z vpisom v novo zemljiško knjigo pridobivati, utesnjavati, na druge predevati ali razkrepati. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 28/31 §• 6. Vrhu tega naj se v ediktu pozove k zglasbam, imenovanim v §• 7, ter zaznamena sodišče, h kateremu je vpolagati zglasbe, ki naj se jim s povedanim zadnjim koledarskim dnevom ustanovi rok, katerega ne sme biti izpod leta dnij a ne nad leto in šest mesecev. Ob enem naj se za pravni nasledek zamujenega roka zaznamena izguba pravice, potegniti se za iskovino, katero bi zglasiti bilo proti tistim drugim ljudem, ki si zemljeknjižne pravice blagoverno pridobodo na podlogi vpisov, v novi zemljiški knjigi stoječih ter ne izpodbijanih. Postavljanja v poprejšnjost proti zamujenemu ediktnemu roku nij, ter ne dovoljuje se, omenjeni rok podaljševati posameznim strankam. Ta določila je v ediktu povedati. §• 7. V zglasbo je pozvati: a) vse ljudi, kateri na podlogi kake pravice, dobljene pred začetnim dnevom nove zemljiške knjige, iščejo, da bi se v njej predrugačili vpisi, tikajoči se svojinskih ali vlastniških razmer, naj ta predrugačba zahteva, da se odpiše, pripiše ali prepiše, da se popravi oznamenilo nepremičnin ali sestava knjigovpisnih stvarij, ali naj česa druzega hoče; b) vse ljudi, kateri že pred nove zemljiške knjige začetnim dnevom do nepremičnin, v njej vpisanih, ali do njihovih delov pridobili so si zastavne, služnostne ali druge pravice, sposobne za knjižen vpis, ako bi te pravice bilo tako vpisati, kakor da spadajo k starim bremenom, ter ako niso v novo zemljiško knjigo bile vpisane že ob njeni ustanovitvi. Če je pravica, katero treba zglasiti, očitna iz kake javne knjige, ki se zdaj umiče z rabe, ali iz kake sodnje rešitve, ali če kakih stranek prošnja, tikajoča se te pravice, pri sodišči teče, vse to nič ne izpreminja dolžne zglasitve, in to je v ediktu izrekoma oznaniti. §• 8. Vsako zglasbo kakih prisvajanih pravic, v §• 7 za lit. a) omenjenih, treba takoj v zemljiško knjigo zabeležiti. Ob enem tudi, ako se ne dokaže, da o stvari, katera je zglašena, pravda teče, treba o njej uradoma ukazati razpravo s tistimi ljudmi, na katere zglas meri, ter tudi z onimi, o katerih zemljiška knjiga vrhu tega kaže, da so je pravno udeleženi. §• 9. Če se udeleženci ne zedinijo ob tej razpravi, katerej je, ako se potrebno zdi, na samem mestu poiskati ovedkov in dovprašil, da se z njimi stvar objasni, tedaj je tiste, ki iščejo predrugačbe kacega vpisa, napotiti na pravdo, in v to jim odločiti primeren rok, kateri se sme samo z važnih uzrokov podaljšati. Ako se udeleženci zedinijo o predrugačbi v zemljiški knjigi, naj se predrugačba zvrši. §• 10. Kadar se zamudi rok za pravdni začetek ali se pognana tožba dokončno odvrne, izbrisati je zabeležbo zglasitve. Izbris se ukaže vsled prošnje kacega udeleženca potem, ko se dovpraša nasprotna stranka. §• 11. Vpis, zvršen vsled zedimbe med udeleženci, ima kreposti zemljeknjižnega vpisa. Enako krepost imajo tudi ob pričetku nove zemljiške knjige že stoječi vpisi, ako se v ediktnem roku ne zglasi nič iskanja kacih njim nasprotnih pravic, ali kadar se zamudi rok, pobijati jih s pravdo, ali kadar se pognana tožba dokončno odvrne. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 29/31 §•12. V zglasbi kake izmej iskovin, omenjenih v §• 7 za lit. b), treba pravico z vrstnim redom, kateri se jej zahteva, in knjigovpisne stvari, na katere bodi vpis, na tanko določiti in tudi povedati oznamenilo, kakoršno dobodo v novi zemljiški knjigi. V zglasbo je vrhu tega postaviti, na kaj se opira zglašena pravica in vrstni red, kateri se jej zahteva; pisma, kar jih je o tej stvari, vpoložiti je se zglasbo vred, ali o njih povedati, kje so vpisana ali kje se hranijo. §• 13. Bremenilne pravice, zglašene po določilih §• fa 12, treba z dostavljenim vrstnim redom, kateri se jim zahteva, pri dotični knjigovpisni stvari postaviti z napisom: »stara bremena.« §• 14. Kadar zglasbi bremenilnih pravic mine rok, ustanovljen s prvim ediktom, naj razpiše višje deželno sodišče drugi edikt. Drugi edikt treba da tudi po zmislu §• 5. ga zaznamena ozemljije, kar ga nova zemljiška knjiga obseza in kateremu se je vsled prvega edikta vpis starih bremen izprosil ali dopolnil, ter da vse tiste ljudi, ki menijo, da so v svojih pravicah okvarjeni s kakim vpisom ali njegovim zemljeknjižnim vrstnim redom, pozove, naj svoj vgovor zglasijo v roku, katerega je v ediktu ustanoviti, ker sicer bi vpisi dobili krepost zemljeknjižnih vpisov. Roka ne sme biti izpod šest mesecev a ne nad leto dnij, ter njegov zadnji koledarski dan je v ediktu povedati. Kar §• 6 v odstavku 2 veleva, to se razteza tudi na ta edikt. §• 15. Vsak vgovor, zglašen zoper vpis kake bremenilne pravice ali zoper njen vrstni red, naj se zabeleži takoj pri njej. Ob enem je tudi, ako se ne dokaže, da o stvari vgovora teče pravda, treba o njej uradoma napraviti razpravo s tistimi ljudmi, na katere vgovor meri, ter tudi z onimi, o katerih zemljiška knjiga vrhu tega kaže, da se jih on pravno tiče. Ako se udeleženci ne zedinijo ob tej razpravi, naj sodišče določi, katere izmej tistih stranek, ki so si njih iskovine v križ, kakor je pokazala razprava, naj poženo pravdo, ter naj jim v to namero ustanovi rok, štet od tistega časa, kadar pravokrepnost dobode sodnji odlok, kateri to veleva, in rok je samo z važnih uzrokov podaljšati. Če se udeleženci zedinijo o predrugačbi v zemljiški knjigi, naj se predrugačba zvrši. §• 16. Kadar kaka stranka zamudi rok, ustanovljen zato, da bi pognala pravdo, ali kadar izgubi samo pravdo, tedaj, ako se je z vgovorom bil oglasil nje nasprotnik, treba vpis, kakor se je izpodbijal ali sam vpis ali njegov vrstni red, izbrisati ali popraviti po meri vgovora vsled zamude trdno veljavnega, ali po meri dokončne pravdne razsodbe; a če je bila ona sama zglasila vgovor, izbrisati je zabeležbo vgovora. Vse to je ukazati vsled prošnje kacega udeleženca potem, ko se dovpraša nasprotna stranka. §• 17. Vpis, zvršen vsled zedimbe mej udeleženci, ima kreposti zemljeknjižnega vpisa. Enako krepost imajo tudi v starem bremenstvu ob pričetku nove zemljiške knjige stoječi ali vsled kacega zglasa napravljeni vpisi, ako se v ediktnem roku proti njim ne gane nič vgovora, ali ako se je ob vgovoru na pravdo napotil vgovornik, ter če je potem zamudil rok, ustanovljen začetku pravde, ali vsled dokončne razsodbe izgubil samo pravdo. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 30/31 §• 18. Višje deželno sodišče more, kolikor je treba, da se polajša razvidnost zemljeknjižnega stanja, po dognanih razpravah, zaznamenanih v §• 15, ukazati, da se stara bremena na nov list predeno takisto drugo za drugim, kakoršen je njih vrstni red. Vpisovanju starih bremen prvotno rabljeni list naj se po zvršenem predevku z rabe umakne. §• 19. Podzastavni upnik je upravičen do tistih dejanj, ki jih je treba v dokaz takih pravic ali vgovorov, ki pristoje glavnemu upniku, in to ob istem času ter vse tako, kakor glavni upnik. 2. Kadar je zemljiško knjigo dopolniti §• 20. Ako je zemljiško knjigo dopolniti z vpisom take nepremičnine, katere nij še v nobeni zemljiški knjigi vpisane, tedaj je uravnovanje zemljiške knjige po določilih tega zakona uradoma ukazati s to izpremembo, da treba v razpisanih ediktih na tanko zaznamenati novič vpisano nepremičnino, in da se do na tri mesece more zmanjšati ediktni rok, naj se on postavlja po §• 6 ali po §• 14. A če je novič v zemljiško knjigo vpisana nepremičnina bila javno imenje, ter če obče znane ali s pismi verjetno dokazane razmere devajo na videz, da kaki drugi ljudje nemajo nič stvarnih pravic do nje, more višje deželno sodišče ukreniti, da nij treba uravnovalnega postopka. V tem sklepu naj ob enem višje deželno sodišče tudi postavi dan, katerega zvršena dopolnitev dobode krepost zemljeknjižnega vpisa. 3. Kadar se zemljiška knjiga v drugo napravlja §• 21. Kadar je celo ali nekoliko zemljiške knjige v drugo napraviti zato, ker se je izgubila ali že nij za rabo cela ali nekoliko te knjige, uradoma je ukazati vtem zakonu zapovedano postopanje v zemljiške knjige drugo napravo po njeni vsebini, kakor jo je treba zopet napraviti. Ob tem se do na tri mesece more zmanjšati ediktni rok, naj se on postavlja po §• 6 ali po •§•14. 4. Kadar se zemljiška knjiga predrugača §• 22. Ako se z deželnim zakonodavstvom ukaže taka splošna ali nekolična predrugačba zemljiških knjig, da seza v svojinske in vlastniške razmere, držati se je zmisla §§• fov 1—7 za lit. a) in §§• fov 8—11 v tem zakonu. Če se ta predrugačba tiče tudi bremen, delati je še vrhu tega po §• 7 za lit b) in po §§• 12—19 v tem zakonu. 5. Splošna določila §• 23. Edikte, katere je po tega zakona propisu razpisovati, treba z deželnimi, sodnjim oznanilom odločenimi novinami po trikrat priobčati v primernih presledkih ter tudi z oznanili po občinah, koder leže nepremičnine, katerih se tiče uradovanje, kakoršno bode v to namero. Razen oznanila ediktov treba tudi, kolikor se more, skrbeti še drugače, da se stranke primerno pouče o važnosti postopka, kateri bode po tem zakonu, ter še posebno skrbeti, da se varstvena in skrbstvena oblastva opomnijo, naj pazijo braniti pravic nedoletnim ali takim ljudem, ki so pod skrbnikom. Kos XXXVII. — 95 in 96. Postava od 25. julija 1871. Stran 31/31 §• 24. Noben pravni pomoček ne more izpodbijati ustanovljenih ediktnih rokov, katere odmerja višje deželno sodišče. Potlejšen podaljšek ediktnega, po tem zakonu oznanjenega roka more, ako splošni uzroki zahtevajo, po nasvetu višjega deželnega sodišča in dovprašavši deželni odbor, dovoliti pravosodnji minister, katerega ob tem ne veže meja, postavljena v §§• 6 in 14. §• 25. Uradoma je odvrniti zglasbe ali vgovore, kateri doido, ko že mine ediktni rok, njim odločen v podajanje. §• 26. Ako ob postopanji, ki se godi po tem zakonu, stranka dobode napotilo, pognati pravdo, treba po splošnih določilih o nadstojnem sodišči ustanoviti pristojnost o tej pravdi. §• 27. Kadar se zemljeknjižen izpisek o kaki nepremičnini ali o stvarni na njej ležeči pravici izda ob tacem času, ob katerem, kar se te nepremičnine tiče, nij še dognano tisto uradoma zapovedano postopanje, ki se z njim zemljiška knjiga uravnava, tedaj je treba to v zemljeknjižnem izpisku povedati. §• 28. Uradni posli ob ustanovitvi, dopolnitvi, drugi napravi in predrugačbi zemljiških knjig so prosti koleka (štemplja) in pristojbin. Ta svoboda se razteza na vse zapisnike, odpravke, vloge in priloge, a samo toliko, kolikor so ta pisma odločena, da se z njimi dožene postopanje, vred spravljeno s tem zakonom, ter semkaj ne spadajo pravdne razprave. §• 29. Ta zakon se po svojem zmislu razteza tudi na rudarske knjige, a držati se je ob tem določil splošnega rudarskega zakona. §• 30. Ta zakon pride v moč tist dan, katerega se razglasi. §•31. Zvršiti se ta zakon naroča pravosodnjemu ministru, kateri naj razglasi zvršilne ukaze, v to namero potrebne, in finančnemu ministru. V Išel-u, dne 25. julija 1871. Franc Jožef s. r. Hohenwart s. r. Holzgethan s. r. Habietinek s. r. Kos XXVIII.82. Postava od 23. maja 1883. stran 1/2 Leto 1883. 247 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. -------------------------- Kos XXVIII. — Izdan in razposlan dne 6. junija 1883. 82. Postava od 23. maja 1883, s katero se deloma izpremenjujeta § fa 74 in 76 občnega zemljeknjižnega zakona. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: §• 1. Zemljeknjižna delitev kake katastralne parcele, katere omejne črte delajo ali kvadrat ali pravokotnik 20 metrov največ širok, ter je delitev opraviti po nekolikih delih parcele, more se dovoliti samo na podlogi poverjenega geometričnega črteža (ležnega črteža), ki ga je naredil poljemerski uradnik katasterski ali pa upravičen zaseben tehnik. V slučajih, ko črteža ni potreba, mora se delitev v listini, katera bodi podloga vknjižbi, na tanko opisati. Ta opis, kakor tudi črtež treba da se vjemata z določili, ki so merodajna za razvidnost katastra, in se ukazoma razglasijo. Poleg izvornika kakega črteža mora stranka predložiti dva poverjena, štemplja prosta prepisa, katerih eden se, ako se dovoli zahtevana delitev, vzprime v listinsko zbirko, dragi pa se priloži odloku, ki ga je priznaniti oblastvu za izmero pristojbin. Prepis določen listinski zbirki nadomesti se lahko z izvornikom. Ako ima zemljeknjižno sodišče pred seboj po katastralnem oblastvu priznanjeni začrt o delitvi kake katastralne parcele, to se sme stranka, proseč za izvedbo zemljeknjižne delitve naslanjati na ta začrt, in tedaj ni treba prilagati črteža in prepisov njegovih. §• 2. Zemljeknjižne vpise, katerim so se podloge ustanovile v tečaji ostalinske razprave, tako kakor je za vknjižbo potreba, naj se, ako ni obstoječim zakonitim naredbam ustrezajoče prošnje udeležencev, izprožiti je uradoma po ostalinskem sodišči, po tem ko je prisodba pravno moč zadobila, ako ima sodišče listine za dovoljenje vpisa potrebne pred seboj, v kolikor te listine niso izdatbe razlok ostalinskega sodišča. Kos XXVIII.82. Postava od 23. maja 1883. stran 2/2 Z uradnimi naredbami naj se, ako ni nasprotujočega izrecila udeležencev, čaka do iztečaja šestih tednov, potem ko je prisodba pravno moč zadobila. Prepise listin, potrebne za listinsko zbirko in za priznambo oblastvu za izmero pristojbin, naj stranka za časa položi pred ostalinsko sodništvo, drugače jih je uradoma napraviti, za kar se pobira dvakrat toliko pristojbine, kolikor je določene za uradne poverjene prepise. Stranki, katera predlaga listine ali listin prepise, da se izvedejo zgornja določila, naj se, ako zahteva, potrdi prejem. Ako se zemljiška knjiga, v katero naj se vpisuje, ne piše pri ostalinskem sodišči, naj ono zaprosi pristojno zemljeknjižno sodišče, da zvrši vpis. §• 3. Ako pride zemljeknjižnemu sodišču vsled kake ostalinske razprave uradno na znanje, da se je vknjižba kake stvarne pravice, ki je v podlogo dolžnosti zemljiškega davka, opustila, ali če katastralno oblastvo prosi zemljeknjižno sodišče, naj naredi, da se zvrši opuščena vknjižba take pravice, to naj sodišče obotavljajoči se stranki, zaslišavši jo, določi rok, do katerega je dolžna urediti stanje zemljiške knjige, ali pa v slučaji kakih nasprotujočih ovir, izkazati se, kaj je storila, da se odstranijo te ovire. Prestop tega roka, katerega dostanje naj se uradno nadzira, kaznjuje se z 1 do 50 gld. avstr, veljave globe, katero je naprej pretiti in povišati, ako se prestop ponovi. Postop naj se ravna po določilih o postopu v nepravdnih stvareh. Vloge zapisniki, priloge, rubrike, v kolikor zadevajo samo uporabo zgornjih določil in nimajo za predmet prošnje kake stranke, da se ji dovoli zemljeknjižni vpis, proste so štemplja. §• 4. Zvršiti to postavo naročeno je ministroma za pravosodje in za finance. Na Dunaji, dne 23. maja 1883. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Pražak s. r. Dunajewski s. r. 249 83. Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: I. Splošna določila. Čemu je kataster v razvidnosti imeti. §• 1. Izdelke napravljene na podlogi postave od 24. maja 1869 (Drž. zak. št. 88) o uredbi zemljiškega davka in poznejših postav od 6. aprila 1879 (Drž. zak. št. 54) in 28. marcija 1880 (Drž. zak. št. 34) treba je zategadelj, da se bode zahteval davek od vsakokratnega dejanjskega posestnika po meri davek dolžnega posestnega razsežaja v eni davkovni (katastralni) občini, v natančni razvidnosti imeti, da se bo vedelo za vsako premeno. Soposestniki veljajo glede davkovnega predmeta samo za enega davkovca, in davkovni zahtev nameniti je samo na enega izmed njih. Zemljiškim posestnikom je posestne pole vročiti enočasno s plačilnimi nalogi o dokončnem pripisilu zemljiškega davka, storjenem na onih podlogi za leto 1883. Za vsako polo plačati je 5 kr. pristojbine. Predmet razvidnosti. S p l o š n o. §• 2. Razvidnosti predmet sploh so torej vse premene, katere se primerijo glede razsežaja davkovne občine, posestnikove osebe, davkovnih predmetov, in pa vsled poprave (ugotovljenja) prvotnega izdelka zemljeposestnih pol kakor tudi map. P o s e b n o. a) Glede premen v razsežaji davkovne občine. §• 3. Premene, katere se primerijo v razsežaji sosednih davkovnih občin, so stoprav, ko se je dokončno upravnim potem odobrila mejna premena, razvidnosti predmet. b) Glede premen v posestnikovi osebi. §• 4. Premene v posestnikovi osebi se primerjajo v oziru na celo posestvo, posamezne cele parcele ali dele parcel (zemljiške delitve), ako je dejanjska posest po daritvi, po vračilnem pravnem poslu, (kupnji, meni it.) po predevku vsled smrti, po sodniškem izreku, po uporabi kakega zakonitega Kos XXVIII. 83. Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster stran 2/18 določila (razsvojitvi iz javnih ozirov, ali vsled zaokroženja, zvršenega v občno uredbo posesti [komasacijo] it.) prešla na kako drugo osebo. c) Glede stalnih predmetnih premen. §• 5. Za stalne predmetne premene, iz katerih vsled oprostitev od davka, uravnanih v § fu 2 postave od 2. maja 1869 (Drž. zak. št. 88), izvira odpadek, ali vsled prestanka take oprostitve prirastek čistega donosa in davka, naj se smatrajo naslednje premene: 1. če so bila zemljišča ali zemljiški deli (kosi) po potresih (zemeljnih plazih, skalnih podorih), podmeljih, premenah v teku voda ali morskih razlivih popolnem uničena, ali pa so po teh kakor tudi po kakih drugih nenavadnih elementarnih dogodkih za več časa neplodna (neproduktivna) postala; 2. če imajo posamezne parcele enega naslednjih namenov, namreč: a) za močvirja, jezera in ribnike, v kolikor se ne obdeljujejo in ne dajo z ribištvom, niti s trstorezjem ali z dobivanjem šote kakega dohodka; b) za javne pote in kolovoze, klinčanike (konjske pote) in ceste, krajevna tržišča, cerkvene ploščadi in ulice, za vodotoke in vodovaje, ki služijo javnim namenom, za strugo rekam in potokom; c) za javna pokopališča; d) za stavišče ali za dvorišča; e) za dobivanje morske soli; 3. če po naplavih, po premenjenih tekih voda, po odstopu morja ali po drugih prirodnih dogodkih nastanejo nova plodna (produktivna) zemljiška površja, ali če se prej neploden svet začne obdelovati in v plodno pitomino preobrne. Toda premene, ki so postale po naplavih, sposobne so samo v toliko za izvedbo razvidnostnim potem, ako nova zemljišča gledajo čez srednjo višino vode; 4. če predmeti pod zgornjo številko 2 tega § fa imenovani po premembi svojega namena po prvotnem pridelovanji dohodek dajo. d) Glede časnih predmetnih premen. §• 6. Časne predmetne premene nastanejo, če se po nenavadnih elementarnih dogodkih z ozirom na cela zemljišča ali njih dele plodna površnina tako s prodom (gramozom) ali peskom zasuje, da je še čez tisto leto, v katerem je bil elementarni dogodek, nastala popolna neplodnost pokvarjenega zemljišča ali pa kosa njegovega, in da se more ta prestanek pravilnega obdelovanja samo s človeško močjo, kakoršne pa ne zahteva navadno obdelovanje, odstraniti, oziroma, da je moči samo na ta način zopet doseči poljedelski dohodek. A na take časne predmetne premene ozirati se je samo pri oranici (oralni zemlji), pri travnikih, vrtih, vinogradih in pašnikih, in tudi glede teh načinov obdelovanja tisti elementarni dogodki ne dajo nikomur pravice na jemanje v poštev, katere je pripisovati občasno (perijodno) ponavljajočim se krajevnim ali klimatičnim vzrokom, in so bili torej uže v poštev vzeti, ko so se za uredbo zemljiškega davka precenjevali in vcenjevali dohodki. e) Glede stalnih obdelavnih premen. §• 7. Ovedba in probeležba stalnih obdelavnih premen naj bode za pripravljalno delo v pregled (revizijo) zemljedavkovnega katastra, ki se opravi vsled § fa 41 postave od 24. maja 1869 (Drž. zak. št. Kos XXVIII. 83. Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster stran 3/18 88), ter naj torej obseza samo take obdelavne premene, katere se po naravnih razmerah in po izustilih dotičnih posestnikov pokažejo da so resnično stalne. f) Glede pisnih pogreškov. §• 8. Kot pisni pogreški potrebujejo poprave oni slučaji, v katerih se posestnik, imenovan v zemljeposestni poli, ali v njej obseženi nastavki obdelavne vrste, razreda in davkovne dolžnosti ali prostosti ne vjemajo z vcenitvenim, odnosno pritožbenim izdelkom. Sem spadajo tudi tisti slučaji, v katerih so se v obstoječih katastralnih izdelkih, resničnim razmerom nasprotno, zasebni poti oznamenili za javno svojino, ali javni poti za osebno imovino. V zadnjih dveh slučajih naj se te premene izvedejo stoprav, ko je za to pristojno upravno oblastvo ali pa sodišče dalo od sebe dokončno razloko. g) Glede računskih pogreškov. §• 9. Za računske pogreške, katere je popraviti, naj se smatrajo v zemljeposestnih polah nahajajoče se razlike z izmernimi, cenilnimi, odnosno pritožbenimi izdelki glede nastavkov površinske mere ali čistega donosa. h) Glede pogreškov v predočbi na mapah. §• 10. Mapa naj se popravi, ako se predočba lege in oblike parcel na mapi ne vjema z resničnimi razmerami. Soglasje zemljiške knjige s katastrom. §• 11. Zemljedavkovni kataster z ene strani in železnocestne, rudarske, potem nove zemljiške knjige osnovane na podlogi izdelkov zemljedavkovne uredbe (deželne knjige) z druge strani naj se hranijo v vednem soglasji. V to svrho naj se kake premene glede zemljeknjižne celote, oznamenila posameznih predmetov in njih predočbe na mapi, izvedejo v katastru in pa v zemljiški knjigi. Organi za razvidnost. §• 12. Nastale premene naj se vzprijemajo in izvajajo v izdelkih zemljedavkovnega katastra pod višjim vodstvom finančnega ministerstva, oziroma finančnih deželnih oblastev po poljemerskih uradnikih za to postavljenih in tehnično izobraženih. Sodelovanje javnih oblastev in organov. §• 13. Kos XXVIII. 83. Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster stran 4/18 Javnih oblastev in organov dolžnost je, da se ohrani stan katasterskih izdelkov v soglasji z resničnimi razmerami, sodelovati, priznanjajoč poljemerskemu uradniku premene, za katere so zvedeli. Ako on zahteva, izdati mu je uradna potrdila o premenah, katere so po spisih poistinjene. Posebno sodelovanje zemljeknjižnih oblastev in davkovnih uradov ustanavlja se v naslednjih določilih. §•14. Občine so dolžne brezplatno dajati prostorijo potrebno za razprave poljemerskega uradnika. Dalje morajo občine vsakrat na zahtev poljemerskega uradnika preskrbeti 1. priprego proti vračilu pristojbine ustanovljene z deželnim prispevkom vred, 2. pomagače in sle ter, če treba, plovila (povodna vozila) s potrebnimi plovci za v kraji navadno nadnevnico (dnino), slednjič znamenja (signale), kole in oziroma gradivo za omejitev potrebno po cenah, kakor so v tistem kraji. §• 15. V slučajih, v katerih je na podlogi te postave potreba, da posredujejo občinska starejšinstva ali njih zastopniki (zastopniki samostalnih grajščin) ali doverniki, nimajo ti pravice zahtevati vračila od državne blagajnice. II. Poistinjenje premen. Splošna dolžnost posestnikov naznanjati. §• 16. Posestniki zemljišč so dolžni vsako premeno v osebi posestnikovi ali v predmetu zemljarine (zemljiškega davka), katera nastane pri njih posestvu, da se ognejo neugodnih nasledkov, povedanih v naslednjih oddelkih, v šestih tednih, in to: 1. glede posestne premene po zvršenem posestnem predevku; 2. glede predmetnih premen, potem ko je nastal dogodek, iz katerega izvira odpadek ali prirastek v predmetu, davkovnemu uradu ali poljemerskemu uradniku pismeno ali ustno naznaniti. Tej dolžnosti k točki 1 se je zadostilo, če se je dotična tabularna prošnja v štirih tednih vročila ali pa naznanilo v svrho, da se pristojbina odmeri, do zakonitega roka opravilo. Glede krajnih premen, katere so od 1. dne januvarja 1881 do dne, ko obvelja ta postava, elementarni dogodki prizadeli, naj se naznanilo smatra za pravočasno, ako se je opravilo v šestih tednih po tem, ko je obveljala ta postava. Prejemanje naznanil. a) Pri davkovnem uradu. §• 17. Naznanila zemljiških lastnikov naj davkovni urad vsak čas prejema, a s tem pridržkom, da naj, ako ni istovetnost dotičnih predmetov uže iz naznanila ali nadaljšnjih stranknih podatkov razvidna, ali se zategadelj takoj zagotoviti ne more, ker so za to potrebne katastralne mape ob času vzglasitve v rokah poljemerskega uradnika, ki ima drugje opravek, vzglasujoča stranka zopet pride k Kos XXVIII. 83. Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster stran 5/18 poljemerskemu uradniku, takoj ko dospe on v dotično občino poizvedovat, oziroma v sedež davkovnega urada, vzglasila prejemat (§• 18). b) Poljemerski uradnik prejema. §• 18. Poljemerski uradnik je dolžan prejemati naznanila posestnikov a) tako o priliki svoje navzočnosti v občini, kakor tudi b) o času, ko bode vsak tretji mesec najmenj tri dni bival v sedeži davkovnega urada. Poljemerski uradnik naj svoj prihod v občino osem dni poprej ali svoje bivanje v sedeži davkovnega urada najmenj mesec dni poprej po dotičnem občinskem starejšinstvu (županstvu), oziroma v slučaji b) po vseh občinskih starejšinstvih davkovnega urada vkup, naznani z razglasom, ki naj se, kakor je v kraji navada, da na znanje. Postopek, da se poistinijo premene. a) Splošno. §•19. Na podlogi premembnih naznanil, katera so došla davkovnemu uradu ali poljemerskemu uradniku, ter priznanil zemljeknjižnih sodišč, v odmero pristojbin pozvanih uradov, in pa drugih javnih oblastev in organov, naj poljemerski uradnik vsako leto v poletni dobi, to je praviloma v času od 1. maja do konca oktobra, v dotičnih občinah odkazanega mu okrožja napravi poizvedbo glede uže vzglasenih premen, kakor tudi tistih, katere so se mu ob njegovi navzočnosti v teh občinah še dalje naznanile ali pa jih je sam uradoma zapazil. Poizvedbe na samem mestu ne bode treba v slučaji, ako je potrebno pojasnilo lahko dobiti, vpogledavši v javne knjige, ki se pišejo pri sodišči, ali v dostopne uradne listine, in tudi nič ne kaže, da se je po tistem času z nova kaj premenilo pri dotičnem predmetu ali pa v lastnikovi osebi. V svrho poizvedbe naj se najprej dotični posestniki zemljišč z razglasom v § fu 18 v misel vzetim pozovejo, da naj dne v to določenega pridejo v občinsko pisarno in poljemerskemu uradniku izkažejo premeno, katera je nastala. b) Posebno glede posestnih premen. §• 20. Ako se posestna premena izkaže z javnimi ali zasebnimi listinami, to naj poljemerski uradnik probeleži bistvene podatke. Ako da odstopajoči kakor tudi nastopajoči posestnik izrecilo o posestni premeni ustno od sebe, naj se dado podpisati njijni podatki, natanko oznameneč predmete, katerim se menja posest, in pravni naslov prenosa v spisu, katerega je pisati o vsaki taki vzglasitvi kake občine. Ako pa pride samo ena stranka in ne more pokazati kake listine o posestni premeni, ali pa ni nobena stranka navzočna, posestna premena pa je očitna, naj se vzame poleg tega občinski načelnik, ali pa zastopnik, katerega je on postavil, in dva posestnika iz dotične občine, ki poznata posestne razmere in kraj, in dotični možje naj podatkom v spisu, ki se izda o poizvednih iznajdkih, pridenejo svoj podpis. c) Posebno glede zložbe. §• 21. Kos XXVIII. 83. Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster stran 6/18 V slučaji občne posestne uredbe (zložbe) je potrjeni zložni črtež podloga nadaljšnjim uradnim poslom poljemerskega uradnika. d) Posebno glede predmetnih premen. §• 22. O premenah v davkovnih predmetih, katere so stranke naznanile, katere je poljemerski uradnik od drugod zvedel, ali pa jih je sam zapazil, naj on, privzemši občinsko starejšinstvo ali njegovega zastopnika (zastopnika samostalne grajščine), posestnike in dva dovernika veščaka iz dotične občine, katera poljemerski uradnik določi, na mestu samem opravi poizvedbe. Če tudi ne pride lastnik, to ne ovira tega uradnega posla. e) Posebno glede zemljiških delitev. §• 23. O naznanjenih zemljiških delitvah naj se praviloma krajna izmera na podlogi podatkov navzočnih stranek ali uže obstoječe omejitve opravi. Ako ne pridejo stranke in tudi ni omejitve, to naj se izmera opravi po kakih znamenjih delitve, v naravi očitnih, ali po podatkih, ki so v dotičnih listinah, ali po povedbah na to stran veščih mejašev, in ko bi takih ne bilo, dveh dovernikov, in stori se naj, da se omeji delitvena črta. V tem slučaji je udeleženim posestnikom po občinskem starejšinstvu priznaniti opravljeno delitev s pristavkom, da se podatek izmere vzame v podlogo izvedbi delitve v katasterskih izdelkih in zemljiških knjigah, in da se po ugovoru, ko bi se kateri vpoložil v 14 dneh, vnovična izmera opravi samo ob troških tistega, ki ugovarja. Izmera po poljemerskem uradniku naj se opusti: a) ako ide za parcelo, katere omejne črte delajo kvadrat ali pravokotnik 20 metrov največ širok, in je delitev opraviti po nekolikih delih parcele; b) ako stranka vprinese poverjen geometričen črtež (ležen črtež), ki ga je naredil upravičen zaseben tehnik, in so bili v obeh slučajih [a) in b)] izpolnjeni uveti propisa, ki ga finančno ministerstvo dogovorno s pravosodnjim ministerstvom na to stran izda. f) Po občasnem pregledu. §• 24. V tečaji treh let najmenj naj poljemerski uradnik v odkazanem mu okoliši poleg uradnih poslov, kateri se podado po došlih naznanilih, v posameznih občinah do dobrega pregleda stanje posestev tako, da ne sme za nobeno občino, tudi ko bi ne bilo prišlo nič naznanil o premenah, preteči tri leta časa, da bi ne bil poljemerski uradnik do dobrega pregledal, je li so napovedbe, kar se tiče posestnikov oseb, kakor tudi davkovnih predmetov, popolnem resnične. Ako treba, naj se zategadelj obhodijo polja, privzemši občinsko starejšinstvo ali zastopnika njegovega (zastopnika samostojne grajščine) in dva posestnika iz dotične občine, ki poznata kraj in posestne razmere, in k temu obhodu naj se povabijo posestniki s posebnim priznanilom. Tudi naj poljemerski uradnik ob tem prigledu pazi na predmetne premene, ter čas njih početka uradoma poistini. Te preglede je začeti v letu 1884. g) Glede čistega donosa. — Pri predmetnih prirastkih. Kos XXVIII. 83. Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster stran 7/18 §• 25. Čisti donos parcel, ki so prirasle po kaki premeni v predmetu (§• 5, točka 3 in 4), naj se najde poenačbenim potem. Čisti donos naj se torej določi po tistih obdajočih, sosednih ali bližnjih zemljiščih, za katera se more reči, da so po obdelavi in dobroti enaka zemljiščem, ki so prirasla. P r i p r e m e n a h v o b č i n s k i h m e j a h. §• 26. Ako se kaj premeni v občinskih mejah, naj se zemljišča, katera je predeti iz ene občine v drugo, ohranijo z istimi postavki čistega donosa, s katerimi so bila, predno so se izločila, preudarjena v izdelkih zemljiškega davka. P r i z e m l j i š k i h d e l i t v a h. §• 27. Pri delitvah zemljišč ne sme se isto tako skupni čisti donos, kateri spada na celo parcelo, nikakor izpreminiti. Praviloma torej naj se porazdeli po meri površine ločnih kosov. Vendar na zahtev enega ali več udeleženih posestnikov, naj, ko bi ločni kosi kazali velike razlike v dobroti, poljemerski uradnik skupni čisti donos porazdeli po meri teh razlik v dobroti, privzemši občinsko starejšinstvo ali njegovega zastopnika (zastopnika samostalne grajščine) in dva dovernika veščaka iz dotične občine. P r i z l o ž b a h. §• 28. Kadar so se zemljišča zložila, naj se katasterska čistega donosa vsota spadajoča na zloženi skupni zemljiški obsežek porazdeli na zamenjana zemljišča (nove črtežne kose) v tistem razmerji, v katerem je vrednost, pri ustanavljanji zložnega črteža v podlogo vzeta skupnemu zloženemu zemljiškemu obsežku, z vrednostjo priznano dotičnemu zamenjanemu kosu. §• 29. Stalne obdelavne premene, ki so nastale vsled zložbe s tem, da se jim je izpremenil način okmetovanja, naj se ovedo v tistem letu, katero pride prvo za zvršitvijo zložnega črteža, privzemši dva dovernika veščaka, in pri tem je ustanoviti, kateri iznos tiste vsote čistega donosa, ki se je našla za celo zamenjano zemljišče, spada na obdelavne kose v mejah zamenjanega zemljišča z ozirom na njih površino, ležo in talno svojstvo ter na druge stvari, katere vplivajo na čisti donos. III. Oprostitve od davka. O p r i l i k i o k r č e n j a. §• 30. Časne davkovne oprostitve v §• 3 postave od 24. maja 1869 (Drž. zak. št. 88) podeljene o povodu, če se pust ali neploden svet okrči (z obdelovanjem izpreobrne v plodno pitomino) uporabljajo se na tista okrčenja, katera so se zvršila po 1. januvarji 1881, s tem utesnilom, da se v slučaji, ko so Kos XXVIII. 83. Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster stran 8/18 glede okrčenj, katera so se zgodila do občasnega pregledovanja katastra vsled v § fu 41 navedene postave, ne da brezdvomno ovedeti, kedaj se je storilo okrčenje, doba davkovne oprostitve računi počenši od 1. januvarja 1881. Za okrčenja, katera so se zvršila uže pred 1. januvarjem 1881, uporabljajo se davkovne oprostitve v prejšnjih zemljarinskih sestavah in vsled posebnih ukazov dovoljene tudi po tem, ko pride v moč ta postava, se v toliko, v kolikor ni še pretekla doba časne davkovne oprostitve, v prejšnjih določilih ustanovljena, potem ko se je dokončalo okrčenje. Č e s e z a n e k a j č a s a o p u s t i o b d e l o v a n j e. §• 31. Če se vsled nenavadnih elementarnih dogodkov za nekaj časa ustavi obdelovanje (§• 6), naj se zemljarina (zemljiški davek) odpusti (odnosno odpiše) za toliko let, kolikor jih je po ovedenih razmerah pri večini posestnikov opustošenega okoliša v občini, odnosno v davkovnem okraji, potreba, da se vzroki neplodnosti (nedonosnosti) odpravijo, in da se zopet doseže poljedelski pridelek. Čez ta leta naj dalje še nastopi časna davkovna oprostitev pri oranici (orni zemlji), pri travnikih, vrtih in vinogradih na dve leti, pri pašnikih na eno leto. Ako so bili samo deli zemljišč pokvarjeni, naj se davkovna odpustitev utesni tudi samo na tisti davkovni delež, kateri spada na pokvarjeni del. §• 32. Ovedba razmer, po § fu 31 merodajnih, naj se opravi, kakor se propisuje v § fu 22. Začetek davkovne odpustitve naj se šteje po tistem letu, ki pride prvo po elementarnem dogodku. A v kolikor za leto, v katerem je nastal elementarni dogodek, zastran oškodovanja poljedelskega pridelka, zakonito ne pristoji davkovna odpustitev, ker ob času, ko je nastal elementarni dogodek, dotično zemljišče ni še bilo okmetovano ali ne še namenjeno v okmetovanje, naj se tudi to leto privzame v davkovno odpustitev. Ko preteče davkovno odpustilo, naj se dotična zemljišča zopet preudarijo z onim čistim donosom, kateri jim je postavljen v zemljarinskih izdelkih. U v e t i, d a s e z a d o b i č a s n a d a v k o v n a o p r o s t i t e v. §• 33. Da se izprosi časna davkovna oprostitev, naj se v štirih tednih po tem, ko se je dokončalo okrčenje (§•30) ali ko je nastal elementarni dogodek (§• 31), naznanilo poda političnemu okrajnemu oblastvu ali davkovnemu uradu. Ako se ne bi dostal ta rok, to ima ta neugodni nasledek, da je tedaj davkovno oprostitev, odnosno davkovno odpustitev dovoliti stoprav od drugega leta, ki pride po dnevi naznanila, odnosno v slučajih, povedanih v § fu 32, alinea 3, od leta, ki pride po naznanilu, začenši za ostali čas, odnosno, ko bi bila v tistem časti doba davkovne oprostitve ali davkovne odpustitve pretekla, odbiti. Razloka glede časnih davkovnih oprostitev, odnosno davkovnih odpustitev pristoji finančnemu deželnemu oblastvu; proti njegovi razloki moči se je poprijeti pritožbe pri finančnem ministerstvu. Kos XXVIII. 83. Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster stran 9/18 IV. Izvedbe premen. §• 34. Poizvedene premene naj se v katastralnih izdelkih ali dokončno ali začasno izvedejo po poljemerskih organih. D o k o n č n a i z v e d b a. a) Splošno. §• 35. Dokončna izvedba naj se opravi: 1. z ozirom na upravnim potem zaukazane premene v mejah davkovnih občin; 2. z ozirom na poizvedene pisne in računske pogreške, potem pomote v predočbi na mapi, z utesnilom, obseženem v § fu 8, zadnja alinea; 3. z ozirom na poistinjene stalne predmetne premene, potem ko se je poprej zadobila razloka finančnega deželnega oblastva, kar se tiče časne davkovne oprostitve (§• 33); 4. z ozirom na tiste premene v osebi posestnikov, za katere se je a) posestna premena izkazala z javnimi ali zasebnimi listinami ter uže dala privolitev upravnega ali sodnega oblastva, katera je bila morebiti potrebna za pravovezni prenos posesti; ali se je b) v zemljiški knjigi kaj premenilo v vpisu, o čemer se ima priznanilo zemljeknjižnega sodišča. b) Posebno, kar se tiče tistih občin, kjer ni novih zemljiških knjig. §• 36. Kar se tiče tistih občin, v katerih ni novih zemljiških knjig, naj se dalje opravi dokončna izvedba posestnih premen v katasterskih izdelkih tudi v slučajih, povedanih v § fu 20, alinea 2. Vendar naj se v teh slučajih, ko bi bilo morebiti v pravovezni posestni prenos privoljenja kakega upravnega ali sodnega oblastva potreba, čaka do tega privoljenja. Ako se je pa premena v osebi posestnikov poistinila golo na v § fu 20, alinea 3, oznamenjeni način, to je vrhu tega poprej udeležencem po občinskem starejšinstvu priobčiti nameravano izvedbo s tem pristavkom, da jim je na prosto voljo, proti njej pri poljemerskem uradniku ali davkovnem uradu pismeno ugovarjati, drugače se bode, izkazavši opravljeno priobčilo, po preteku pritožnega roka izvedla posestna premena. §• 37. Ako se poda tak ugovor in s tem stvar dobi drugo lice, naj se izvedba za nekaj časa pusti »in suspenso« in poljemerski uradnik naj, ko prvič zopet pride v dotično občino, zasliši ljudi, kakor treba, da se stvar pojasni. Ako se na ta način stranke ugovor ne more izpodbiti, to naj se premena vpisa v kataster opusti, dokler ena stranka ne prinese izkaza o posestni meni. c) Posebno kar se tiče časnih predmetnih in stalnih obdelavnih premen. §• 38. Kos XXVIII. 83. Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster stran 10/18 Kar se tiče časnih predmetnih premen in stalnih obdelavnih premen, naj se opravi samo probeležba in to prvih, da se poistini zahteva časne davkovne oprostitve, in drugih, da se o svojem času v poštev vzemo, o pregledu zemljarinskega izdelka. d) Kako je dalje postopati davkovnemu uradu. §• 39. Davkovni urad, kateri prejme od poljemerskega uradnika zapisilo o vseh poizvedenih premenah z dotičnimi dokazili vred, kakor tudi probeležbo o poistinjenih časnih predmetnih premenah, naj se ozira na premene po njih že izvedene ob davkovni porazdelbi prihodnjega leta, eventuvalno stori naj česar potreba, da se davek dodatno propiše ali v imovino zapiše ali odpiše po naslednjih določilih. Kar se pa tiče časnih predmetnih premen, dobiti je prej razloko finančnega deželnega oblastva glede davkovne oprostitve (§• 33). e) Posebni postopek, kar se tiče tistih občin, v katerih so zemljiške knjige uže vvedene. §• 40. Da se ustanovi in ohrani soglasje zemljiške knjige s katastrom (§• 11), za to so najprej priznanila, ki dohajajo od zemljeknjižnega sodišča davkovnemu uradu (uradu za izmero pristojbin). §• 41. Na podlogi teh priznanil naj davkovni urad (urad za izmero pristojbin) opravi probeležbo, ako bi bila za izmero pristojbine potrebna, ter priznanilo zemljeknjižnega sodišča na to izroči poljemerskemu uradniku. Ta naj o tem postopa, kakor veleva §• 19. §• 42. Z druge strani naj se zemljeknjižnemu sodišču po davkovnem uradu nemudoma priobčijo premene, poistinjene po poljemerskem uradniku, v kolikor z ozirom na-nje ni uže soglasnih priznanil zemljeknjižnega sodišča. Davkovni urad pa naj poprej, z ozirom na premene, katere so se vsled tega izvedle v katasterskih izdelkih, izproži probeležbo, potrebno v izpolnitev pristojbinske dolžnosti in v davkovno porazdelitev. §• 43. Zemljeknjižno sodišče bode to priznanilo z ozirom na njegovo soglasie z vpisi v zemljiški knjigi preskušalo. Ako se pri tem pokaže kaka različnost, kar se tiče vpisov, ki so predmet zemljestanskemu listu, ter se odnašajo na obsežek zemljeknjižne celote, na oznamenilo parcel, kakor tudi na predočbo na mapi, to bode zemljeknjižno sodišče postopalo po postavah o osnovi zemljiških knjig in po zvršilnih propisih, ki so jim pridodani. Ako pa pride po priznanilu poljemerskega uradnika zemljeknjižnemu sodišču na znanje, da se je vknjižba kake stvarne pravice, ki je podloga osebni zemljarinski dolžnosti, opustila, izproži zemljeknjižno sodišče postopek, ki ga zategadelj veleva postava od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 82). Kos XXVIII. 83. Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster stran 11/18 §• 44. Kar se je podalo po preskušnji in po kakem nadaljšnjem postopku, priznaniti je, tudi če se ni nič premenilo v vpisu v zemljiški knjigi, davkovnemu uradu in od tega poljemerskemu uradniku. Ako bi bila vsled tega kaka različnost med zemljiško knjigo in dokončnim vpisom v katasterskih izdelkih glede osebe posestnikove, to je vendar zahtevo davka nameriti na dejanjskega posestnika. V katasterskem izdelku pa naj se poleg tega tudi poočiti ime tistega, kateri je v zemljiški knjigi vpisan za posestnika. Začasna izvedba. §• 45. Začasna izvedba premen bodi, kader se: 1. zaradi obširnejih izmer, katere je opraviti (n. pr. pri osnovi novih železnic) ; 2. zaradi privolitve upravnega ali sodnega oblastva, potrebne v pravovezen prenos (predevek) posestva (§• 35, št. 4, lit. a, §• 36, alinea 2); 3. zaradi nedošlega priznanila zemljeknjižnega sodišča (§• 44) ne more zvršiti dokončna izvedba v rokih, katere v to določa ta postava. P o s e b n o k a r s e t i č e p r e m e n p r i o s n o v i n o v i h ž e l e z n i c. §• 46. V svrho začasne izvedbe posestnih premen, katere se v večjem razsežji prigode pri osnovi novih železnic, naj dotična železniška uprava sestavi o stalno odkupljenih, za železniške svrhe v posest vzetih parcelah, odnosno o kosih parcelnih, delitvene razkaze, in jih podpisati da udeleženim zemljiškim posestnikom ter izroči poljemerskemu uradniku dotičnega okoliša. Ta naj o tem spiše začasni izkaz o premenah, ter ga izroči davkovnemu uradu, da se nanj ozira ob davkovni porazdelitvi. §• 47. Če so s posestnimi premenami v zvezi tudi premene v davkovnem predmetu (ko se opuste obstoječi ali odpro novi javni poti it.), in ako se prineso dovoljna dokazila, da je moči predmetno premeno, ki se je zgodila, ter njeno razsežje vsaj približno določiti, to je tudi prirastek ali odpadek pri čistem donosu, odnosno davku za tiste predmete, pri katerih je nastala premena, začasno s pridržkom možne izravnave po dokončni izvedbi poiznajti. Ako pa ni takih dokazil, to se začasno vsa dotlejšnja zemljarina porazdeli na nove posestnike, prirastki pa in odpadki pri čistem donosu in zemljarini naj se poiznajdejo stoprav o dokončni izvedbi. §• 48. Dokončna izvedba bode na podlogi zemljeodkupnih črtežev, površinskih oznamenil, potem razsvojitvenih razsodeb in drugih listin, katere naj prineso železnocestne uprave, ako potreba, naj prej poljemerski uradnik izmero in krajno poizvedbo opravi. Kos XXVIII. 83. Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster stran 12/18 K a r s e t i č e d r u g i h z a č a s n i h i z v e d e b. §• 49. Postopka, prepisanega v § fu 46 in 47, držati se je tudi pri drugih začasnih izvedbah, samo da pride vzglasilo, katero naj podpišejo udeležene stranke, ali uradoma opravljena poizvedba na mesto delitvenega razkaza. Ko je došla pričakovana razloka upravnega ali sodnega oblastva (§• 35, št. 4, lit/a, §• 36, alinea 2) o dopustnosti posestne mene ali priznazilo zemljeknjižnega sodišča (§• 44), tedaj je ali opraviti dokončno izvedbo, ali v slučaji, ko je bilo razveljaviti posestno meno, odnosno ko ni bilo smeti premeniti vpisa v zemljiški knjigi, tudi začasno izvedbo nazaj postaviti v poprejšnje stanje. V. Kdaj se je pri davkovni porazdelitvi ozirati na premene. §• 50. Na premene ozirati se je pri davkovni porazdelitvi praviloma počenši od leta, ki pride prvo po vzglasilu ali po uradoma opravljeni poiznajdbi. A kar se tiče izvedeb, ki jih je storiti na podlogi vzglasil, potrebno je, da se vzglasila opravijo najpozneje do konca marcija ali o navzočnosti poljemerskega uradnika v občini. Na posestne premene, katere se vzglase po tem času, moči je še ob dav kovni porazdelitvi tistega leta, ki pride prvo po vzglasitvi, ozirati se samo tedaj: 1. če posestna premena obseza celo posestvo ali cele parcele, in je moči istovetnost parcel poistiniti na podlogi katasterskih map brez krajne poizvedbe, ali 2. če posestva premena obseza sicer parcelne kose, a se vprinese poverjen razdelitven očrt, ki ga je po katasterskih prepisih napravil upravičen zaseben tehnik. Glede predmetnih premen, iz katerih izvira odpadek pri davku in se v letu, v katerem so bile naznanjene, niso mogle na mestu samem preiskati, naj se davek dodatno odpiše od leta, ki pride po vzglasilu. Glede tistih predmetnih premen, iz katerih izvira prirastek davka, naj se davek propiše od leta, ki pride prvo po predmetni premeni. Izneta so tu zemljišča, katera se smatrajo za stavišče, zanja so merodajni propisi obseženi v naslednjem § fu 51. Ako pri premenjenih predmetih davkovna oprostitev nastane po § fu 30, eventuvalno § fu 33, bodi davkovni odpis takoj po tem, ko mine davkovna oprostitev. §• 51. Zemljišča, katera so v katasterskem izdelku vpisana za neploden svet, a se rabijo za stavišče, naj se glede zemljarine denejo iz odavkanja in smatrajo za stavišče stoprav tedaj, ko se propiše stavbarina. Ako po stavbarinskih prepisih ni odavkanja, naj se odpis zemljarine izproži od leta, ki pride prvo po dodelanji stavbe. Ako se pa zemljišča smatrana za stavišče vrnejo prvotnemu pridelovanju, to naj se z dnem, ko mine stavbarina, odnosno, ako stavbarina ni bila propisana po veljajočih stavbarinskih prepisih, s tistim dnem oblože se zemljarine, katerega se začno uporabljati potem poljedelskega obdelovanja. Kos XXVIII. 83. Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster stran 13/18 §• 52. Določilo člena II postave od 28. marcija 1880 (Drž. zak. št. 34) ne uporablja se na tista povišanja davka, katera se podado samo vsled razvidnostnih izvedeb, opravljenih na podlogi § fu 5, št. 3 in 4, potem § fu 8, 9, 27, 28 in 29 te postave. §• 53. Do davkovnega prepisa, storjenega vsled razvidnostnih izvedeb, poroštvuje v zemljarinski kataster vpisani posestnik osebno za opravo zemljarine. Kar se tiče uveljave stvarnega poroštva, ostanejo v moči dosedanja zakonita določila. VI. Pristojbine za razvidnostue uradne posle. Tarifa I in II. §• 54. Za razvidnostne uradne posle v svrho posestnih prepisov opraviti je pristojbino, katera spada med državne dohodke in se naj po razpoznanji, je li bila izmera potrebna ali ne, izmerja po pridjanih tarifah I in II. Ako se pri posestnih delitvah pokaže, da izmere zategadelj ni potreba, ker se imajo uže poleg § fa 23 po oblastveno upravičenem zasebnem tehniku izdelani in poverjeni geometrični (ležni) črteži, to se nanje uporablja tarifa I. Pri predevanji (prenosu) celega posestva ali celih parcel naj pristojbino opravi sam pridobitelj. Pri posestnih delitvah dolžni so vsi pridobitelji udeležiti se pristojbine po meri skupnega zemljišča (eventuvalno skupnega čistega donosa) vseh deležev, kateri jim pripadajo. Posestni prepis o povodu kake razsvojitve iz javnih ozirov ali občne posestne uredbe (zložbe) zgodi se naj brez pristojbine. Pristojbina se izmeri na podlogi priznanila poljemerskega uradnika po davkovnem uradu, in pobere se naj ob istem času, kakor zemljarina (zemljiški davek). VII. Pritožni postopek. §• 55. Proti podatku izmere, izračunjenja čistega donosa in davkovne odmere, razvidnostnim potem storjenih, more po določilih postave od 19. marcija 1876 (Drž. zak. št. 28) vprinesti se pritožba. O takih pritožbah, katere nimajo odložne moči, končno veljavno razsoja finančno deželno oblastvo. VIII. Olajšila v opravljanji štempljev in pristojbin. §• 56. Vlogam o nastalih premenah, oddanim po tej postavi, kakor tudi spisom, katere je v njih poistenjenje naredil poljemerski uradnik, potem v zgornjem § fu 55 omenjenim pritožbam dovoljuje se oprostitev štempljev in pristojbin. Na pravne posle in imovinske predevke poistinjene po takem spisu uporabljajo se splošna določila postav in ukazov veljajočih o štempljih in neposrednih pristojbinah. Pri posestnih predevkih, za katere se ni izdala listina, naj se v slučaji, če se premena naznani najpozneje o priliki, ko je poljemerski uradnik prvič po nastali premeni navzočen v občini, propis Kos XXVIII. 83. Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster stran 14/18 zvišane pristojbine, katera bi utegnila nastati po pristojbinskih postavah, opusti tudi tedaj, ko bi bil v tem času urad, pristojbinski izmeri odločen, kako drugače zvedel, da se je pravni posel zvršil. IX. Redovne kazni. §• 57. Ako pozvani človek ali zastopnik njegov brez opravičenja ni prišel k uradnemu činu poljemerskega uradnika, za katerega se je bil za časa izdal oseben poziv, naj mu poljemerski uradnik naloži 1 gld. globe. Te redovne globe opraviti je pri davkovnem uradu, kateremu naj zategadelj poljemerski uradnik izroči kazenski nakaz, in, ako treba, poterjati, kakor cesarske davke. Te globe naj pripadejo ubožnemu zalogu dotične občine. X. Splošna pravica vpogledati v katasterske mape in razvidnostne izdelke. §• 58. V katasterske mape in razvidnostne izdelke sme vsakdo pri davkovnem uradu, ali ko bi bili ti izdelki v rokah drugje poslujočega poljemerskega uradnika, pri njem vpogledati. Ako bi kdo želel posnetkov od map ali prepisov od drugih izdelkov, dobivajo se za tarifne postavke, katere zdaj pa zdaj finančno ministerstvo določi, ter se v davkovnem uradu nabijejo in tako razznanijo, če se pri davkovnem uradu ali mapnem arhivu naroče. XI. Kdaj pride v moč ta postava. §• 59. Ta postava, s katero se razkrepljajo vsi propisi, kako v razvidnosti imeti kataster, pride v moč tist dan, katerega se razglasi. XII. Zvršitvena določila. §•60. Zvršiti to postavo naročeno je ministroma za finance in za pravosodje. Na Dunaji, dne 23. maja 1883. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Pražak s. r. Dunajewski s. r. Kos XXVIII. 83. Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster stran 15/18 Pregled vsebine. I. Splošna določila. §.1. Čemu je kataster v razvidnosti imeti. § 2. Predmet razvidnosti. Splošno. Posebno. §. 3. a) Glede premen v razsežaji davkovne občine. §. 4. b) Glede premen v posestnikovi osebi. §. 5. c) Glede stalnih premen. §. 6. d) Glede časnih predmetnih premen. §. 7. e) Glede stalnih obdelavnih premen. §. 8. f) Glede pisnih pogreškov. §. 9. g) Glede računskih pogreškov. §. 10. h) Glede pogreškov v predočbi na mapah. §. 11. Soglasje zemljiške knjige s katastrom. §. 12. Organi za razvidnost. §. 13-15 Sodelovanje javnih oblastev in organov. II. Poistinjenje premen. §. 16. Splošna dolžnost posestnikov naznanjati. Prejemanje naznanil §. 17. a) Pri davkovnem uradu. §. 18. b) Poljemerski uradnik prejema. Postopek, da se poistinijo premene. §. 19. a) Splošno. §. 20. b) Sosebno glede posestnih premen. §. 21. c) Posebno glede zložbe. §. 22. d) Posebno glede predmetnih premen. §. 23. e) Posebno glede zemljiških delitev. §. 24. f) Po občasnem pregledu. §. 25. g) Glede čistega donosa. — Pri predmetnih prirastkih. §. 26. Pri premenah v občinskih mejah. §. 27. Pri zemljiških delitvah. §§. 28—29. Pri zložbah. III. Oprostitve od davka. §. 30. O priliki okrčenja. §. 31—32. Če se nekaj časa opusti obdelovanje. §. 33. Uveti, da se zadobi časna davkovna oprostitev. IV. Izvedba premen. §. 34. §. 35. Dokončna izvedba. a) Splošno. §§. 36, 37. b) Posebno, kar se tiče tistih občin, kjer ni novih zemljiških knjig. §. 38. c) Posebno kar se tiče časnih predmetnih in stalnih obdelavnih premen. §. 39. d) Kako je dalje postopati davkovnemu uradu. §§. 40—44. e) Posebni postopek, kar se tiče tistih občin, v katerih so zemljiške knjige uže vvedene. §. 45. Začasna izvedba. §§. 46, 47, 48. Posebno kar se tiče premen pri osnovi novih železnic. §. 49. Kar se tiče drugih začasnih izvedeb. V. §. 50—53. Kdaj se je pri davkovni porazdelitvi ozirati na premene. VI. Pristojbine za razvidnostne uradne posle. VII. Pritožni postopek. VIII. Olajšila v opravljanji štempljev in pristojbin. IX. Redovne kazni. X. Splošna pravica vpogledati v katasterske mape in razvidnostne izdelke. XI. Kdaj pride v moč ta postava. XI. Zvršitvena določila. --------------------------------- Kos XXVIII. 83. Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster stran 16/18 Kos XXVIII. 83. Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster stran 17/18 Kos XXVIII. 83. Postava od 23. maja 1883, kako v razvidnosti imeti zemljedavkovni kataster stran 18/18 Kos XXVIII. 84. Postava od 23. maja 1883. Stran 1/2 84. Postava od 23. maja 1883, s katero se uredujejo dejalnostni prejemki uradnikov za razvidnost zemljarinskega katastra in pokojninske pravice na podlogi dosedanjega katasterskega službovanja. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen I. Opravilniki, kateri se uporabljajo za razvidnost zemljarinskega katastra na podlogi postave od 23. maja 1883 (Drž. zak. Št. 83), so dejalni državni uradniki, na katere se uporablja postava od 15. aprila 1873 (Drž. zak. št. 47) o uredbi prejemkov dejalnih državnih uradnikov. Člen II. Ustroj teh uradnikov porazdeliti je v naslednje vrste; Razvidnostni višji nadzorniki I. razreda v VII. činovnem razredu, Razvidnostni višji nadzorniki II. razreda v VIII. činovnem razredu, Razvidnostni nadzorniki v IX. činovnem razredu, Razvidnostni višji geometer v IX. činovnem razredu, Razvidnostni geometer I. razreda v X. činovnem razredu, Razvidnostni geometer II. razreda v XI. činovnem razredu, Razvidnostni pitomci. Člen III. Razvidnostni uradniki prejemajo v dobi svojih opravil zunaj stajališča, a v kronovini, za katero so nastavljeni, dnine (dijete) po znižani meri, in to za VII. čin po ……………………………... 4 gld. 50 kr. VIII. ' ' ……………………………..…... 3 ' ' 50 ' ' IX. ' '…………………………………... 3 ' ' --- ' ' X. ' '…………………………………... 2 ' ' 50 ' ' Za službene potovanja zunaj kronovine imajo pravico do pravilnih dijet. Popotne in selitvene pristojbine dobivajo po pravilih veljajočih za državne uradnike, z edinim tem izimkom, da jim, v kolikor ni moči rabiti železnic ali ladij parnic, namesto poštnih pristojbin ali miljarin pristoji samo odmena za priprego z deželnega zaloga prispevkom vred. Z razvidnostnimi pitomci naj se o popotovanjih in selitvah ravna kakor z razvidnostnimi uradniki XI. činovnega razreda. Kos XXVIII. 84. Postava od 23. maja 1883. Stran 2/2 Člen IV. Služni čas, kar se ga je neprestano prebilo pri zvrševanji stalnega (občnega) zemljarinskega katastra ali zemljarinskega provizorija ali pa pri zemljarinski uredbi, naj se izmerjajoč pokojnino po cesarskem ukazu od 9. decembra 1866 (Drž. zak. št. 157) celoma vračuni, ako se je iz enega tek službovanj v službovanje za razvidnost pričujočega zemljarinskega katastra (člen I) ali v kako drugo po veljajočih pokojninskih propisih vštevno državno službovanje nepretrgoma stopilo. Tu se ne gleda na službe ime, če je bil kdo v službo vzet, da bi se zdržema rabil v pravilnem službovanji in z uradno listino (imenovalnim listom, uradnim priznanilom it.) kakor tudi za nepremično plačo iz državnih novcev (mesečno pristojbino, dnino). Člen V. § fi 2, 3, 4 in 5 postave od 17. maja 1874 (Drž. zak. št. 72), razkropijo se, ko pride v moč pričujoča postava, s tem utesnilom, da naj se uporabljajo samo še določila § fa 4, alinea 2 in 3, glede tistih uradnikov, kateri so na njih podlogi že pridobili pravico do večje preskrbnine. Člen VI. Ako se pri ustrojbi razvidnostne službe kak uradnik imenuje v nižji činovni razred nego ga je dotlej imel, pustiti mu je prejemke višjega razreda ad personam, dokler se ne pomakne v ta razred. Člen VII. Ta postava pride v moč dne 1. maja 1883. Člen VIII. Zvršiti to postavo naročeno je finančnemu ministru. Na Dunaji, dne 23. maja 1883. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Dunajewski s. r. 272 Kos XXVIII. 86. Ukaz ministerstev za pravosodje in za finance od 1. junija 1883. Stran 1/1 86. Ukaz ministerstev za pravosodje in za finance od 1. junija 1883, s katerim se po § fu 23 postave o razvidnosti zemljarinskega katastra od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 83) razglaša propis o uvetih, pod katerimi naj se opusti izmerjanje po poljemerskem uradniku pri vzglašenih zemljiških delitvah. I. Ako je deliti parcelo, katere omejne črte delajo kvadrat ali pravokotnik 20 metrov največ širok, naj se opusti delitev, ako je delitev opraviti po nekolikih delih parcele, in ako vzglasujoča stranka poda naslednje povedbe: 1. Katastralno številko in v katastru vpisano obdelavno vrsto parcele, katero je deliti; 2. imena posestnikov, katastralne številke in v katastru vpisane obdelavne vrste sosednih parcel; 3. število kvot, katere je napraviti iz parcel; 4. ležo kvot, pristoječih prihodnjim posestnikom, v mejah prvotne parcele in proti sosednim nepremenjenim parcelam. II. Geometrične črteže (ležne črteže), kateri naj bodo v to svrho, da more poljemerski uradnik delitev zemljišča, brez poprejšnje izmere, v zemljarinskih izdelkih izvesti razvidnostnim potem, napraviti je tako: 1. Geometrične ležne črteže je, a) če ide za zemljiške obsege v mestih ali zaprtih seliščih, po merilu 1 : 1440, b) če ide za drugačna zemljišča po merilu 1: 2880 prirodne dolžave narediti ter opraviti z napovedbo, po katerem teh meril se je delalo. 2. Premenjene ali z nova postale parcele naj se predočijo tako, da se neposredstveno stikajo s parcelami, ki so nepremenjene ostale, vse nepremične točke, od katerih se je začenjalo pri načrtovanji, je na črteži poočititi, in nove meje od parcelnih mej, katere so nepremenjene ostale, s črtami druge barve razločiti. 3. Dolžavne in kotne mere, katere so potrebne za načrtanje parcelnih omejitev, in so se našle pri načrtovanji, naj se, ako se črtež ni naredil s pripomočjo merne mize, izkaže na črteži. 4. Ako meri zasebni tehnik in morebiti opazi kake pogreške na prvotni predočbi posestnih mej na katastralni mapi, naj se ti pogreški poočitijo tako, da se pomotne črte katastralne mape najprej vrisajo, a potem prekrižajo. 5. Na črteži je poočititi: ime katastralne občine, katastralne številke parcel katere je premena zadela, kakor tudi načrtanih sosednih parcel, potem obdelavno vrsto parcel s pravilnimi znamenji veljajočimi za napravo katastralmh map, slednjič tudi doba načrtovanja. 6. Razlika med dolžavnimi merami, ki se podajajo iz črteža, in prirodnimi dolžavami (pomotna meja) ne sme presezati 1/200 prirodnih dolžav. 7. Črtež mora glede svoje pravšnosti opravljen biti s poverjenjem oblastveno upravičenega zasebnega tehnika in zlasti s potrdilom njegovim, da se ni šlo čez pomotno mejo (točka 6). Pražak s. r. Dunajewski s. r. 281 Leto 1883. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXXI. — Izdan in razposlan dne 14. junija 1883. 91. Ukaz finančnega ministerstva od 11. junija 1883, v zvršitev postave od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 83) o razvidnosti zemljarinskega katastra. Zvršujoč postavo od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 83) o razvidnosti zemljarinskega katastra izdajejo se naslednja zvršitvena določila. I. Splošna določila. K § fu 1. Izdelki zemljarinske uredbe so podloga letni davkovni porazdelitvi. Da bode moči, primerno razvidnostni svrhi, izrečeni v § fu 1 postave, davka zahtev nameriti na vsakokratnega dejanskega posestnika in po meri njegovega davek dolžnega posestnega obsega v eni davkovni občini, treba je poizvedeti vse premene, katere se v teku leta podado z ozirom na osebo posestnikovo ali odavkanja predmete. Podatke poizvedeb izraziti je po naslednjih propisih glede vsakega posameznega davkovnika v občini. V to svrbo napravila se je za vsakega davkovnika v občini glede njegovega posestva v tej občini posestna pola, katero je rabiti kot razvidnosten izdelek za dotična uradovanja. Razen teh v uradne svrhe potrebnih posestnih pol izdati je za sedaj po alineji 2 § fa 1 postave tudi posestnikom posestne pole, katere naj obsezajo podloge dokončne davkovne odmere. Zvršujoč to zakonito določilo naj davkovni urad najprej stori, da se vročijo v tem času napravljeni prepisi posestnih po1 enočasno s plačilnimi nalogi o zemljarinskem propisu za leto 1883 po občinskih starejšinstvih. Pristojbino po pet krajcarjev opraviti je za vsako posestno polo brez razločka, obseza li celo ali pol pole, in koliko njenih strani se je popisalo. Ako je potreba vložnih pol, opraviti je tudi za vsako tako vložno polo pet krajcarjev pristojbine. To pristojbino naj pobere občinski predstojnik o vročevanji plačilnega naloga utrjenega s posestno polo. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 2/54 V ta namen naj davkovni urad popisu, s katerim se plačilni nalogi s posestnimi polami vred izročajo občinskim predstojnikom, pridene dva predela, v katera naj se pri vsakem davkovniku zapiše, koliko pol ima zemljeposestna pola, ter iznos, katerega je pobrati. Ob enem naj se poočiti vsota vseh pristojbin, katere je pobrati od vseh posestnikov tiste občine skupaj, in ta vsota naj se prepiše na konci porazdelitvene razkaznice za dotično občino. Iznosi, katere vsled tega odpravljajo občinski predstojniki, naj se zaračunijo v poddnevniku, kateri se piše za zemljarinski kataster, - prejemke in razhodke posebe - in v porazdelitveni razkaznici naj se pove dan odprave, iznos in dnevnika člen. V posestnih polah, katere se vročajo posestnikom, vpišejo se nastale premene dodatno samo na zahtevo posestnikov in to na podlogi določil § fa 58, alineje 2 postave samo proti temu, da se opravi tarifna pristojbina. K § fu 3. Premene v obsegu kake davkovne (katasterske) občine morejo se primeriti: ako se kaj premeni v deželnih mejah, ako se izloči kaka krajna občina, ali kak zemljiški obsežek, odnosno, ako se izločijo posamezne parcele iz katasterske občine ter odkažejo v drugo katastersko občino. Take mejne premene morejo biti stoprav tedaj predmet izvedbi razvidnostnim potem, ko se je mejna črta dokončno ustanovila po činiteljih, kateri so po veljajočih posebnih postavah in propisih v to poklicani. Kar se tiče izvedbe takih razvidnostnih slučajev v zemljarinskih izdelkih, izda se v vsakem slučaji posebno navodilo finančnega ministerstva. K § fu 4. Med dolžnostmi razvidnostnih opravnikov je tudi ta, da ovedo pravno ime kake premene v posesti. Pravna imena so prilikoma v § fu 4 postave našteta. Da se ovedo, v to bodejo listine o pravnih poslih, sodbe, prisodne listine, razsvojitvene razsodbe it. ali to kar se je našlo po poizvedbah, katere je opraviti po § fu 20. Po členu V postave od 7. junija 1881 (Drž. zak. št. 49) ostanejo olajšila, katera se po členu IV te postave pripuščajo davkovnikom v veljavi, pri sodnih prisilnih prodajah, kakor tudi v slučaji, če je zemljiška posest teh zemljiških davkovnikov prešla na njih otroke, ali roditelje (starše) (§. 42 o. gr. zak.: Pod imenom roditelji (starši) obsezajo se praviloma brez razločka stopnje vsi sorodniki po vzhodni lozi, pod imenom otroci, vsi sorodniki po nizhodni lozi. ) ali na zakonske druge, kateri o času posestnega predevka niso ločeni od zemljiškega davkovnika. Treba je torej sosebno te načine posestne pridobitve v posestnih polah posebe oznameniti. K § fu 5. Pojem stalne predmetne premene ima že to v sebi, da mora parcele stan, kateri je nastal po njej, na sebi imeti znamenje stanovitnosti. Zatorej bode sosebno v tistih slučajih, v katerih je beseda o premeni v »namenu«, poljemerskemu uradniku paziti na to, ali je ta premena uže ugotovljena. V to svrho je potreba natančnega poistinjenja, kaj je bilo povod tej premeni in stanu predmeta, kateri je nastal po njej. Pri namenu v javne svrhe bode pogledati v pogodno ali posvetno listino, če je kaka, in zabeležiti njeno vsebino. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 3/54 Premene, katere so nastale vsled elementarnih dogodkov, morejo se po zmislu postave za stalne smatrati samo tedaj, če je bilo zemljišče popolnem ali deloma uničeno (poginilo) ali je pridobitev kakega pridelka stalno nemožna postala. To se bode zlasti podalo, ako je površina popolnem odplavljena ter se je kamenje spodnjih tal odgrnilo. Tudi take premene je prigledovati z ozirom na to, koliko časa vpliva elementarni dogodek, o priliki drugih uradovanj, sosebno občasnih pregledov. Na naplave naj se ozir jemlje po postavi stoprav tedaj, kader se prikažejo nad srednjo vodno višino. Da se ta stvar poistini, bode poljemerskemu uradniku ogledovati stan vode na vodomeri, če so kaki napravljeni, eventuvalno iz zapisov političnega okrajnega oblastva ali občinskega urada poiskati si potrebnega poučila. K § fu 6. Da bode moči soditi o časnih predmetnih premenah, merodajno je to, da je plodna prst črnica tako z gramozom (prodom) ali peskom pokrita, da se more zemlja samo tako zopet plodna narediti, ako se gramoz ali pesek odpravi, ali pa se plodna prst navozi, do tistega časa pa kakega pridelka doseči ni moči. Da se poizve, ali ni elementarnega dogodka smatrati za takega, kakoršen se je, ker izvira iz krajevnih ali podnebnih razmer, uže pri ocenitvi in vcenitvi pridelka v poštev vzel, pogledati je v cenilne izdelke zemljarinske uredbe, katere je torej še, predno se opravi komisijska ovedba, pri mapni zbirki poiskati. K § fu 7. Premene v obdelavni vrsti ne uplivajo na davek. Vendar je v svrho, povedano v postavi, stalne obdelavne premene poizvedeti in probeležiti. Ta probeležba obsega torej samo take obdelavne premene, katere je moči po znamenjih v postavi navedenih smatrati za stalne. Kako je pri tem postopati poljemerskemu uradniku, uravnava se s posebnim tehničnim poukom. K § fom 8 in 9. Takoj ko se vzglasijo ali uradoma zapazijo pisni ali računski pogreški taki, kakoršni se povedujejo v § ih 8 in 9, izvedo se naj v izdelkih prav tako, kakor vsaka druga premena, ki je razvidnosti predmet. Poprave, o katerih je govor v § fu 8, alineji 2, opirajo se na to, ker se je opazilo, da so se v nekaterih slučajih, nekoliko zvršujoč dela v svrho zemljarinske uredbe, nekoliko pri osnovi novih zemljiških knjig, vsled pomotnih strankinih napovedeb zasebni poti oznamenili za javno svojino in narobe javni poti za zasebno imovino, in da se je na podlogi priznanila zemljeknjižnih sodišč dotična premena opravila tudi v izdelku zemljarinske uredbe. A v teku pritožnega postopka se je pokazalo v večini takih slučajev, da se oznamenilo v zemljiški knjigi ne vjema z dejanskimi razmerami. Taki slučaji naj se v dogovoru se zemljeknjižnim sodiščem razjasnijo, in ako stvar tako nanese, po razsodbi v to pristojnega upravnega oblastva ali sodišča popravijo. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 4/54 K § fu 10. Odpraviti pogreške v izmeri in njih predočbi na mapi vidi se v svrho redne razvidnosti, dalje pa tudi iz tega razloga potrebno, ker se v osnovo novih zemljiških knjig in o premenah v njih vpisovanji rabijo posnetki katasterskih map, in bi, dočim se pri tem ozir jemlje na ležo predmeta, iz mape razvidno, kriva predočba na mapi lahko povod dajala k prepirom o posestvu. Ali predno se popravi mapa, treba je prej poistiniti dejanske razmere. Ako se tu poistini, da se nahajajo pogreški v izračunu površine in čistega donosa, treba je te pogreške popraviti na podlogi § fa 9 postave. Ako se razglasje odnaša na predočbo posameznih posestnih mej, opraviti je popravo tedaj, ako so prvič stranke glede mejne poteze ene misli, in torej ni drugega treba, nego mejo v naravi razvidno (očitno) v mapo prenesti, ali se drugič ima razsodba pristojnega sodišča ali upravnega oblastva o pravi mejni potezi. K § fu 13. Javna oblastva in upravni organi imajo ne redko priliko, opravljati uradovanja v poistinjenje dejanskih razmer (n. pr. pri osnovi javnih cest, uredbah rek it.). Ako se tu opazijo premene v osebi posestnikov in v zemljarinskih predmetih, nalaga postava dolžnost priznaniti jih poljemerskemu uradniku. V to svrho bodo okrajna poglavarstva dotična pisma izročila davkovnemu nadzorniku, da vanje pogleda, in on jih probeleži. Poljemerski uradnik naj to probeležbo o zimskih mesecih vsak mesec v poljeopravni dobi o priliki svoje navzočnosti v sedeži okrajnega poglavarstva pregleda, morebiti v dotična pisma pogleda in, ako treba, zahteva uradno potrdilo, na katero se meri v postavi. Isto tako dolžni so občinski predstojniki, podpirati poljemerskega uradnika o njegovem delovanji v ovedbo premen, dajoč mu pojasnila, opozarjati ga na nastale premene ter sodelovati pri krajnih poizvedbah v to stran potrebnih. K § fu 14. Za prostorijo razpravam poljemerskega uradnika, katere je opraviti v občini, bodi praviloma občinska pisarna. Kjer posebne razmere ne dopuščajo njene uporabe, dolina je občina za vsak slučaj posebe priskrbeti pripravno prostorijo. Priprežnino naj poljemerski uradniki po odmeni, v to za konja in kilometer občasno ustanovljeni in javno razglašeni, s prispevkom deželnega zaloga vred, določenim za dotično deželo, v postaji, v kateri se jemlje priprega, takoj v gotovini plačajo. Kar se tiče troškov, imenovanih v točki 2 § fa 14, naj občinski predstojniki dotičnim pobotnicam prejemnikov pristavijo potrdilo, da so naračunjeni iznosi krajevnim razmeram primerni. K § fu 15. Slučaji, o katerih je govor v tem paragrafu, da naj namreč brezplačno posredujejo občinski predstojniki ali njih zastopniki (zastopniki samostalnih grajščin) ali doverniki, podajajo se zlasti ob uradnih dejanjih, oznamenjenih v § fih 20, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 29, 30 in 32. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 5/54 II. Poistinjenje premen. K § fu 16. Začenja se najprej razvidnostno uradno dejanje pri posestnika naznanilu katero se mu naklada po § fu 16. V zmislu § fov 16, 17 in 18 postave je posestnikom na voljo dano, v naznanilnih rokih premene vzglašati, kakor jim je najpriročneje, pri davkovnem uradu, ali pri poljemerskem uradniku, in to pri poslednjem tako v uradnici, kaker tudi ob času, ko pride v sedež davkovnega urada, ali pa v dotično občino. O sleharnem razvidnostnem slučaji, t. j. o sleharni premeni, katera se je podala z ozirom na celo posestvo ali na posamezno parcelo, napraviti je vzglasilno polo po obrazci A.  Obrazec A. Ako glede kake parcele nastane ob istem času posestna in predmetna premena, obravnati je obe na eni in isti vzglasilni poli. Pisne in računske pogreške deti je samo tedaj kot posebne razvidnostne slučaje v posebno vzglasilno polo, ako niso bili enočasno z drugimi premenami ovedeni. Osnovati vzglasilno polo je dolžnost davkovnega urada, kakor tudi poljemerskega uradnika, po tem, kakor je li bilo naznanilo pri tem ali onem opravljeno. Ošteviliti vzglasilne pole dolžan je poljemerski uradnik in to za vsak davkovni urad zase. O vzglasilnih polah naj poljemerski uradnik za vsak davkovni urad piše probeležbo po obrazci B.  Obrazec B. Ako se naznanilo ustno opravi, naj se potrebni podatki neposrednje postavijo v vzglasilno polo in vzglasujoča stranka naj jih podpiše. Ako bi pa bila oba pričujoča, odstopni in nastopni posestnik, podpišeta naj vzglasilo obe stranki. Pismena naznanila priložiti je vzglasilni poli in storiti, da se te napolnijo po onih vsebini. Ako obseza pismeno naznanilo po več razvidnostnih slučajev, spiše naj se, če posebne okolnosti ne zahtevajo posebnega postopka zase, o razvidnostnih slučajih obseženih v enem naznanilu samo ena vzglasilna pola. Ker bi iz prestopa naznanilnega roka izvirali neugodni nasledki, naj se zvesto pazi na to, da se pismenim naznanilom, kakor tudi vzglasilnim polam, pisanim o ustnih naznanilih, takoj pristavi vzglasila dan. Ako se naznanilo nadomešča z vpisno (tabularno) prošnjo, vzprime naj se vsebina vpisne prošnje ali vpisnega odloka v vzglasilno polo. Naznanila v svrho odmere pristojbine naj poljemerski uradnik o priliki, ko biva v sedeži davkovnega urada, pregleda in o tistih slučajih, kateri so razdvidnosti predmet in se niso uže v to svrho posebe vzglasili, spisuje vzglasilne pole. Ako v pristojbinsko odmero poklicani urad ni ob enem davkovni urad, naj prvi na konci vsakega meseca podatke naznanil o pravnih poslih, katerim je predmet posestna premena, priznani poljemerskemu uradniku. Ako se iz tega priznanila pokaže, da glede posameznih pravnih poslov ni še vzglasilnih pol, naj se te osnujejo. Poslednja alinea § fa 16 meri na slučaj, da se je od leta 1881 zemljarina pobirala na podlogi izdelkov zemljarinske uredbe, da se pa razvidnost teh izdelkov ureduje stoprav s pričujočo postavo, katera obseza zlasti glede časnih predmetnih premen nova določila. Do sedaj opuščeno naznanilo ne bodi v kvaro posestnikom tudi z ozirom na premene, katere so nastale od omenjene dobe do veljavnosti tč postave, in naznanilni rok tedaj začenja teči stoprav od dne razglasitve te postave. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 6/54 K § fu 17. Določila § fa 17 merijo na to, da naj se napovedbe posestnikov po davkouradnih in poljemerskih opravilnikih dado tako dopolniti, da bodejo, kar se tiče natančnega oznamenila predmeta, pri katerem je nastala premena, sposobna podloga nadaljšnjim razvidnostnim uradnim dejanjem. Ako stranka ne more povedati dotične številke parcele, to je po postavi najprej nalog davkovnega urada, s pomočjo katasterske mape, odnosno napovednega očrta, ugotoviti istovetnost predmeta. Tako dopolnjene vzglasilne pole naj davkovni urad v razdobjih po štirinajst dni pošlje poljemerskemu uradniku, odnosno, ako je on pri poljskih opravah, v dotično občino za njim. V to svrho naj poljemerski uradnik davkovnemu uradu od meseca do meseca izroča bivališčni izkaz. Razen tega ima poljemerski uradnik dolžnost vzglasila prejemati tudi o priliki svoje občasne navzočnosti v sedeži davkovnega urada. V § fu 17 postave prepisano je uže, z ozirom na dopolnitev vzglasil s konca omenjeno, še dalje, da je moči vzglasujoči stranki veleti, da naj zaradi tega, ker pri davkovnom uradu pri tej priči ni moči poistovetiti (identificirati) predmeta, še enkrat pride k poljemerskemu uradniku, odnosno v sedež davkovnega urada. To določilo se ne sme raztegniti tako, da bi se stranka po nepotrebnem prisilila priti z nova v sedež davkovnega urada. Ako ni torej davkovnemu uradu nikakor moči ugotoviti istovetnosti, naj vsekakor v 8 dneh najpozneje vzglasilno polo pošlje poljemerskemu uradniku. Tako bode poljemerskemu uradniku moči, ko bi katasterski izdelki ne zadostovali za ugotovitev istovetnosti, še pred svojim prihodom v dotično občino na znanje dati dotičnim posestnikom, da se bode o določenem dnevi poistovetil predmet. Ako se vzglasilo vprinese stoprav po zvršetku poljeopravne dobe, tedaj bode, če se vzglasilo takoj izroči poljemerskemu uradniku, moči, kadar ide za slučaje, kateri ne zahtevajo nobene izmere, in če more poistovetbo poljemerski uradnik opraviti brez nadaljšnjega zaslišavanja stranke, na premeno ozirati se še pri davkovni porazdelitvi prihodnjega leta. Ako bi bilo treba zaslišati posestnika, priznaniti mu je to s pristavkom, da mu je na voljo še predno pride poljemerski uradnik v občino, k njemu priti in tako, podavši pojasnila, omogočiti, da se bode ozir imelo pri davkovni poraz- delitvi. K § fu 18. Poljemerski uradnik pride v občino: 1. po besedah § fa 19 postave, opravljat poizvedbe o premenah, katere so mu došle na znanje. 2. po besedah § fa 24 postave, opravljat popoln pregled napovedeb tako glede oseb posestnikov kakor tudi davkovnih predmetov. Njegovo navzočnost v sedeži davkovnega urada je tako urediti, da pade prvo tridnevno bivanje v leti 1883 v mesec julij, če pa spada več nego en davkoven okraj k izmernemu okraju, naj pade prvo bivanje pri enem davkovnem uradu vsekakor v mesec julij, pri ostalih pa v prvo polovico meseca avgusta; po tem takem bodi torej prihodnje bivanje meseca oktobra 1883, po tem meseca januvarja in meseca aprila 1884, odnosno prvega prihodnjega meseca in to naj ostane tudi v prihodnje. Vendar naj se v meseci bivanja roki zdaj pa zdaj tako določijo, da bode moglo finančnodeželno oblastvo, ko bi poljemerski uradnik nagloma zbolel, ali pa kako drugače oviran bil, še pred iztečajem tretjega meseca po zadnjem bivanji, poslati drugega opravilnika dotično uradovanje opravit. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 7/54 V tistih izimnih slučajih, v katerih je bilo za nekaj časa več občin enega davkovnega okraja odkazati izmernemu okraju drugega poljemerskega uradnika, dolžna sta, samoumevno, oba poljemerska uradnika dotična uradovanja opraviti vsak za sebi odkazane občine, in zatorej naj razglas obseza samo te občine. Razglasi, na katere meri §. 18 postave, naj se spišejo po obrazci C/1 in odnosno po C/2.  Obrazec C/1, C/2. Pri odpošiljanji teh razglasov naj se poljemerski uradnik ozira na čas, ki je za poštni dohod, odnosno za vročbo potreben, da bode moči ta razglas osem dni, odnosno mesec dni prej razznaniti, nego pride poljemerski uradnik v občine. Poljemerski uradnik je dolžan o svoji navzočnosti v občini preveriti se, da se je stvar razznanila po prepisu, primerek razglasa opravljen z dotičnim potrdilom občinskega starejšinstva nase vzeti ter priložiti razvidnostnemu izdelku dotične občine. K § fu 19. Iz vsebine tega paragrafa je jasno, da naj se uradna delavnost poljemerskega uradnika razteza na vse premembne slučaje, za katere je zvedel, bodi po naznanilu stranke, po priznanilu javnih oblastev in organov, bodi da jih je sam zapazil. V kolikor priznanila javnih oblastev in organov nimajo uže v sebi podatkov v razvidnost potrebnih, bode jih praviloma kratkim potem dobiti moči, vpogledavši v dotična pisma, ali pa po uradnih potrdilih, na katere meri §. 13. V mnogih takih slučajih bode se smelo, ker je bila stvar morda uže izmerjena ali natanko popisana po v to poklicanih veščakih, opustiti posebno poizvedbo na samem mestu. Ako uže bivajo take okolnosti, bode poljemerskih uradnikov opravilo to, prigled opravljati z ozirom na soglasje z dejanskimi razmerami in sosebno z ozirom na odsih dob nepremenjeno stanje razmer podajajočih se iz pisem. V kolikor glede premen, katere so na ta način prišle poljemerskemu uradniku na znanje, ni uže vzglasilnih pol, kakor tudi glede premen, katere je poljemerski uradnik sam zapazil, osnovati je isto tako vzglasilne pole. Glavno opravilo poljemerskega uradnika glede poistinjenja premen bodi, kakor naravno, v poletnih mesecih. Za to popotno dobo naj poljemerski uradnik do 15. aprila vsakega leta položi popoten črtež »in duplo« v odobrenje pred finančno deželno oblastvo. Istodobno je razglase o navzočnosti v prvih opravnih občinah, kakor tudi o bivanji v sedeži davkovnih uradov z ozirom na zakonite roke izprožiti in po tem z opravami v prvih občinah začeti. Finančno deželno oblastvo bode razsojalo o opravnem črteži, a kake pre drugačbe opravljalo samo tako, da to ne bode zadevalo prvih občin. En istopis odobrenega popotnega črteža položiti je pred finančno ministerstvo. V popotni črtež privzeti je najprej tiste občine, za katere so do konca marcija došla naznanila ali priznanila o razvidnostnih slučajih. Na stran se puščajo za nekaj časa tiste občine, iz katerih ni do sestave popotnega črteža nič vzglasil ali drugačnih naznanil ali tudi opazil o nastalih premenah; potem tiste občine, v katerih ni opravljati izmer, ter je moči premene, katere so se vzglasile ali so drugače na znanje prišle poljemerskemu uradniku, brez posebne ovedbe ali zaslišanja strank izvesti na podlogi dokazil, katera se imajo, ali pogledavši v pisma. Dalje je o sestavljanji popotnega črteža ozirati se na kolobarni red (turnus), o katerem je govor v § fu 18, glede bivanja v sedeži davkovnega urada, kakor tudi na redni kolobar, katerega se je držati po § fu 24 postave v popolnem popregledu občin. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 8/54 Naznanila o premenah, katera se zgodevajo o navzočnosti v občini, privzeti je vsekakor v ovedbe. Slednjič se bodo v teku poletja primerile tudi še premene glede takih občin, iz katerih ni bilo o sestavljanji popotnega črteža nikakih naznanil. Tudi v takih občinah je ob popotovanji tedaj opraviti ovedbo, če se more to zgoditi tako, da ne moti nikakor pravočasnega zvršila naloge, ki jo daje prvotni popotni črtež. Poljemerskega uradnika prihod v občino ustanavlja se že naprej ter razglaša na določene dni. Ako bi torej poljemerskega uradnika n. pr. deževni dnevi ovirali nalogo v kaki občini začeto tako zvršiti, da bi mogel o pravem času priti v bližnjo občino, to je najprej pomisliti, je li moči naslednjim občinam za časa na znanje dati, da se je odložil rok prihoda vanje, ali ne. Ako je moči, izprožiti je dotično razznanilo. Ako ni moči še dalje odlašati, mora poljemerski uradnik o določenem času oditi v bližnje občine ter opuščene izmere, zvršivši svoja uradovanja, v občinah, katerim je bil že poprej naznanjen njegov prihod, in z ozirom na bivanje v sedežih davkovnih uradov začeti. V to svrho naj poljemerski uradnik občinam, v katerih so izmere zaostale, z nova v zakonitem roku da na znanje, da zopet pride. Popotovanje naj praviloma izhaja od služnega kraja in zaporednost občin izvoliti je brez ozira na omejitev davkovnih okrajev golo z ozirom na to da se bode za popotovanje od občine in do sedeža davkovnega urada kar najmenj časa potrebovalo. K § fu 20. Poglavitni svrhi razvidnosti primerno, da se namreč zemljarinski kataster ohrani v soglasji z dejanskimi razmerami, treba je zlasti poistinjajoč posestne premene z vso opreznostjo (previdnostjo) ravnati, da se ove resnični posestnik. Vzglasilna pola je tisto pismo, v katerem se naj podatki ovedbe izrazijo. V slučaji alineje 1 § fa 20 utesniti se je na probeležbo bistvenih podatkov listine, in vložbe prepisov ni zahtevati. A listine je preizkušati na to stran, je li v veljavnost pravnega posla mordk potrebno še privoljenje kakega upravnega ali sodnjega sodišča. O tem da pojasnilo ali dotična listina, ali pa se poda potrebnost takega privoljenja iz osebnih razmer izdateljev. To bode, n. pr. pri osebah, katere so pod varstvom ali skrbstvom (kuratelo). Ako se imajo samo ustna izrecila, to naj se poljemerski uradnik prilično prepriča o istovetnosti osebe in o njeni upravičenosti do prostega razpolaganja z dotičnim posestvom. Za premene, o katerih se ima golo napovedba ene stranke, ali o katerih so stranke, dasi se je zgodila očitno premena, opustile naznanilno dolžnost in tudi niso prišle na razpravo, naj se, kakor veleva postava, zaslišavši občinsko starejšinstvo in dva posestnika iz občine, katerima so znane posestne in krajne razmere, s podpisom njih napovedeb pridobi oporišče za nadaljšnji izvedni postopek. V tem slučaji je treba postopati s posebno opreznostjo in natančnostjo, ker bi se z ene strani lahko primeril kak pogrešek, ko niso pričujoči dotični posestniki, z druge strani pa naj ovedba po § fu 43 postave daje povod nadaljšnjemu postopku zemljeknjižnega sodišča. K § fu 22. Premene v predmetu zahtevajo nekaj izmero, nekaj preudarek činiteljev, ki vplivajo na čisti donos, posebno pa dobrote zemljišča. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 9/54 V tem oziru podkrepuje ovedbo dejanskih razmer zaslišanje dovernikov, veščakov iz občine. Privzemajo naj se posestniki s pravočasnim pozivom h krajnemu ogledu. A ker je za komisijsko presodbo predmet merodajen, uradnega dejanja ne more ovirati neprihod posestnika. Ovedno pismo obstoji v vzglasilnih polah, ki obsezajo podatek poizvedbe in so podpisane po navzočnih. K § fu 23. Na korist uradovanju, ki naj ustreza dejanskim razmeram, izrečeno je v postavi načelo, da naj bodo pri izmerjanji udeležene stranke pričujoče, ali pa da naj so omejitev zemljišč same opravile. Dolžan je torej poljemerski uradnik, na vsako izmerjanje pozvati udeležence. Ako ne pridejo, ukazuje postava vendar izmero, kakor tudi omejitev, ko bi je ne bilo. V takem slučaji naj poljemerski uradnik priskrbi tudi omejitveno gradivo. V oznamenavanje mejnih črt naj se praviloma rabijo rezani kameni. Ko bi se pa taki dobiti mogli samo z neprimernimi troški, kakor tudi v slučaji, ko ide za majhne predmete, morejo se rabiti tudi leseni koli. Po opomnji k tarifi II o izmernih pristojbinah dolžan je v omenjenem slučaji posestnik pridobitelj razen prepisnine in izmernine in pa 20-odstotnega priklada k poslednji povrniti tudi omejitvene troške. Ti so dejanski troški za dobavo znamek in času primeren delež dnine pomagaču. Kar se tiče primernosti teh troškov, dobiti je, kakor veleva §. 14, potrdilo občinskega predstojnika na pobotnicah prejemnikov. Posestnikom, keterih ni bilo na izmerjanje, izdati je priznanilo po obrazci D ter po občinskem starejšinstvu za prejemno potrdilo vročiti. Obrazec D. Ako se ugovarja, more se z nova opraviti izmera ob troških ugovornika stoprav tedaj, ko to dopuščajo uže ustanovljene popotne razporedbe poljemerskega uradnika. V takem slučaji nimajo veljave oziri, ki jih postava dodeljuje onim posestnikom, kateri so s pravočasnim naznanilom premen in svojim prihodom k dotičnim uradnim dejanjem storili dolžnosti, naložene jim po postavi. Pristojbine za uradna dejanja opravljena v pravilnem službovanji pobirajo se po postavi samo v majhnem iznosu, ki resničnih troškov nikakor ne doseza. A v prej omenjenem slučaji ni vzroka, da bi se troški pobirali v iznosu pod onim, s katerim se državna blagajnica obremenjuje po opravi dotičnega uradnega dejanja. Zato določa postava v § fu 23, alineji 8, da naj se taka vnovična izmera opravi samo ob troških tistega, kateri je tega kriv. Dolžan je torej ugovornik razen kakih vnovičnih omejitvenih troškov povrniti tudi, kar se je za hrano in pot izdalo. Troški za hrano naj se po meri porabljenega časa in deleža poljemerskemu uradniku pristoječih prejemkov, to je: plače, dejalnostnih priklad in dijete odmerijo tako, da naj se, kar je potrebovanega časa menj nego štiri ure, računi za pol dne s polovico deleža, kar je časa več nego štiri ure na dan, s celim na en dan spadajočim deležem omenjenih prejemkov. Popotni troški naj se računijo po tem, kar se je potrebovalo vsled tega posebnega uradovanja. Dasi je dalje finančna uprava samo dolžna, po svojih opravnikih opraviti dati tiste omejitve in izmere, katere se potrebne vidijo, da se izvedo uže zvršene posestne in predmetne premene v katasterskih izdelkih, naj se vendar podobne zasebne koristi posestnikov pospešujejo v toliko, kolikor je moči ne kvareč pravilnih razvidnostnih uradnih dejanj in ne obremeneč državne blagajnice. Torej je poljemerskim uradnikom dovoljeno, ako zaprosijo posestniki, izmere ali omejitve opraviti tudi tedaj, ko ni še nobenega razvidnostnega slučaja. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 10/54 Mejo tem služnim delom dajo uradna dejanja, katera je poljemerskemu uradniku opraviti, da zvrši popolnem svojo razvidnostno nalogo. Z ozirom na velikost te naloge o začetku del na podlogi postave mora se za sedaj izmerjanje o zasebni zaprosbi utesniti samo na posamezne slučaje. S pridržkom, da se pozneje razširi to dovoljenje, bodi za sedaj naslednje za vodilo: 1. Izmere in omejitve, katere niso potrebne v dognanje razvidnostnih slučajev, nego se samo za zasebno korist žele, opraviti je samo tedaj, ako se je zanje zaprosilo a) v svrho nameravane zemljiške delitve, ali b) v pojasnilo nepremenjenih posestnih razmer na podlogi podatkov katasterske mape. 2. Posamezni izmerni slučaj ne sme se raztezati na večjo površino nego na 1 hektar = 1 oral 1180 □sežnjev. Tudi v tega razsežja mejah ne sme se opraviti izmera, ako bi bila po številu delilnih črt, katere je potegniti, zamotana in zamudna. Zategadelj se ne izmerjajo n. pr. parcelovanja za stavišča. 3. Število sploh v eni občini dopustnih izmer o zasebni zahtevi naj se po času, katerega je že tako potreba za izmere v občini, ki jih je opraviti v razvidnostne svrhe, ravna tako, da je smeti o zasebni zahtevi zraven opraviti o bivanji preudarjenem na en dan v občini največ dve, …………………………….... dva dni ……….……... štiri, …………………………….... tri dni ..……….……... šest, ……………………………… štiri dni ……….….... osem, …………………………….... pet dni in čez – deset izmer največ. 4. V nobeni občini, v katero se pride v tečaji delavne dobe, ne sme se, tudi ko bi se primerili vsi gori pod točkami 1, 2, 3, navedeni uveti, za skupno število izmer, katere je opraviti o zasebni zahtevi, potrebovati več nego en dan časa. 5. Taka izmera sme se sploh opraviti samo tedaj, če to nikakor ne moti niti popotnih razporedeb glede uradnih dejanj, ki jih je opraviti v razvidnostne svrhe, niti nadaljšnjih razvidnostnih izvedeb. Ako je moči po teh določilih lotiti se izmere, naj poprej posestnik prositelj da od sebe pismeno ali zapisniško izrecilo, da se zavezuje, kar se nabere troškov, takoj plačati, ko se mu povedo. O določevanji teh troškov merodajni so isti pomiselki, na katere se je gori ozir jemal za slučaj, ako je po postavi izmero opraviti samo ob troških tistega, kateri je kriv. Vrhu tega ne smejo državne blagajnice uže zato zadeti nikaki troški, ker se dotično službovanje godi samo v zasebno korist. Troški torej, katere mora povrniti stranka, so to, kar se potroši za omejitev, potem kar se izda za hrano in popotne troške poljemerskemu uradniku; to naj se poiznajde tako, kakor se gori veleva za tisti slučaj, ko se je izmera opravila ob ugovornikovih troških. Kar se tiče izračunjenja izmernih troškov po tarifi II, naj se opravi takoj, ko se je zvršila izmera, v tistem slučaji, če ni nikakor dvomiti, da bivajo ploskve, merodajne za izračunjenje, v mejah v tarifi postavljene minimalne in maksimalne površine. Drugače naj se izračuni prej površina. O vseh gori omenjenih iznosih, katere so stranke povrniti dolžne, naj polje merski uradnik spisuje odrezen (juksten) sešitek po obrazci E ter enakoslovno izdaje odreznice (jukste). Obrazec E. Desnostranska odreznica s priloženo potrdilno golico vred poslati je nemudoma davkovnemu uradu. Davkovni urad naj izkazane iznose propiše v probeležbi, katero je pisati po obrazci F, izpolni na hrbtu jukste pridejani pristavek in na to juksto po občinskem starejsinstvu plačilo dolžnemu vroči proti prejemnemu listu. Obrazec F. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 11/54 Iznos se poterjava ob enem času kakor zemljarina. Potrdnico o propisu juksti pridejano naj davkovni urad izpolni, odloči in v osmih dneh nazaj pošlje poljemerskemu uradniku. Zaračunjajo naj se pobrani iznosi v poddnevniku za zemljarinski kataster. Davkovnega urada potrdnico o propisu naj poljemerski uradnik pridene svojemu mesečnemu popotnemu računu in dotični mesec poočiti v tistem kosu jukste, kateri pri njem ostane. Računski oddelek, kateremu je naloženo ugotovljenje popotnih računov, bode te potrdnice zbiral in na njih podlogi pobiranje in zaračunjanje pristojbin prigledoval. Za tehnični postopek pri izmerjanji merodajna so posebna izmerna določila. Glede tistih slučajev, v katerih o vzglašenih zemljiških delitvah ni treba opravljati izmere po poljemerskem uradniku, merodajen je ukaz ministerstev za pravosodje za finance od 1. junija 1883 (Drž. zak. št. 86), kateri obseza propis o uvetih, pod katerimi je pri vzglašenih zemljiških delitvah opustiti izmerjanje po poljemerskem uradniku. Poljemerski uradnik naj v vsakem posebnem slučaji preizkuša, če so uveti tega propisa izpolnjeni. Ako se pokaže tu kak pogrešek, katerega ni moči odpraviti brez izmere, naj se izmera opravi. Ker bode v tem slučaji stranka dolžna opraviti potarifne pristojbine in je torej materijalno na škodi, naj se z nova izmera opravi samo tedaj, ako se pokaže, da je izmera zares potrebna, zaradi pogreškov prinesenega črtežnega začrtka, katere je neizogibno odpraviti v razvidnosti svrho. Nasprotno je posestnikom na korist, da se pazijo večkratne oškodbe po takih pogrošnih izdatkih. Ako bi bili torej kaki neresnični izdatki geometričnih črtežev se strani upravičenih zasebnih tehnikov, naj se to priznani c. kr. okrajnemu poglavarstvu, kateremu bode nalog, to na znanje dati oblastvu, pristojnemu upravičevati zasebne tehnike. K § fu 24. Da se hode poljemerski uradnik v popolnem popregledu občin držal kolobarnega reda prepisanega v postavi, naj začenši od leta 1884 razdeli odkazani mu okraj v tri skupine občin, in ko sestavlja letni popotni črtež, naj se ozira na to, da bode v tečaji vsakega leta vselej ena teh skupin v popregledu odpravljena. Za napravo skupin ni to merodajno, če so prišla iz občin vzglasila o premenah ali ne. Prvi popregled bode opraviti v prvi skupini v letu 1884, v drugi skupini v letu 1885 in v tretji skupini v letu 1886, in na to pride v letu 1887 zopet prva skupina na vrsto. Da se dobode na to stran potreben razgled, napraviti je probeležbo po obrazci G. Obrazec G. V njej naj se prepišejo vse občine tistega okraja po davkovnih okrajih v abecednem redu. Kar se tiče popregleda, postopati je tako: 1. Oprava popregleda in svrha njegova naj se z razglasom po obrazci H, kakor v kraji navadno, razznani ter posestniki naj se povabijo, določenega dne priti v občinsko pisarnico. Obrazec H. 2. Kazprava naj se začne z došlimi posestniki in z njimi s pomočjo posestnih pol in napovednih začrtov, eventuvalno map, parceloma razjasni, jeli v posesti ali v predmetu nastala kaka primena. Ako se tu pokažejo kaki pomiselki, katerih ni moči rešiti s pomočjo izdelkov ali z ustnim zaslišanjem, ali če ide za krajne premene ali zemljiške delitve, to naj se z nadaljšnjim postopkom počaka do poizvedbe na samem mestu. 3. Na to naj se enako preizkušajo posestne pole ne došlih posestnikov ter izprožijo na to stran primerna zaslišanja došlih posestnikov kakor tudi občinskega starejšinstva. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 12/54 S tistimi slučaji, katerih ni na ta način moči za gotovo na čisto deti, naj se tudi počaka do poizvedbe na samem mestu. 4. Ko so končane te razprave v občinski pisarnici, začeti je takoj krajno poizvedovanje ter z njim združiti potrebne izmere. V postavi se veleva, da je k temu udeležene posestnike povabiti s posebnim priznanilom. To priznanilo naj se spiše po obrazci J. Obrazec J. Da se s tem priznanilom in njegovim vročevanjem ne bodo zakasnjevali nadaljšnji uradni postopki, naj se uže o razpravljanji pazi na tisti čas, ko bi se utegnile, kakor kaže, začeti krajne poizvedbe in izmere, in po tem, kolikor bode uže odpravljenih posestnikov posameznih kosov, uže o razpravljanji izproži naredba posebnih priznanil in njih vročbo. 5. Razen tistih zemljišč, za katera se uže po ustni razpravi pokaže, da jih je ogledati potreba, obhodijo naj se vsekakor: a) zemljišča ob vodah, b) krajni (selni) kos, c) tisti del poljan, pri katerem se gode bolj pogostoma parcelovanje. 6. O razvidnostnih slučajih, ovedenih o popregledu, naj se spisuje za vsakega posestnika, v katerega posestvu so nastale premene, ako ne kažejo posebne okolnosti, da bi bilo dobro posamezne premene razpravljati zase, ena vzglasilna pola, ter z njo nadalje uradno postopa. 7. Slednjič je o zvršenem popregledu spisati kratek zapisnik, v katerem naj se najprej o kratkem razloži, kaj se je podalo iz popolnega popregledovanja posestnih pol, na to naj se oznamenijo obhojeni kosi, navedo o tej priliki spisane vzglasilne pole, ter zapišeejo kaka druga opazila, katera so se podala glede premen, ki se še pripravljajo (nastanje naplavov, opuščenje zemlje zaradi nameravanega parcelovanja za stavbne svrhe it.). K § fu 27. O vcenitvi v svrho zemljarinske uredbe vvrstile so se v nekih slučajih parcele z večjo površino, a ene in iste obdelavne vrste, po srednji dobroti skupnega sveta v tarifno vrsto, katera tej vstreza. Ako se taka parcela deli med več posestnikov in bi enemu posestniku pripadel kos, kateri je ves najmanjše dobrote, tedaj bi ne bilo pravično, porazdeljevanju čistega donosa samo površino v podlogo vzeti, ker bi se s tem primernost davka premaknila, kakor tudi podloga ocenjevanju posameznih ločnih kosov predrugačila in njih prodaja otežila. Postava dodeljuje iz teh ozirov porazdelitev čistega donosa po dobrotnih razlikah. Ali tak slučaj more nastati samo tedaj, če se je celo zemljišče z ozirom na dobrotne razlike vcenilo v srednji, a ne v prvi ali zadnji tarifni razred. Razen tega je pomisliti, da je ta porazdelitev olajšilo posestniku, za to se ne sme opraviti proti volji njegovi. Tudi bode poljemerskemu uradniku posebno delati na to, da se, če samo eden udeleženih posestnikov prosi za porazdelitev, stvar z lepa poravna, in da se ne daje povod kakim poznejšim prepirom. O porazdeljevanji čistega donosa bode na posamezne dobrotne razlike, kokolikor moči, uporabljati njim primerne tarifne postavke. Ker je pa porazdelitev v mejah skupnega čistega donosa prvotne parcele tako opraviti, da mora vsota čistih donosov najdenih za delne parcele enaka biti prejšnjemu skupnemu čistemu donosu prvotne parcele, to naj se kake razlike številoma porazdele. Po tem takem ne bode v nekih slučajih najdeni donos po številu na tanko ustrezal tarifnemu postavku. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 13/54 Da se pozneje tak postavek ne bode smatral za pogrošnega, za to je potreba v razvidnostnih izdelkih (vzglasilnih polah, premembnem izkazu, posestnih polah) izrecno opomniti, da to čistega donosa število izvira iz porazdelitve čistega donosa. K § fu 21, 28 in 29. Ako se zlagajo poljedelska zemljišča, napravi se zložni črtež na podlogi katasterskih map in posebnih izmer s pripomočjo veščakov in deželna komisija ga potrdi. Pri vsakem takem zlaganji zemljišč ustanovi se posestna razmera in površina posestva, katero pripade v prihodnje vsakemu posestniku, in potem se po cenitvi poiznajde vrednost zamenjavanih in odmenjavanih kosov. Takoj torej, ko se ima potrdilo zložnega črteža, bodo premenjene razmere, kakor so se s tem naredile, podloga nadaljšnjim uradnim dejanjem poljemerskega uradnika. Iz primerjanja skupne vrednosti zloženega zemljiškega obsežka s čistim donosom katasterskim, kateri nanj spada, podaje se razmerno število po odstotkih, katero je uporabiti pri ovedbi čistega donosa za odmenjane kose, prisojene posameznim posestnikom. Dotični postopek je v obrazci K z izgledom pojasnjen. Ako je dalje ovedeti treba čisti donos za stalne obdelavne premene, pri posameznih odmenjanih kosih vsled premenjenega okmetovanja po zvršeni zložbi nastale, ni moči tudi tukaj ravnati se po ustanovljenih tarifnih postavkih, nego čisti donos, ki spada na zložena zemljišča, porazdeli se naj na posamezne obdelave po določenih iznosih z ozirom na okolnosti omenjene v § fu 29 postave. Obrazec K. III. Davkovne oprostitve. K § fu 30. Dobo davkovne prostosti računiti je po tistem letu, ki pride prvo po zvršenem okrčenji. Treba je torej čas zvršenega okrčenja poistiniti ter podatek poočititi v vzglasilni poli. Znamenje zvršenega okrčenja je: 1. da uporaba posebne človeške moči, katere je bilo potreba, da se je zemlja plodna naredila (n. pr. odkopa, razstreljenja kamenja, posušenja) sedaj ni več potrebna, in je torej 2. moči začeti okmetovanje. K § fu 31. V svrho davkovnega odpusta vsled po nenavadnih elementarnih dogodkih nastalega časnega opuščenja treba je najprej omejiti tisto dobo, katera je dovoljna, ako se dela nemudoma začno, da zemlja zopet plodna postane. V določbo te dobe merodajne so po postavi dejanjske razmere, kakor se v opustošenem okoliši ovede za večino posestnikov, katere je zadel elementarni dogodek. Z ozirom na to, naj poljemerski uradnik najprej preudari razsežje opustošenega okoliša. V opustošenem okoliši podado se razlike v stopnji opustošenja, po katerih se dado glede zemljišč, katera je enakomerno zadel elementarni dogodek, ustanoviti posamezne vrste (kategorije). Z ozirom na te posamezne vrste bode poljemerskemu uradniku po svoji sodbi, kakor tudi po zaslišavanji občinskih starejšinstev, ter posestnikov in dovernikov veščakov, katere je po § fu 22 postave privzemati k ovedbi, preudariti, koliko časa bode pač potreba, da se po stopnji opustošenja odpravi plodnosti ovira. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 14/54 Doba, za katero se tu glede večine po elementarnem dogodku zadetih posestnikov spozna, da ustreza dejanskim razmeram, da se odpravi plodnosti ovira, bode merodajna tudi za ostale posestnike, spadajoče v isto vrsto oškodovanja; pri tem se ne gleda na to, je-li kdo voljan z večjimi troški v krajšem času svet pripraviti v prvotno stanje ali dotična dela na daljše razdobje raztegniti, nego preudariti je samo stvarno okolnost, da more po krajnih razmerah v opustošenem okoliši skrben poljedelec s pripomočjo domačih delalnih moči v določenem času doseči pridelek. Takoj ko se je ovedelo toliko, naj se pokvarjena zemljišča začno vvrščevati v določene kategorije. Ako so bile posamezne parcele pokvarjene po vsem svojem razsežji, posneti je njih površino iz zemljarinskih izdelkov. Ako se je pa opustil samo kos zemljišča, katerega zaradi obširnosti ali nepravilne oblike ni moči določiti z očmi, izmeriti je pokvarjeni del. Z ozirom na poslednjo alinejo § fa 16 postave utegne tudi biti, da je treba poistiniti razmere, merodajne za dovoljenje davkovne oprostitve, glede takih začasnih predmetnih premen, katere so nastale po elementarnem dogodku, ki se je primeril pred veljavnostjo te postave. Ker je v teh slučajih mogoče, da so se pokvarjena zemljišča v tem času zopet obdelavati začela, in bode težko razsoditi, kako močno so bila opustošena, postopati je, da ne bode kakih neupravičenih zahtev, pri dotičnem ovedovanji s posebno skrbnostjo in opreznostjo, ter praviloma preizkušnjo raztegniti na posamezne parcele. K § fu 32. Po določilu alineje 3 tega paragrafa naj se davkovni odpust raztegne tudi na leto, v katerem je nastal elementarni dogodek, ako dotični posestnik nima uže zaradi pokvarjenja pridelka pravice do davkovnega odpusta za pokvarjenja leto. Da bode moči z ene strani posestniku podeliti to olajšilo, z druge strani zaprečiti, da se ne bode vsled omenjenega imena, kakor tudi zaradi opuščenja zahteval dvojen davkoven odpis, eventuvalno, da se ne bode izprožil dvojen odpis, naj se poljemerski uradnik prepriča, če se je zahteval davkoven odpust, če se je spisal izdelek o elementarni pokvari in če se dotični posestniki glede tistih parcel, za katere se zahteva davkoven odpust zaradi opuščenja, nahajajo v izdelku o elementarni pokvari. Podatek vseh ovedeb skup naj se razloži v vzglasilnih polah, in na njih podlogi spiše probeležba o časnih predmetnih premenah po obrazci L. Obrazec L. Finančno deželno oblastvo, kateremu pristoji po § fu 33 razsodba o časnih davkovnih prostostih, naj tu, te izdelke skrbno primerjajoč z izdelki o dovoljenji davkovnih odpustov, ugotovi, bivajo li tu uveti alineje 3 § fa 32 ali ne. K § fu 33. Dohajajoče prošnje eventuvalno vzprijete vzglasilne pole v zadobljenje časne davkovne prostosti naj se oznamene z dnem dohoda ter politično okrajno oblastvo, eventuvalno davkovni urad naj jih takoj pošlje poljemerskemu uradniku. Razsojajoče finančno deželno oblastvo bode razen opreznosti, uže k § fu 32 omenjene, pazilo na dostajanje rokov in na nasledke, ki se drže njih prestopa, zatorej naj vsekakor na tanko oznameni začetek in konec davkovne prostosti. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 15/54 IV. Izvedba premen. K § fom 11, 34 do 49. A. Postopanje poljemerskega uradnika. Izvedba premen, izločivši stalne obdelavne premene in časne predmetne premene, naj se opravi v izkazu o premenah po obrazci M, in v individuvalnih posestnih polah na podlogi vzglasilnih pol, katere obsezajo poizvedeb podatke. Obrazec M. 1. P o s t o p a n j e z v z g l a s i l n i m i p o l a m i. Takoj, ko so se premene poistinile, kakor veleva postava in, ako treba, izmerile ter se je površina s čistim donosom vred izračunila, naj poljemerski uradnik izpolni dotične predele vzglasilne pole, ter podatke prenese v premembni izkaz. Dalje naj se tekoče število premembnega izkaza po razločku, ali se je izvedba dokončno opravila ali začasno, postavi v vzglasilno polo. Tako uradovane posestne pole, s kakimi dokazili vred, naj se dalje glede tistih občin, za katere se imajo nove posestne pole, koncem vsacega meseca izroče davkovnemu uradu, da naj on dalje z njimi uraduje po zmislu § fa 42, potem pa tudi zemljeknjižno sodišče po zmislu § fov 43 in 44 postave. Takoj ko se te vzglasilne pole vrnejo od zemljeknjižnega sodišča po davkovnemu uradu, naj poljemerski uradnik preizkuša, če se je po priznanilih zemljeknjižnega sodišča na vzglasilnih polah zemljiška knjiga v soglasje dela s katastrom, ali če bivajo še kake razlike. Ako te razlike merijo na take vpise, kateri so predmet zemljestanske (imovinske) pole (parcelno število, ali drugo oznamenilo parcele) in predočbe na mapi zemljeknjižnega sodišča, naj poljemerski uradnik izproži razjasnilo ali odpravo razlik po naslednjih določilih in potem eventuvalno popravi vzglasilno polo. Ako se pa iz priznanila zemljeknjižnega sodišča pokaže, da se, poleg postopka zvršenega po § fu 43 alineji 3 postave, glede osebe posestnikove, vpis zemljiške knjige ne strinja z vpisom na vzglasilni poli, to ostane vpis na vzglasilni poli v veljavi tedaj, ako je do dobrega zanesljivo poistinjeno, da oseba vpisana na vzglasilni poli dejansko biva v posesti in torej glede osebe posestnikove knjižna uredba ni še gotova. A v tem slučaji naj se, po besedah § fa 44 alineje 3 postave, ime posestnika vpisanega v zemljiško knjigo poočiti tako na vzglasilni poli, kakor v ostalih razvidnostnih izdelkih. Vendar, ko bi se po podatku sodnjega postopka pokazalo, da se ni zvršila posestna mena, katero je poizvedel poljemerski uradnik, odnosno, da se je morala razveljaviti, to naj tudi ne bode nadaljlnje izvedbe v razvidnostnih izdelkih na podlogi vzglasilne pole, odnosno, ako bi se bila taka izvedba uže začasno zgodila po naslednjih določilih, to naj se po glasu § fa 29 postave nazaj dene v prvotno stanje. 2. P o s t o p e k s p r e m e m b n i m i i z k a z i. Kakor je bilo prej rečeno k 1, naj se, ko so poistinjene premene, podatki vzglasilne pole preneso v premembni izkaz. Ta izkaz ostane pri razvidnostnem izdelku in iz njega bodi moči vsak čas razpregledati zvršena uradovanja poljemerskega uradnika. Pri tistih razvidnostnih slučajih, katerih ni moči takoj dokončno izvesti po naslednjih določilih, naj se za sedaj v predelu „Opomnje“ zapiže pristavek »začasno«. Premembne izkaze je pisati po občinah in letih in koncem leta pridenejo se parcelnemu zapisniku, odnosno popravljeni poobčinski razredni sestavi. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 16/54 3. P o s t o p e k s p o s e s t n i m i p o l a m i. Izvedbo v posestnih polah je postopno (sukcesivno) v teku leta opraviti, in to najprej glede tistih premen, katere je moči dokončno izvesti. Pri dokončni izvedbi premen paziti je na razloček, kateri se podaje iz tega, če se imajo za dotično občino novo zemljiške knjige ali ne. Z ozirom na tiste občine, katerim niso osnovane nove zemljiške knjige, razteza se dokončna izvedba na slučaje v § fu 35 oznamenjene in vrhu tudi še na slučaje § fa 36, ker za take občine ni potreba dogovora se zemljeknjižnim sodiščem, nego je postopati samo s tako opreznostjo, da se zagotovi davkovna porazdelitev, kakor ustreza dejanskim razmeram. Vendar se more tudi v slučaji, ko je po § fu 36, alineji 2 v pravovezen posesten predevek potreba privolitve kakega upravnega ali sodnjega oblastva, izvedba začasno opraviti tedaj, če je posestna mena uže dejanjsko nastala, ker je upati privolitve. Priznanilo v slučaji § fa 36, alineji 3 naj se izproži po obrazcih N/1 in N/2, proti prejemnemu potrdilu in to vsem udeležencem. Obrazec N/1, N/2. A izvedba ne sme se začeti, dokler ni dokaza, da se je opravilo priznanilo in dokler ne poteče pritožni rok. Kar se tiče tistih občin, za katere se uže imajo nove zemljiške knjige, sme se izvedba, razen slučajev oznamenjenih v § fu 35 za sedaj samo začasno opraviti. Začasna izvedba premen v slučajih, imenovanih v § fu 45, št. 2 in 3, naj se stoprav 15. novembra vsakega leta prične glede tistih slučajev, za katere, kakor kaže, v tečaji tistega leta ne bode moči odpraviti ovire dokončne izvedbe. Koncem leta naj se davkovnemu uradu izroče vse posestne pole, pri katerih ni bilo nikake premene, ali pa se je v njih premena uže dokončno ali začasno izvedla, s tistimi vzglasilnimi polami vred, na katerih podlogi je dodatno opraviti propis ali odpis ali pa zadobiti privolitev časne davkovne prostosti zaradi okrčenja, da se bode nanje ozir jemal o porazdelitvi davka za prihodnje leto. Tudi je priložiti spisek tistih posestnih pol, pri katerih se izvedba (n. pr. zaradi tega, ker jim je še izračuniti površino in čisti donos) še opravlja. Poslednje treba da dojdejo postopno do 15. aprila prihodnjega leta najpozneje davkovnemu uradu, in davkovni urad naj pusti porazdelitev davka za to leto glede tistih, ki so tu udeleženi, »in suspenso«, in pobere naj se sedaj po § fu 5 postave od 9. marcija 1870 (Drž. zak. št. 23) davek samo po izmeri po- prejšnjega leta, tako da bode pozneje poravnava. B. Posebna določila, da se doseže soglasje zemljarinskega katastra se zemljiško knjigo za tiste občine, za katere se osnovavajo nove zemljiške knjige ali pa so se uže odprle. K § fom 11, 40 do 44. Da se doseže, kakor je načelno izrečeno v § fu 11 postave, soglasje zemljarinskega katastra z železniškimi in rudarskimi knjigami, dalje z novimi zemljiškimi knjigami, osnovanimi na podlogi izdelkov zemljarinske uredbe, razločati je po § fu 43 postave mej vpisi, kateri so predmet imovinski poli in onimi, kateri se odnašajo na kako stvarno pravico (posestno, svojinsko pravico), katera je podloga osebni davkovni dolžnosti. Da se doseže soglasje z vpisi na imovinski poli, naj poljemerski uradnik priznanila, katera mu od zemljeknjižnega sodišča vsled osnove novih zemljiških kakor tudi po odprtji nove zemljiške knjige po zvršitvenih določilih pravosodnega ministerstva k postavam, kako osnovati, popravljati in pisati zemljiške knjige, dohajajo o premenah v parcelnih številih in drugačnih oznamenilih parcel, potem v Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 17/54 predočbi na mapi zemljeknjižnega sodišča, preizkuša na podlogi katasterske mape in razvidnostnih izdelkov. Ako ni o preizkušnji nikake izpotike, naj se priobči zemljeknjižnemu sodišču, da se dotične premene izvedo po oznamenilih, katere je ono izvolilo v zemljarinskem katastru, in izvedbo takoj izprožiti. Ako ni moči ohraniti oznamenil, katera je izvolilo zemljeknjižno sodišče, ali pa priznanjem ležni začrti niso taki, da bi bilo moči po njih izprožiti predočbo premene na katasterski mapi, to naj se pravšna parcelna oznamenila, odnosno izpotike, katere so, priznanijo zemljeknjižnemu sodišču. Ako zemljeknjižno sodišče ne more odpraviti izpotike, katera se je pokazala glede ležnega začrta, a je vendar potrebno, da se predoči premena na katasterski mapi, ali če priznanilo zemljeknjižnega sodišča meri na to, da je zaradi različne obremenitve potreba deliti predmet, kateri je pod enim parcelnim številom vpisan v katastru, ali pa slednjič na premene v obdelavnem načinu zemljišč, naj poljemerski uradnik, ko pride prvič v dotično občino, opravi potrebno izmero, odnosno poistini, jeli obdelavna premena stalna ali ne. Po tem, kar se je našlo po izmeri ali poizvedbi, naj se opravi izvedba, odnosno probeležba premen v zemljarinskem katastru, in dotične podatke je priznaniti zemljeknjižnemu sodišču. Dalje je poljemerski uradnik dolžan premene, katere je on poizvedel, ako zahteva zemljeknjižno sodišče, v zemljeknjižno mapo vrisati tudi uže v polnopravni dobi o svoji navzočnosti v sedeži davkovnega urada. Ako bi pa treba bilo opraviti toliko vrisavanj, da bi jih poljemerski uradnik ne zmogel v času svojega tridnevnega bivanja v sedeži davkovnega urada, to naj se, kar ostane dela, opravi v tečaji zimskih mesecev. Ko bi bilo vrhu tega zaradi obširnih premen v prvotni predočbi na katasterski mapi napraviti treba novo katastersko mapo, to se bode zemljeknjižnemu sodišču o zahtevi izdal ali odtisek dotičnega lista v novolitografovani mapi, ali ročno risanje proti temu, da se opravi po tarifi pripadajoča pristojbina. Gori omenjenega vrisavanja poizvedenih premen v mapo zemljeknjižnega sodišča ne bode potreba, ako biva glede delitve katasterske parcele, uže izvedene v zemljiški knjigi, pri davkovnem uradu začrt, in glede te parcele sedaj nastane z nova kaka premena. V tem slučaji naj geometer premeno vrisa v začrt. Da se doseže soglasje zemljiške knjige se zemljarinskim katastrom, kar se tiče osebe posestnikov, zve z ene strani poljemerski uradnik po priznanilih zemljeknjižnih sodišč, oznamenjenih v § fih 40 in 41 postave, o katerih se govori uže v občni zemljeknjižni postavi, za sleharni odpis in pripis glede kake nepremičnine. Kar se tiče priznanil zemljeknjižnih sodišč, o katerih je beseda v § fu 41, naj si poljemerski uradnik dotične za osnovo vzglasilne pole potrebne date zabeleži ob svojem občasnem bivanji v sedeži davkovnega urada (urada za odmero pristojbin), in po § fu 19 postave, ako bi bilo potreba kakega pojasnila, dobi ga naj pogledavši v javne knjige, katere se pišejo pri sodišči. Z druge strani daje se zemljeknjižnemu sodišču s tem, da mu poljemerski uradnik pošlje spise o poistinjenih posestnih premenah, povod, izvesti postopek, kateri se veleva s postavo od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 82). Poljemerski uradnik je vrhu tega dolžan, o priliki svojega bivanja v sedeži zemljeknjižnega sodišča skrbeti kratkim potem za koristno dogovarjanje, da se razjasnijo in odpravijo kake razlike med zemljiško knjigo in zemljarinskim katastrom. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 18/54 C. Postopek davkovnega urada. Davkovni urad je dolžan najprej vzglasilne pole dohajajoče mu glede tistih občin, za katere so nove zemljiške knjige osnovane, takoj preizkušati na to stran, če so se pravni posli, oznamenjeni v njih, uže naznanili za odmero pristojbin ali ne. Ako ne, vpisati je dotične pravne posle v probeležbo po obrazci O in ob enem vzprijeti v iskalnik B pristojbino dolžnih dejanj. Obrazec O. Za davkovno porazdelitev naj se za nekaj časa v razkaznici zemljarinske porazdelitve pri dotičnem posestniku, pridevši številko vzglasilne pole, poočiti, da se bode ozirati na premeno. Opravljene probeležbe naj davkovni urad potrdi v predelu vzglasilne pole za to namenjenem, sklicavši se na postavke iskalnika B in porazdelitvene razkaznice. Nato naj davkovni urad te vzglasilne pole, z dokazili vred, nemudoma izroči zemljeknjižnemu sodišču. Vračajoče se vzglasilne pole naj se, ko so se zabeležile date, katere bi bile morebiti bistvene za odmero pristojbin, iz priznanil zemljeknjižnega sodišča, nemudoma vroče poljemerskemu uradniku. D. Postopek Ako urad poklican v odmero pristojbin ni tudi davkovni urad, naj poljemerski uradnik predno izroči vzglasilne pole davkovnemu uradu, te pole primerja s priznanili, ki mu dohajajo na podlogi 16 fa tega propisa od c. k. urada za odmero pristojbin, in nato temu uradu priznani date vzglasilnih pol z izkazom in obrazci P po obrazci P glede tistih pravnih-poslov, o katerih za odmero pristojbin ni bilo nikakega priznanila. Obrazec P. Urad za odmero pristojbin naj o tem piše probeležbo po obrazci O ter dotične pravne posle vzprime enočasno v iskalnik B o pristojbino dolžnih spisih. E. Poseben postopek se stalnimi obdelavnimi in časnimi predmetnimi premenami Stalne obdelavne premene probeležujejo se po § fu 7 samo pri poljemerskem uradniku. Kar se tiče poistinjenih časnih predmetnih premen, naj se probeležba zaukazana k § fu 32 z dotičnimi prošnjami in vzglasilnimi polami vred praviloma vroči stoprav, ko je pretekla poletna opravna doba; davkovnemu uradu, kateri naj ta spis po davkoizmernem oblastvu I. stopinje v razsodbo položi pred finančno deželno oblastvo. Na podlogi te razsodbe, katero naj finančno deželno oblastvo poočiti v probeležbi, naj davkovni urad zemljarino odpiše, odnosno v imovino pripiše, in nato probeležbo s prilogami vred vrne poljemerskemu uradniku. Ta naj dovoljene časne davkovne oprostitve in čas, doklej trajajo, poočiti v posestnih polah pri dotičnih parcelah. Ako ide za časne predmetne premene, katere so uže v prejšnjem letu nastale, a poistiniti so se mogle stoprav v tekočem letu, to je z dotičnim spisom posebe nemudoma dalje postopati. F. Začasna izvedba v slučaju § fa 45, št. 1 Z ozirom na začasno izvedbo premen, za katere je potreba obširnejih izmer, držati se je naslednjega: 1. Delitvene razkaznice, katere naj železnocestne uprave izročajo poljemerskemu Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 19/54 uradniku in vred podpisujejo udeleženi posestniki, morajo obsezati date iz obrazca Q razvidne. Obrazec Q. Čisti donos dotičnih parcel vpise poljemerski uradnik na podlogi izdelka posestne pole. 2. Glede predmetnih premen, povedanih v § fu 47, na katere se je po želji železnocestne uprave ozirati uže ob začasni izvedbi, naj ona prinese poseben izkaz, priloživši potrebna dokazila (začrte, popise it.). 3. Poljemerski uradnik naj delitveno razkaznico skrbno primerja z dotičnimi posestnimi polami, in kar zapazi napak, takoj popravi ali pa priznani železnocestni upravi, da jih ona pojasni. 4. Začasni premembni izkaz naj se sestavi po zgledu, kakor je izveden v obrazci R. Obrazec R. Posestne pole naj se za sedaj ne popravljajo, nego začasni premembni izkaz bodi v to, da se bode ozir jemal ob davkovni porazdelitvi, po kateri je premembni izkaz takoj vrniti poljemerskemu uradniku. 5. Pri dokončni izvedbi na podlogi dokazil, prinesenih po § fu 48, naj se najprej kake premene poočitijo v začasnem premembnem izkazu. Ako se tu ne pokažejo nobene ali pa samo nebistvene premene, ni potreba, novega premembnega izkaza, nego začasni naj se s podpisanim pristavkom „dokončni“, na naslovni strani, za dokončnega oznameni ter priloži parcelnemu zapisniku, odnosno razredni sestavi poizvedbi pritožeb. 6. Na podlogi premembnega izkaza, kateri je za »dokončnega« oznamenjen ali pa z nova napravljen, naj se nato tudi izvedejo premene v posestnih polah, in z njimi naj se dalje postopa kakor o drugih premenah. 7. Da se laže ovedo površine in čisti donosi, naj si poljemerski uradnik v težavnejih slučajih pomore s posebnim izkazom po obrazci S, katerega je priložiti premembnemu izkazu. Obrazec S. 8. Ako bi se pri dokončni izvedbi glede geometrične predočbe pokazala kaka razlika med črteži, katere je podala železnocestna uprava, in med katastersko mapo (n. pr. s tako zvanimi zasukavanji), to je najprej delati na to, da se ta razlika odpravi dogovorno se železnocestno upravo, eventuvalno, ovedbo je na samem mestu, odnosno izmero opraviti. 9. Podobno tem določilom (1—8) naj se na podlogi § fa 49 postopa tudi o začasni izvedbi premen, katere so vzglasile druge stranke, in za katere je potreba obširnejih izmer. V. Kakor ozir jemati pri davkovni porazdelitvi. K § fom 50-53. Pri davkovni porazdelitvi jemlje se po določilih postave ozir praviloma od začetka leta. Izimek bode samo glede zemljišč, katera se smatrajo za stavišča, po § fu 51. Pri premenah v osebi posestnikov, na katere ni bilo po njih krivdi moči tudi začasno ozirati se od leta, ki pride prvo po premeni, in se torej po § fu 53 postave davek zahteva za naprej od posestnika vpisanega v kataster, dano je strankam na voljo, da se, kar se tiče plačevanja davka, zasebnim potem med seboj pogovore. Ako se vsled izvedbe premen podado dodatni propisi ali odpisi, ali če je na podlogi vzglasilnih pol razsoditi glede časne davkovne prostosti zaradi okrčenja, to naj davkovni urad dotične posestne pole z vzglasilnimi polami vred, ki k njim pripadajo, naravnost položi pred davkoizmerno oblastvo prve stopinje, in ono naj preizkuša, jeli so izpolnjeni zakoniti uveti za dodaten propis in odpis, ter na to napravi »in duplo« propisni, odnosno odpisni izkaz. En istopis prepisnega izkaza s posestnimi in vzglasilnimi polami vred vročiti je takoj v ugotovljenje davkovnemu uradu, drugi istopis položiti pred finančno deželno oblastvo, katero izproži probeležho dodatnega propisa. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 20/54 A oba istopisa odpisnega izkaza z dokazili vred, kakor tudi vzglasilne pole o okrčenjih, na katerih podlogi se prosi za dovoljenje časne davkovne prostosti, položiti je v razsodbo pred finančno deželno oblastvo. Razsodba naj se pri davkoizmernem oblastvu, kakor tudi pri davkovnem uradu probeleži, da se bode ob letni davkovni porazdelitvi nanjo ozir jemalo, in nato naj se vse vzglasilne pole skup vrnejo poljemerskemu uradniku. VI. Pristojbine za razvidnostna uradna dejanja. K § fu 54. Pristojbine za razvidnostna uradna dela opravljati je za vse razvidnostne slučaje, za katere bode od časa, ko pride postava v moč, opraviti uradno dejanje, da se poravnajo ali popolnoma izvedo. Prepisnina po tarifi I je delovita odmena za dela, zvezana s popravo izdelkov in posestnih pol, in torej naj se vseh v slučajih, v katerih je treba take poprave, odmerja ali v nepremičnem iznosu ali pa takem, da raste s čistim donosom. Izmerna pristojbina po tarifi II naj se računi samo o izmerah, katere so se zares opravile. Postavki tarife II ravnajo se po parcele oziroma parcelnih delov površini povedani v meterski meri. Ali izdelki zemljarinske uredbe obsezajo še katastersko površino v dolnjeavstrijskih oralih, in preskrbelo se bode, da se ta površina preračuni na metrsko mero. Da se dotlej zlajša presoja, kateri tarifni postavek je uporabljati po sedanji katasterski površini, prilaga se razkaznica o preračunu površin po tarifi II za izračunjanje izmernih pristojbin merodajnih, iz meterske mere v dolnje-avstrijsko površinsko mero. Priloga k § fu 54. V svrho odmere naj poljemerski uradnik v juksto, katero je napraviti po določilih § fa 23, postavi date, po obeh tarifah merodajne za izračunjanje, kakor tudi iznos, katerega je plačati po tem, pri prepisnini in izmernini, ter davkovni urad naj po tem preizkuša, jeli so prav ošteviljeni iznosi. Ako je posestni prepis po alineji 5 § fa 54 opraviti pristojbine prosto, vzklicati se je v premembnem izkazu na dotično razsodbo o razsvojitvi ali zložbi. VII. Pritožni postopek. K § fu 55. Podatki izmere, izračunanja čistega donosa in davkovne odmere storjenih razvidnostnim potem naj se izrazijo pri davkovni porazdelitvi z vročitvijo zemljarinoplačnega naloga. V to svrho je vsakemu plačilnemu nalogu, pri katerem se propis proti prejšnjemu letu vsled razvidnostnega uradovanja premeni, pristaviti, vsled katerega razvidnostnega uradovanja se podaje zmanjšanje ali pomnoženje čistega donosa ali časna davkovna prostost, odnosno davka odpust. Vzroki opravljenega razvidnostnega uradovanja so: 1. podatki izmere, 2. poprava pogreškov, 3. posesten predevek cele nepremičnine, 4. posesten predevek cele parcele, 5. posesten predevek parcelnega kosa, 6. stalne in časne predmetne premene. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 21/54 Ako bi plačilni nalog ne imel dovolj prostora, da se jasno razloži to opravičenje, naj se na mestu, na katerem se oštevilja v posestni poli izkazani čisti donos, namigne na obširno razjasnilo, katero je prideti v dokladi k plačilnemu nalogu. VIII. Olajšila glede plačevanja štempljev in pristojbin. K § fu 56. Da se poistini okolnost, ali so izpolnjeni uveti, pod katerimi je po alineji 3 tega paragrafa opustiti propis povišanja pristojbine, naj davkovni urad iz vzglasilne pole posname: a) jeli se je o pravnem poslu spisala listina, ali ne; b) o katerem času se je zgodil posestni predevek; c) jeli se je posestna premena uradoma poizvedela ali po stranki, in v tem slučaji, katerega dne se je vzglasila; d) o katerem času je bil poljemerski uradnik prvič po posestnem predevku v občini. Ako v pristojbinsko odmero poklicani urad ni tudi davkovni urad, posname prvi omenjene date iz izkaza poljemerskega uradnika (obrazec P), kateri mu prihaja po naredbi k § fom 34—49. Te date naj se poočitijo na odmernem spisu. Ako te iz teh dat kaže: a) da se o posestnem predevku ni spisala nikaka listina, b) da se je naznanilo o posestni premeni zvršeni brez listine opravilo najpozneje o priliki, ko je bil poljemerski uradnik prvič po zvršenem pravnem poslu v občini, naj se propis zvišane pristojbine, ki nastaja po pristojbinskih zakonih, opusti. Ako bi pa bilo to zvišanje pristojbine uže prepisano, naj se na podlogi, kakor gori rečeno, ovedenih dat, uradoma odpiše. IX. Redovne globe. K § fu 57. Kar se tiče zdelanja globnega nakaza in nadaljšnjega uradnega postopka z njim, naj tako poljemerski uradnik kakor davkovni urad postopata po naredbah izdanih k § fu 23. Po preteku vsakega četrtletja naj davkovni urad vplačane iznose izroči, proti štemplja prosti pobotnici, starejšinstvu dotične občine, in pobotnico je prideti razhodnemu postavku v poddnevniku za zemljarinski kataster. X. Splošna pravica vpogledavati v katasterske mape in razvidnostne izdelke. K § fu 58. V katasterske mape in razvidnostne izdelke sme vsakdo vpogledati. Ako se pa potrebujejo posnetki ali prepisi teh izdelnih delov, izproži se njih zdelanje samo po razvidnostnih organih proti potarifnim pristojbinam. V kolikor se naročila strank odnašajo na prepise katasterskih izdelkov in nepremenjene ali ugotovljene litografovane odtise katasterskih map, naj se ti napravijo po na to stran veljajočih prepisih, katere je v davkouradni prostoriji in v mapnem arhivu nabiti, da more vsakdo do njih. Da bode pa posestnikom moči nameravane premene vpisa v zemljiški knjigi kar najhitreje mogoče storiti ter tabularnim prošnjam priložiti potrebne črteže, pooblašča se poljemerski uradnik, da Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 22/54 ko bi se o priliki kake izmere, opravljene za razvidnostno svrho ali pa na zasebno zahtevo, enočasno prosilo za zdelanje geometričnega črteža v enem ali več primerkih, naročilo sam vzprime ter zvrši držeč se naslednjih določil: 1. Za zdelanje črtežev uporabljati je praviloma litografovane mapne odtise, in dotične mapne liste v ta namen prejemati od mapnega arhiva. 2. Zdelanje posnetkov s prosto roko dovoljuje se v tem slučaji, a) ako ni litografovanih mapnih odtisov, ali b) ako je treba predočiti kak zemljiški obsežek, kateri nima več nego 10 parcel in 6 hektarov = 10 oralov, 682 štirjaških sežnjev v sebi. 3. Take ročne zriske je zdelati na tako zvanem posnetnem (paus-) platnu. Za izrisanje naj se rabi trpežen tuš. A s prebadanjem (pikanjem) napravljati posnetke ni dovoljeno. 4. Zdelanje rožnega nariska mora ustrezati naredbam, obseženim v ukazu ministerstev za pravosodje in za finance od 1. junija 1883 (Drž. zak. st. 86), s katerim se razglaša propis o uvetih, pod katerimi je izmero po poljemerskem uradniku pri vzglašenih zemljiških delitvah opustiti, in to v oddelku II, št. 1, 2, 3, 5 in 6. Ročnemu zrisku je prideti datum in podpis poljemerskega uradnika. 5. Zdelanja naj se, ko se je storilo izdelanje izmernih podatkov, po vrsti kakor so naročena, izgotove kar najhitreje. 6. Da ne bode izgube državni blagajnici, ko bi se ne prevzeli zdelani posnetki, naj poljemerski uradnik od prositelja in to tako v slučaji, če se za napravo rabijo mapni odtisi kakor tudi če se dela s prosto roko, poterja ponapredščino v iznosu za dve tretjini dozdevnih troškov, ter takoj izroči davkovnemu uradu. 7. O naročilih naj poljemerski uradnik piše naročno knjigo po obrazci T. Obrazec T.. Posnetke, ko so napravljeni in troški izračunjeni, poslati je davkovnemu uradu, da jih vroči naročniku ter pobere ostale troške. Blagajnične pobotnice, katere naj davkovni urad o ponapredščini in pobranih ostalih troških izroči poljemerskemu uradniku, prideti je narožni knjigi. Ta knjiga naj se hrani pri razvidnostnem izdelku. -------------------------- Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 23/54 Določila o splošnih dolžnostih razvidnostnih nadzornikov. Po postavi od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 84) postavljajo se za organe v nadziranje poslujočih poljemerskih uradnikov, da zakonito postopajo, po dolžnosti službujejo in tehnična ter pisarniška dela natanko zvršujejo, razvidnostni nadzorniki. V to svrho sestavlja se služni okoliš nadzornikov iz skupine izmernih okrajev, odnosno iz vseh izmernih okrajev kronovine, v kateri naj vrše dolžno nadziranje popregledujoč vsa opravila in uradna dela poljemerskih uradnikov. Sosebno je nadzornik o teh popregledih dolžan: 1. preizkušavati, če se redno pišejo vse probeležbe, in če se razvidnostne izvedbe zlagajo z vsebino vzglasil ali priznanil javnih oblastev in organov; 2. preizkušavati, ali se je o pravem času uradno postopalo z vzglasilnimi polami; 3. preizkušavati, ali so se po propisu in o pravem času razznanili zakonito zapovedani razglasi; 4. preizkušavati napravo in vročbo prepisanih priobčil in pozivov; 5. preizkušavati postopanje pri razpravi s posestniki v poistinjenje posestnih premen; 6. preizkušavati pravočasno zvršitev in postopek pri občasnih pregledih napovedbe; 7. preizkušavati postopek pri poistinjanji predmetnih premen; 8. preizkušavati, če so pristojbine za razvidnostna uradovanja in za napravljene mapne začrte zakonito izračunjene, in prigledovati njih pobiranje v zakonitem iznosu, vpogledavši v izračune troškov strankam vročene in primerjavši jih s propisom davkovnega urada, eventuvalno, zaslišavši posestnike o plačanih iznosih; 9. preizkušavati, če so po propisu dopolnjene posestne pole, zlasti glede tega, če seje pristavilo pravno ime posestnih predevkov; 10. preizkušavati, če se posestne pole glede odpadka ali prirastka, ki se je v površini in čistem donosu primeril v teku leta, vjemajo se sumarno predočbo v parcelnem zapisniku, odnosno z razredno sestavo po občinah; 11. prigledovati okolnosti, iz katerih izvira davkovna prostost in njena doba; 12. preizkušavati, če so izmere prav opravljene in na tanko po propisu vrisane v mapo; 13. nadzirati in pospeševati služabno občenje poljemerskih uradnikov z javnimi oblastvi in organi, sosebno se zemljeknjižnimi sodišči, davkovnimi uradi in občinskimi starejšinstvi. ------------------------ Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 24/54 Določila o služabnih razmerah uradnikov za razvidnost zemljarinskega katastra na podlogi postave od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 84) ter pristoječih jim prejemkih. 1. Vsi uradniki in pitomci (elevi) za razvidnost zemljarinskega katastra sestavljajo vkupen »status« in nastavlja jih finančno ministerstvo. 2. Nakazna pravica glede pristojbin opravnikom, kateri se uporabljajo v kaki kronovini, pristoji finančnemu deželnemu oblastvu. 3. Glede odmene za priprego s prispevkom deželnega zaloga vred, katera komu pristoji po členu III. postave o služabnih in selilnih popotovanjih držati se je tega: a) Priprežna pristojbina je občasno ustanovljena in javno razglašena odmena za enega konja in en kilometer z deželnega zaloga prispevkom, kateri je določen za dotično deželo. Da bi se ta iz deželnega zaloga povračal finančnemu troškovniku, to se zahtevati ne more. b) Vsak razvidnostni uradnik sme ob služabnih popotovanjih za osebni in robni prevoz zaračuniti pol priprežnega voza (dva konja). c) Ali ta pristojbina sme se zaračunjati golo samo za pot, kar ga je storjenega od občine do občine, od sela do sela, odnosno do bližnje železnične ali parobrodne postaje. Za kretanje v občinskih mejah, ali za pot, da se vrne v tako zvano prenočno postajo, ne sme se zaračunjati nikaka pristojbina. d) V slučajih, v katerih je potreba rabiti večjo vozno moč dokazana, sme finančno deželno oblastvo dovoliti posebno odmeno (povračilo) do 50 odstotkov, priprežne pristojbine spadajoče na dotično daljavo. e) Za selilne troške sme se, ko se rabi priprega, število konj zaračunjati po pravilih za državne uradnike sploh veljajočih. f) Priprežnino naj razvidnostni uradnik na postaji, kjer se jemlje priprega, takoj v gotovini plača. g) Priprega se ne sme pod nikako pretvezo rabiti za zasebne svrhe. Ko bi prestopil to prepoved, naj se od dotičnega opravnika, razen disciplinarne kazni, terja, da plača polne poštne pristojbine njemu, ki mu je dal priprego. 4. Poslujočemu razvidnostnemu uradniku je praviloma v prostorijah okrajnega glavarstva ali davkovnega urada v uradovanje pripravno prostorijo odkazati. Ako bi ne bilo nikakor moči vmestiti ga tako, naj se zanj najme soba pisarnica. 5. Mape in izdelki naj se vsakakor hranijo pri okrajnem glavarstvu ali pri davkovnem uradu, in to mape v za to pripravljenih shrambah. 6. V kolikor pohiškov potrebnih za uradovanje razvidnostnih uradnikov in za hranjenje map in izdelkov, ni moči brezplatno vzeti iz inventarja finančnih oblastev in uradov, bivajočih v njih stajališči ali njega obližji, naj se nakupijo po meri najsilneje potrebe in z največjo varčnostjo. 7. Vsak opravnik razvidnosti dobiva pisne in risne navprečnine 1 gld. na mesec. 8. Ako je treba urad obiskavati tudi popoludne, sme se začenši od 1. Oktobra do konca aprila vsakemu razvidnostnemu opravniku za svečavo dovoliti 1 gld. 50 kr. navprečnine na mesec. 9. V založbo potnih troškov in razhodkov zvezanih z izmernimi opravili naj se poljemerskemu uradniku dajo na račun primerne ponapredščine. 10. O razhodkih v gotovini, ki se plačujejo težakom, slom in za prevoz, dalje za znamenja, kole in za drugo gradivo v izmero in omejitev potrebno, naj računodajec pobotnice prejemnikov občinskemu starejšinstvu potrditi da na to stran, da so naračunjeni iznosi krajnim razmeram primerni. 11. Popotne partikularije z dokazili opravljene naj se vsak mesec in to v štirinajstih dneh po iztečaji meseca polože pred finančno deželno oblastvo, da jih ugotoviti da. Ako se prestopi ta rok, Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 25/54 ugasne pravica zahtevati povračilo zaračunjenih iznosov. Kar je bilo morda prejete ponapredščine, naj se takoj propiše v povračilo in poterja z odtezo od plače. Priznanilo, da je rešen popotni račun, naj se izda njemu, ki je oddal partikularije, proti prejemnemu potrdilu. Pritožbe zoper to rešilo morejo se vpoložiti samo v nepreložnem roku štirinajstih dni. O njih razsoja finančno ministerstvo. 12. V izračunanje, koliko bode potreba kurjave za pisarnico razvidnostnega uradnika, bodi kubična prostornina po določilih o kurjenji davkouradnih prostorišč. 13. Najemščine naj se pri davkovnih uradih izplačujejo v pogodbenih rokih in navprečnine omenjene v gornjih točkah v mesečnih ponaprednih obrokih. 14. Kar se tiče prodajanja in posojevanja državoblagajničnega mernega orodja, njegovih pozameznih delov in mernih potrebščin razvidnostnim uradnikom, naj veljajo naslednja določila: a) Razvidnostni nadzorniki dobe za svojo rabo vse potrebno merno orodje in merne potrebščine iz zaloga litografičnega zavoda katastrovega po finančnem deželnem oblastvu brezplatno samo da vrnejo nepokvarjeno. b) Poljemerskim uradnikom smejo se iz tega zaloga merno orodje, posamezni deli njegovi in merne potrebščine v svojino prepustiti samo tako, da plačajo takoj ali obrokoma kupščino, katera se določi, ali pa se posodijo proti odmeni za obrabo. c) Kupoma prepuščati in posojevati smejo se državnoblagajnični predmeti samo, če se služabno poprosi pri finančnem deželnem oblastvu, in kaka posoja naj se ima pri tem deželnem oblastvu s probeležno knjigo v razvidu. d) Prodajščina novega mernega orodja, njegovih posameznih delov ali mernih potrebščin sploh določa se na podlogi posebe ustanovljene tarife za cene, pridevši prevozne troške do sedeža finančnega deželnega oblastva in s pritičnimi razhodki, kateri naj se računijo s polovico prevoznih troškov; za tiste predmete pa, kateri so se že rabili, na podlogi cenitve z ozirom na obrabo. e) Določena kupščina se mora vplačati do 10 gld. na enkrat do 20 gld. v treh mesečnih obrokih do 50 gld. v osmih mesečnih obrokih čez 50 gld. v dvanajstih mesečnih obrokih. f) Nazaj jemati ali odkupavati smejo se taki predmeti, ako prejemnik zapušča službo, samo tedaj, ko bi ne bilo nikakor drugače moči poterjati zaostalih obrokov, nego tako, da se zaseže prodani predmet. V tem slučaji mora razvidnostni nadzornik predmete preiskati in ceniti in, vračajoč uže odbite obroke, mora se gledati na kake pomanjkljaje, poprave in povračilo za obrabo. g) Obrabno povračilo za posojene državnoblagajnične predmete iznaša za vsak mesec, ko se je predmet rabil, en odstotek vrednosti tega predmeta. Pri novih predmetih je njih vrednost polna nabavna cena, brez ozira na prevozne in stranske razhodke. A pri starih, uže rabljenih predmetih določiti je njih vrednost s cenitvijo. Ta cenitev opravi se za predmete, kateri se pošiljajo iz zaloga litografičnega zavoda, v tem zavodu komisijsko; a za predmete, kateri so pri finančnih deželnih oblastvih, opravlja jo razvidnostni nadzornik, privzemši vsaj enega vesčaka. h) Vrnene predmete naj vpričo oddajalca ali zastopnika njegovega razvidnostni nadzornik preišče. Ko bi bilo kaj pokvarjeno, naj izposodnik plačuje troške za popravo, katere s povračilom za obrabo vred določa in izterjava finančno deželno oblastvo. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 26/54 15. Inventarijalni računi, za katere naj se rabijo tiskovine, (ki so se upotrebovale pri dosedanji razvidnosti katastra, dele se po predmetih, kateri se zaračunjajo, v naslednje: I. o vsem mernem orodji in o vseh mernih potrebščinah; II. o vseh risnih papirjih; III. o tiskovinah za rabo pri izmernih opravah; IV. o vsej pisarnični opravi in drugih potrebščinah. V tem oziru prepisuje se naslednje postopanje: a) Polagati račun dolžan je razvidnostni nadzornik. Ako je v kaki kronovini nastavljenih več nadzornikov, naj finančno deželno oblastvo enemu izmed njih posebno izroči to nalogo. b) Inventarijalni predmeti, kateri so se v služno rabo oddali poljemerskemu uradniku, naj se v inventarijalnem računu ne postavijo med razhodke, nego v razvidu naj se imajo v probeležni knjigi, in prejemne liste, izdane o njih, naj hrani računodajec. c) Poljemerski uradniki naj tudi pišejo probeležno knjigo o izročenih jim inventarijalnih predmetih. d) Razvidnostni nadzorniki so dolžni, o priliki pregledov (lustrovanj) pri poljemerskih uradnikih prigledovati, je li so pri roki izročeni jim inventarijalni predmeti, na podlogi dotičnih probeležnih knjig, ter prepričati se tudi, če se katasterske mape in izdelki hranijo, kakor treba. Dalje naj na tanko preizkušajo, v kakem stanji bivajo posojeni predmeti, in kako se z njimi dela; če najdejo kake nerodnosti, naj jih odpravijo, po okolnostih naznanijo finančnemu deželnemu oblastvu. e) Po preteku vsakega leta naj se završe vsi inventarijalni računi. Probeležne knjige naj ostanejo pri računodajcih, oziroma pri poljemerskih uradnikih; a inventarijalne račune položiti je v štirih tednih po preteku leta pred finančno deželno oblastvo, katero jih da preizkušati svojim računskim uradnikom. f) Po preteku leta naj zaloge mernega orodja in mernih potrebščin, izkazane v inventarijalnem računu I, finančno deželno oblastvo naznani litografičemu zavodu. 16. Razvidnostni uradniki so odgovorni in porok za to, da so njih uradovanja in zdelovanja prav in na tanko opravljena. Podvrženi so disciplinarnemu postopku po določilih cesarskega ukaza od 10. marcija 1860 (Drž. zak. št. 64). Večkratni pogreški v pismenih zdelanjih in tehničnih delih naj se pokore z globami od 1—20 gld. in te globe naj se jim odtrgajo od plače. Ako bi bilo vsled pogrešne izmere potreba nove izmere, nima poljemerski uradnik, če more on sam opraviti izmero, nikake pravice do kakega povračila za omejitvene in potne troške, izvirajoče iz nove izmere, kakor tudi za dijeto. Ako je moral novo izmero opraviti drug poljemerski uradnik, dolžan je on, ki je tega kriv, povrniti gori imenovane troške. Vse izmere in omejitve, dalje zdelanje mapnih posnetkov in prepisov razvidnostnih izdelkov na prošnjo strank, opravljajo razvidnostni uradniki vsled svoje uradne dolžnosti, in povračila, katera za to opravljajo stranke, gredo med državne dohodke. Prepovedano je torej razvidnostnim uradnikom, dotična dela zvrševati tako, da državna blagajnica izgubi ali pa samo zmanjšane dobi pristojne ji pristojbine, ali pa za povračilo v svojo korist. Prestop te prepovedi naj se, razen tega, da je poterjati povračilo iznosa odtegnenega državni blagajnici, v prvem slučaji kaznjuje s pismeno pokaro, če se večkrat zgodi, po § fu 8, lit. d, cesarskega ukaza od 10. marcija 1860 (Drž. zak. št. 64) z izpustom iz službe. Dunajewski s. r. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 27/54 Obrazec A k § fu 16. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 28/54 Obrazec A k § fu 16. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 29/54 Obrazec B k § fu 16. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 30/54 Obrazec C/1 k § fu 18. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 31/54 Obrazec C/2 k § fu 18. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 32/54 Obrazec D k § fu 23. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 33/54 Obrazec E k § fu 23. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 34/54 Obrazec E k § fu 23. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 35/54 Obrazec F k § fu 23. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 36/54 Obrazec G k § fu 24. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 37/54 Obrazec H k § fu 24. in Obrazec J k § fu 24. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 38/54 Obrazec K k § fu 28. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 39/54 Obrazec L k § fu 32. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 40/54 Obrazec L k § fu 32. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 41/54 Obrazec L k § fu 32. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 42/54 Obrazec M k § fu 34. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 43/54 Obrazec M k § fu 34. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 44/54 Obrazec M k § fu 34. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 45/54 Obrazec N/1 k § fu 36. Obrazec N/2 k § fu 36. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 46/54 Obrazec O k § fu 42. in Obrazec P k § fu 42. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 47/54 Obrazec Q k § fu 46. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 48/54 Obrazec Q k § fu 46. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 49/54 Obrazec R k § fu 46. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 50/54 Obrazec R k § fu 46. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 51/54 Obrazec R k § fu 46. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 52/54 Obrazec S k § fu 46. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 53/54 Obrazec T k § fu 58. Kos XXXI. 91. Uredba od 11. junija 1883 o izvajanju zakona o vzdrževanju katastra XXVIII.83 Stran 54/54 Priloga k § fu 54. Kos XXXII. 92. Postava od 7. junija 1883, o zlaganji (skladanji) kmetijskih zemljišč. stran 1/12 Leto 1883. 343 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXXII. — Izdan in razposlan dne 16. junija 1883. 92. Postava od 7. junija 1883, o zlaganji (skladanji) kmetijskih zemljišč. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: §• 1. Zarad uspešnejšega obdelovanja smejo se kmetijska (poljedelska) zemljišča nekega določenega okoliša pod sodelovanjem oblastev po meri te postave in ukazil, ki se na nje temelji izdado, podvreči zložbi (komasaciji). Zemljišča, glede katerih je zložba tej postavi ustrezajoča uže opravljena bila, moči je nehotečim posestnikom njihovim samo tedaj vnovič zlagati, kadar deželna postava zložbo ukaže za tega delj, da bi se veči kosi sveta dali primerneje z vodo namakati ali pa na suho devati. §• 2. Deželno zakonodavstvo določa, kaj naj se v zmislu § fa 1 šteje za kmetijsko zemljišče in pa za okoliš, katera zemljišča te vrste se smejo zarad posebnih svojstev, ki jih imajo na sebi, samo z lastnikovim privoljenjem zlagati pa tudi zoper lastnikovo voljo od zložbe izvzeti, naposled kdaj je moči tudi posamična gozdarstvu služeča (gozdarska) zemljišča v zložbo privzeti. §• 3. Deželno zakonodavstvo določa, če se imajo in po katerih načelih se imajo v zvezi z zložbo razdeliti zemljišča, v zložbeni postopek privzeta, glede katerih ali: a) med bivšimi grajščinskimi gosposkami in občinami ali nekdanjimi podložniki in tako tudi med dvema ali več občinami bivajo vkupne pravice do posesti ali porabe (uživanja), ali pa katera b) bodi vkupno bodi eden za drugim (po čredi) uživajo (rabijo) vsled tega, ker so sami osebno soudje ali ker so soudje kot posestniki, vsi ali neki udje katere občine, enega ali več občinskih oddelkov, soseščin ali podobnih kmetijskih občestev (kmečkih razredov, posestnikov hiš s posebno ali staro pravico, singularistov, it.), ali soupravičenci glede menjalnih zemljišč, Kos XXXII. 92. Postava od 7. junija 1883, o zlaganji (skladanji) kmetijskih zemljišč. stran 2/12 kakeršna bivajo v nekih deželah, — odnosno, če se in po katerih načelih imajo se dotične posestne in uživalne pravice urediti. Takisto določa tudi deželno zakonodavstvo, po katerih načelih bode treba izvajati in stalno v dobrem stanu vzdržavati vkupne naprave, katere so neogibno potrebne v gospodarstveno porabnost zamenilnih kosov. §• 4. Pravice, ki so na zemljišči privzetem v zložbo zavarovane za tretje osebe, predevajo se pristojbine prosto na zamenilno zemljišče, kadar se s predetjem (prenosom) ne vpisuje ni premena v osebi upravičenca, ni premena v obsegu pravice. Imovinski prenosi ali pridobitve pravic na temelji zložbenega črteža prosti so pristojbine 15 let po tem ko pride v moč le-ta postava. §•5. Kar se v zložbenem postopku naredi ali nameri vlog, zapisnikov, prilog, pravnih listin, izrecil ali izjav, izdatkov, razsodil, nagodeb, poveril podpisov in prepisov, vse to je, dokler se ne rabi za nič drugega, prosto štempljev in neposrednjih pristojbin. V ta postopek potrebni odtiski katastralnih map oddajo se po polovični tarifni ceni. I. O zložbenih oblastvih. §• 6. V zložbenih rečeh so pristojni: - zapriseženi lokalni komisarji, - deželne komisije pri političnih deželnih oblastvih, - ministerijalna komisija v ministerstvu za poljedelstvo. Kjer se v tej postavi govori o oblastvih brez tanje označbe, razumeti je oblastva prej imenovana. §• 7. Pristojnost teh oblastev razteza se, — čim je v §• 29, odnosno v §• 33 te postave v smisel vzeti razglas po deželnih uradnih novinah opravljen, — na razpravo in razloko o vseh djanstvenih in pravnih razmerih, kateri ne morejo — če se zložba izvede - ostati tako, kakor so doslej bili, in izloča ali izključuje torej od dne tega razglasila počenši pristojnost onih oblastev, v katerih zakonito področje te reči spadajo, kadar ne gre za zložbo. Izimljejo se prepiri o lasti ali posesti zemljišč, privzetih v zložbo, kateri tudi po tem razglasu pred rednega sodnika spadajo; po tem reči, ki se tičejo železnic ali javnih potov, ali katere uravnuje stavbinski red ali zakon, v kolikor je treba za v takšnih rečeh potrebna rozsodila ali ukazila obračati se tudi po tem razglasu na ona oblastva, v katerih zakonito področje le-te reči spadajo. Kos XXXII. 92. Postava od 7. junija 1883, o zlaganji (skladanji) kmetijskih zemljišč. stran 3/12 §•8. Ako so prepiri, kateri so v zvezi z zložbo, kakor je rečeno v poprejšnjem paragrafu (§• 7, odstavku 1), uže pri rednem sodniku začeli teči, predno je izdan ondukaj omenjeni razglas, ne dotika se ta razglas tako osnovane pristojnosti rečenega sodnika. , .. . Vendar je treba take pravde počenŠi od dne tega razglasa nadaljevati po prepisih za okrajšani (sumarni) postopek veljajočih, razven ko bi se s tem kratila kaka, formalna pravica, katero je ena ali druga pravdna stranka uže pridobila. §• 9. Priredba (instrukcija) prepirov ali pravd med strankami v zložbenem postopku pristoji lokalnemu komisarju, a razloka istih pridržana je deželni komisiji, od katere je odprt vzklic na ministerijalno komisijo. Te komisije naj razločajo prepire po določilih dotičnih postav ter pri tem — skrbno ocenjaje vso vsebino razprave — presojajo, ne bodoč navezane na zakonita pravila o dokazu, je li katero trditev o djanstvu (faktu) imeti za resnično ali za neresnično. Komisije naj v dotrdbi svojih razlok navedč tiste okolnosti, katere so bile za njihovo uverjenje (prepričanje) merodajne. §• 10. Deželno zakonodavstvo ukreplje tanja določila o postavljanji lokalnih komisarjev in o sestavi deželnih komisij. Tako deželne komisije, kakor tudi ministerijalna komisija ukrepajo svoje razloke v zbornih sejah z večino glasov; polovica glasujočih soudov teh komisij mora pripadati sodniškemu stanu. Kadar pa ima komisija tako sestavljena razločati prepire, za katere bi zunaj zložbe pristojna bila redna sodišča, treba je to komisijo še z enim udom sodnikom podkrepiti. Pri gospodarstvenih vprašanjih dovpraševati je kmetovalce ali tehnike deželno-zemljedelstvene kot pridane svetovalce. §• 11. Končno-veljavna razsodila v §• 6 imenovanih oblastev, in po njih odobrene nagodbe imajo pravno moč sodnih ali, kolikor gre za reči političnega upravstva, pravno moč političnih razsodil, odnosno nagodeb, ter naj jih tako kakor le-te zvršujejo oblastva, katera bi zunaj zložbe bila za-nje pristojna. Pri vpisih v javne knjige, ki se opravljajo na temelji teh listin (pisem), ne dovprašujejo se tretje osebe, katerim so vknjižene stvarne (realne) pravice. II. O teh, ki so pri zložbi udeleženi. §• 12. Vsak zemljiški lastnik, katerega zemljišča se privzemajo v zložbo — neposrednje udeleženi — ima po meri sporazumno ali na temelji mnenja veščakov ustanovljene vrednosti teh zemljišč pravico do tega, da mu se iz zemljišč podvrženih zložbi neki del v zameno da. Kos XXXII. 92. Postava od 7. junija 1883, o zlaganji (skladanji) kmetijskih zemljišč. stran 4/12 Pri tem se smejo neznatne razlike med zemljišči v zložbo odvzetimi in v zameno danimi v novcih (denarjih) poravnati, ako bi tako iz ozirov na uspešnejše obdelovanje ali na boljo zložbo (zaokrožbo) kazalo. Ali tako poravnanje, — če ta, komur gre zamena, tega neče, — vendar tedaj ne more mesta imeti, kadar bi se komu vsled tega, da dobode manjši del od zemljišča, izpremenila, kakor se izkazati da, volilna pravica glede občinskega ali kakega višjega zastopa. §•13. Neposrednje udeleženemu odkazane zamenilna zemljišča in novci, ki bi mu se bili po §• 12 v poravnanje odkazali, stopajo glede vseh pravnih odnošajev do tretjih oseb v toliko na mesto njegovih zložbi podvrženih zemljišč, kolikor ta postava ne ukazuje drugače. Novci v poravnanje, takisto tudi novci izračunjeni v odškodbo za predmete, ki so bili pri cenilu iz računa puščeni ter posebnej cenitvi pridržani, smejo se neposrednje udeleženim, katerim so odkazani, izročiti uže v teku razprave, kadar v tem ni videti nikake nevarnosti za pravice tretjih oseb. Ako so posamične sestavine (deli) zemljišč, za katera je komu dati zameno, različno obremenjene (z bremeni obtežene) ali kadar so posamične sestavine teh zemljišč prepirne, to naj oblastvo ustanovi delne zamene, primerne različno obremenjenim ali prepirnim sestavinam, ter iz zamenilnih zemljišč odloči v toliko, da mora te delne zamene oznameniti s posebnimi parcelnimi številkami in po tem za-nje posebne knjižne vložke odpreti dati. §• 14. Kadar zemljišče zložbi podvrženo biva v solasti več oseb, tedaj imajo solastniki skup samo en glas ter velja za glas vseh solastnikov to, za kar se odloči večina med njimi, izračunjena po velikosti deležev posamičnih solastnikov. Kadar je deležno razmerje solastnikov negotovo (neizvestno) ali pa prepirno, vzema se, da imajo vsi udeleženci enako pravico, ako ne bi morebiti vsi solastniki enemu iz svoje sredine ali več takim pripustili več nego enakšen delež, ali ako bi se zadovoljil eden ali več izmed njih z manj nego enakim deležem. Kadar so glasovi solastnikov enako razdeljeni, velja za glas vseh njih tisto mnenje katero je zložbi ugodnejše. Kadar je last katerega zemljišča razdeljena med glavnim in užitnim lastnikom, pristoji glas samo užitnemu lastniku. Kadar je last kakega zemljišča prepirna, ima njegov posestnik pravico glasovalno. Kadar je posest preprirna, naj si stranke, ki so v prepiru, postavijo enega vkupnega glasovalca, ali — če ga niso postavile, — naj jim ga na zaprosbo kakega udeleženca ali na poročilo lokalnega komisarja postavi deželna komisija. §• 15. Tretje osebe, katere, kakor — recimo — fevdnega gospoda, pričakovalce ali skrbnike fevdnih, fidejkomisnih ali substitucijskih posestev (dober), stvarne (realne) verovnike (upnike) ali pa zakupnike (štantmane), zložba v njihovih pravicah samo posrednje zadeva — posrednje udeleženi — ne morejo zložbe z odporom ubraniti, a smejo zoper določeno izmero zamene, ali zoper cenilo v §• 13, odstavek 2, omenjenih predmetov ali drugih zemljiških poboljšic in investicij, kakor tudi zoper odpravo ali prenos služnosti vgovarjati, kolikor bi se jim zdelo, da se s tem njihove pravice kratijo. Lokalni komisar naj posrednje udeležence povabi k razpravi, ako kaže, da bi moči bilo s tem razbistriti razmere ali odpreti pot nagodbi, vendar smejo oni tudi brez oblastvenega poklica priti k zložbenim razpravam. Kos XXXII. 92. Postava od 7. junija 1883, o zlaganji (skladanji) kmetijskih zemljišč. stran 5/12 Oblastva so dolžna vsak čas, a sosebno tedaj, kadar potrjujejo zložbeni črtež, paziti na to, da se posrednje udeleženim pravice z zložbo ne kratijo. §• 16. Zemljiške služnosti (§• 474 ob. drž. z.) odpadajo brez razločka, naj se gospodavalno in služno zemljišče ali samo eno izmed obeh teh zemljišč privzame v zložbo, brez pravice do odškodbe, čim se po zložbi sami ali po združenih z njo napravah za odvajanje ali dovajanje vode ali novih potih stori, da jih gospodovalno zemljišče lahko pogreša. Zemljiške služnosti, pri katerih ni tako, ostajajo na služnem zemljišči. Nepravilne in navidezne služnosti (§• 479 ob. drž. z.) moči je se služnega zemljišča prenesti na zamenilno zemljišče, kadar se to z ozirom na vladajoče razmere zdi biti svrhi primerno. §• 17. Izgovorjeni užitek ali osebujek treba je, če med udeleženci ni bilo drugače dogovorjeno, vselej prenesti na zamenilno zemljišče. Ako je s katerim v zložbo privzetim zemljiščem v zvezi taka pravica ali dolžnost, katera je bila po cesarskem patentu od 5. julija 1853 (Drž. zak. št. 130), uže podvržena uredbi, mora se vselej poskusiti, ne bi li se dala po dogovoru odkupiti. Ako se dogovor ne napravi, treba je v prvi vrsti ozirati se na določila uredbene listine, kolikor se dado uporabiti na tist slučaj, a kjer takih določil ni, treba je ozirati se na obstoječe gospodarstvene razmere ter po le-tem ustanoviti, kako bodi to stvarno (realno) breme ali obtežilo premenjano v primeri k novi podobi zemljiškega posestva; ali s temi premenami ne sme se niglede izmere stvarnega bremena, ni v nikakem drugem oziru delati kvara kmetovanju na dotičnih zemljiščih. V ostalem uporablja se na stvarna obtežila to, kar je določeno v §• 16. §• 18. Če se zemljišča zložbi podvrženega drži osebna služnost rabe ali uživanja (§• 478 ob. drž. z.), uporabljati je po zmislu na-njo to, kar naslednji paragrafi ukazujejo glede zakupnega razmerja, razven ko bi posebno svojstvo pravice do rabe prenos služnosti branilo ali ko bi se s takim prenosom zviševanje te pravice znatno otežkočilo. Kadar bi tako bilo, mora pravica rabe ostati na služnem zemljišči. Osebna služnost stanovanja (§• 478 ob. drž. z.) ostaja na služni hiši, ako stranke ne ukrenejo drugačnega dogovora. §• 19. Kadar je zložbi podvrženo zemljišče v zakup (štant) dano, stopi zakupnik, ako ni uže v zakupni pogodbi sami pomišljeno na slučaj zložbe, v zukupodavec uživanje zamenilnih zemljišč, katera so zakupodavcu odkazana, ter je — ravnaje se po tem, če ima v poravnanje neznatnih razlik v vrednosti po §• 12 morebiti še nekaj v novcih prejeti ali sam opraviti, — treba letno zakupščino za pet od sto te poravnovalne vsote ali zmanjšati ali pa povišati. Isto velja, glede vsot, katere ima zakupodavec prejeti ali opraviti za take predmete, ki so bili pri ocenjevanji samih zemljišč izpuščeni iz računa ter pridržani posebni cenitvi. Zakupodavec zalaga troške zlaganja in stalnih naprav, katerih je vsled zložbe na zamenilnih zemljiščih potreba, in mora torej zlasti ali sam narediti potrebne poti, jarke ali rove, vodopoje ali Kos XXXII. 92. Postava od 7. junija 1883, o zlaganji (skladanji) kmetijskih zemljišč. stran 6/12 napajališča in ograde, ali pa, če zakupniku prepusti, da te naprave izgotovi, temu povrniti troške, ki jih ima odtod. §• 20. Ako zakupnik pod uveti, povedanimi v poprejšnjem paragrafu neče dalje ostati v zakupnem razmerji, sme ga tudi odpovedati, predno poteče izrekoma ali molče za to pogojeni čas. Ali v takem slučaji ne more se iskati odskodba iz tega razloga, ker je bila zakupna pogodba z uporabo tega določila pred pogojenim časom razvezana. Deželno zakonodavstvo določa, v katerem roku in za katero dobo se mora v takih slučajih odpovedati. §• 21. Določila § fov 19 in 20 naj se po zmislu uporabljajo tudi na najmovino in ono razmerje, katero se v §• 1103 ob. drž. zak. določa. §• 22. Po cifri določene terjatve, katere so knjižno zavarovane na katerem v §• 4 tanje določenem zemljišči, ostanejo tedaj, kadar se to zemljišče vsled zložbe razdeli in pri tem neki del istega odkaže občini, občinskemu oddelku, soseščini ali agrarnemu občestvu, edino na tem delu zavarovane, ako takšne terjatve svojo popolno založbo dobodo v prvih dveh tretjinah vrednosti tega dela (deleža), katero je določiti po dvajseternem katastralnem čistem donosu. Ako ni tako, morajo vsi deležniki nezaloženi ostanek takšne terjatve, a če ni bil noben del razdeljenega zemljišča odkazan občini, občine oddelku, soseščini ali agrarnemu občestvu, morajo oni celo terjatev verovniku precej nazaj plačati vsak v primeri k svoji pravici do deleža, ki je bila razdelbi v podlogo vzeta. Verovnik v takšnem slučaji ne sme braniti se plačila vzeti trdeč, da njegova terjatev še ni dospela (dotekla) za plačilo. Kadar terjatev, ki je knjižno zavarovana na zemljišči v §• 3 tanje določenem, ne slove na določen po cifri iznos, naj oblastvo poskusi, da udeleženci dogovorno tak iznos ustanove, in po le-tem, kakor se tak dogovor napravi ali ne napravi, treba mu je ali uporabiti določila tega paragrafa ali pa terjatev kot vkupni dolg napotiti na vsa posamičnim deležnikom odkazana zamenilna zemljišča. Na knjižno zavarovane terjatve takih zavodov, kateri po svojih ustanovilnih pravilih smejo samo za večjo varnost dajati novce v zajem, uporabljati je zgornja določila samo toliko, kolikor s tem ne bode takim zavodom v pravilih propisana večja varnost zadeta. §• 23. Pravno stanje, kakor se v tečaji zložbenega postopka ostvari z razlokami ali ukazili oblastva ali pa z izjavami (izrecili), ki jih udeleženci dado od sebe zarad izvedenja kake zložbe, veže v slučaji kake premene posestnikov tudi pravonaslednike in to tudi tedaj, kadar so le-ti posest vsled sodne dražbe pridobili. Kos XXXII. 92. Postava od 7. junija 1883, o zlaganji (skladanji) kmetijskih zemljišč. stran 7/12 §• 24. V tečaji zložbenega postopka pred oblastvom oddana izrecila in sklenene nagodbe ne potrebujejo ni privolitve se strani posreduje udeleženih oseb niti odobrenja upravnih ali varstvenih in skrbstvenih oblastev. Vendar je namesto odobrenja varstvenega ali skrbstvenega oblastva potrebno odobrenje deželne komisije. §• 25. Izrecila, ki jih v teku zložbenega postopka stranke pred oblastvom pismeno ali na zapisnik dado, smejo se samo tedaj oporeči (preklicati), kadar se po stanji zložbenih del — kakor deželna komisija sodi — ni bati, da bi tak oporek dela ta znatno motil. §• 26. Po zložbenem postopku se zvrševanje ali uživanje pravice med tem časom samo v toliko ovira ali izpreminja, kolikor je oblastvo postavilo naredbo (provizorij) za tega delj, da bi se dosegel primeren prehod v zemljiško posest po novi podobi. V ostalem traja med tem, - dokler teče ta postopek, - pravno zvrševanje neizpremenjeno ter zložbeni postopek ne brani zvršila (eksekucije) na podlogi pravokrepnih razsodil ali sodnih nagodeb. III. Zložbeni postopek. §• 27. Priredbena dela za zložbo in pa zložbeni črtež utegnejo se narediti pod raunovanjem kakega lokalnega komisarja (§§• 28 do 30 te postave) ali jih pa lahko tudi brez tega naredi eden ali več lastnikov onih zemljišč, ki se imajo zložiti (§§• 31 do 33 te postave). Zložbeni črtež mora obsezati cenitev zemljišč in pravic, na katere se je pri dajanji zamene ali poravnovanji ozirati, naznambo zemljišč, katera se komu zarad zložbe vzamejo in katera mu se v zameno dado, in pa tiste vkupne naprave, za katere se je spoznalo, da so neogibno potrebne v to, da bode moči zamenilna zemljišča gospodarstveno uporabljati. §• 28. Ako najmanj polovica lastnikov v zložbeni okoliš (§§• 1 in 2) spadajočih kmetijskih zemljišč zarad zložbe teh zemljišč zahteva lokalnega komisarja, takisto tudi, kadar deželna postava zložbo ukaže za to, da bi se večji kosi zemlje dali primerneje z vodo namakati ali pa osušati, naj deželna komisija postavi lokalnega komisarja, da potrebna priredbena dela opravi in zložbeni črtež izgotovi. §• 29. Dan, katerega se ima začeti uradno delovanje lokalnega komisarja, treba je po uradnih deželnih novinah a po tem tudi v občinah tistega okoliša, na katerega ima njegova uradna oblast biti Kos XXXII. 92. Postava od 7. junija 1883, o zlaganji (skladanji) kmetijskih zemljišč. stran 8/12 raztegnena, s tem pristavkom javno razglasiti, da vprav od tega dne počenši stopijo v moč določila te postave v oziru na pristojnost oblastev, po tem v oziru na te, ki so neposrednje in posreduje udeleženi, kakor tudi v oziru na le-teh izrecila ali izjave, ki jih dado od sebe, ali nagodbe, ki jih sklenejo, naposled v oziru na dolžnost pravonaslednikov, priznati pravno stanje stvari, kakor je postalo zarad izvedenja zložbe. §• 30. Deželno zakonodavstvo določa, kako je postopati pri opravi priredbenih (pripravljalnih) del in pri ustanavljanji zložbenega črteža pod ravnavo lokalnega komisarja, ter uravnuje pri tem zlasti, kako je postavljati zemljemerce (geometre), cenitelje in druge veščake, kako precenjati zemljišča komu zarad zložbe odvzeta in v zameno dana, kakor tudi predmete posebni oceni pridržane, in kako izračunjati novce, ki bi se imeli komu v zameno izplačati, naposled kako gre zložbeni črtež zakliniti ali obtakniti in na samem mestu v pretres vzeti. §• 31. Kadar eden ali več lastnikov takih zemljišč, katera bi bilo zložiti, hoče del zložbi v pripravo potrebnih in pa sestave zložbenega črteža brez lokalnega komisarja poprijeti se, smejo se oni, še predno začno ta priredbena dela, obrniti na deželno komisijo za razloko o tem, če krajevni razsežaj namerjane zložbe ustreza ali ne določilom §§ fov 1 in 2. Kadar so okolnosti take, da se da, za trdno uspešna zvršitev take zložbe pričakovati, tedaj sme to oblastvo podjetnikom na njihovo prošnjo tudi za neko tem okolnostim primerno dobo podeliti oblast, da po vsem zložbenem okoliši potrebne ovedbe in meritve opravijo, vendar pod dolžnostjo, povrniti škodo, katero bi morebiti komu s tem naredili. O dolžnosti povračila razloča v prepiru redni sodnik. §• 32. Zložbeni črtež, ki ga postavi eden ali več lastnikov zemljišč v zložbo namenjenih, treba je po občinah spadajočih k zložbenemu okolišu štirinajst dni javno razgrnen imeti, da ga lahko pogledajo vsi neposrednje udeleženi posestniki, ter se mora to vsakemu izmed njih posebej vedeti dati, in po tem ko bode večina izmed njih s podpisom izrekla, da za zdaj v to privoljuje, treba ga je položiti pred deželno komisijo z razložbo tistih dotičnih razmerov, pri katerih so udeležene tudi druge osebe zarad nastopajočih premen glede kake služnosti ali kakega stvarnega (realnega) obtežila ali zarad kake namerjane gospodarstvene naprave, in pa s pristavkom, če so bili-ti razmeri z lepo uravnani ali razločenju oblastva pridržani. §• 33. Kadar predloženi zložbeni črtež ne ustreza določilom § fa 27 ali če ta črtež zarad drugih važnih nedostatkov (pomanjkljivosti), — kamer spada sosebno tudi to, da se z njim pomešana leža zemljišč dovolj ne odpravlja, — ni za to, da bi služil nadaljšnjim razpravam v podlogo, naj deželna komisija dotičnikom na voljo da, predložiti poboljšan črtež, gledč katerega bode treba vnovič izpolniti vse, kar veleva §• 32. V vseh drugih slučajih naj deželna komisija za takšno zložbo postavi lokalnega komisarja, kakor je v §• 29 pisano, javno razglasi dan, katerega začne le-ta uradovanje svoje, in na podlogi njegovih na samem mestu storjenih ovedeb, — brez dopuščenega vzklica na ministerijalno komisijo, Kos XXXII. 92. Postava od 7. junija 1883, o zlaganji (skladanji) kmetijskih zemljišč. stran 9/12 — določi, bode li precej razgrniti zložbeni črtež po naslednjih prepisih ali pa poprej še razpravo glede omenjenih na konci § fa 32 pridržanih razlok in kjer bi treba bilo, še v kakem drugem oziru kaj dopolniti. §• 34. Zložbeni črtež je treba, naj bode sestavljen pod vodbo lokalnega komisarja ali brez tega, po enem lastniku, ali po več lastnikih zemljišč za zložbo namenjenih, v občinah spadajočih v zložbeni okoliš, 30 dni javno razgrniti, da ga lahko pogleda vsak udeleženec, tudi ga mora lokalni komisar na samem mestu zakliniti ali obtakniti in udeleženim, ako bi od njega zahtevali, razjasniti in razložiti. Kje in koliko časa bode zložbeni črtež razgrnen, in pa, da se isti obtakne, treba je najmenj osem dni popred z izrokom (ediktom), kateri se v uradnih deželnih novinah in po občinah spadajočih k zložbenemu okolišu istodobno razglasi, na znanje dati s tem pozivom, da so tako neposrednje kakor tudi posrednje udeleženi dolžni, svoje ugovore zoper ta črtež v 45 dnevih, računeč od prvega dne, odkar je isti v občini na ogled razgrnen, lokalnemu komisarju ali pismeno vpoložiti ali ustno na zapisnik povedati. §• 35. O ugovorih ki jih kdo vsled tega poziva sproži, razloča deželna komisija in po vzklici ministerijalna komisija. Rok za vzklic iznaša štirinajst dni ter se začenja z dnem, ki pride neposrednje za dnem, katerega je bila dotičnikom razloka deželne komisije vročena. §• 36. Ako se v roku postavljenem po §• 34 niso podali nikaki ugovori zoper zložbeni črtež ali če podanim ugovorom deželna, odnosno ministerijalna komisija ni dala mesta, zadobiti je ukrep neposrednje udeleženih o zložbenem črteži. Ako se je nasproti vsled vzdignenih ugovorov ukazalo zložbeni črtež kako premeniti, to mora lokalni komisar ta črtež popred prenarediti, da bode v soglasji z izdanimi razlokami deželne in ministerijalne komisije, vnovič obtakniti ga na samem mestu, kolikor je to deželna komisija ukazala, da se takšne premene poočitijo, in po tem zadobiti končni sklep neposrednje udeleženih (§• 37). Tega sklepanja neposrednje udeleženih o zložbenem črteži tedaj ni, kadar je bila zložba ukazana z deželno postavo za to, da bi se večji kosi zemlje dali bolje z vodo namakati ali pa nasproti osušati. §•37. Končni sklep neposrednje udeleženih o zložbenem črteži stori se pod vodbo lokalnega komisarja z glasovanjem ter velja pri tem, da je zložben črtež vzprijet, če je večina vseh pri zložbi neposrednje udeleženih va-nj privolila in če katastralni čisti donos tej večini lastnih v zložbo privzetih zemljišč sestavlja najmanj dve tretjini katastralnega čistega donosa vseh v tem okoliši v zložbo privzetih zemljišč. Postopek pri tem glasovanji določa deželno zakonodavstvo, katero sme pri tem za vzprijetje zložbenega črteža zahtevati tudi večjo večino neposrednje udeleženih, večji katastralni čisti donos tej večini lastnih in zložbi podvrženih zemljišč in poleg tega še neki del skupnega površja vseh v tem okoliši zložbi podvrženih zemljišč. Kos XXXII. 92. Postava od 7. junija 1883, o zlaganji (skladanji) kmetijskih zemljišč. stran 10/12 §• 38. Pri tem glasovanji doseženo glasovno razmerje naj lokalni komisar precej po končanem glasovanji v občinah spadajočih k zložbenemu okolišu javno na znanje da s tem pozivom, da naj glasovalci, kateri menijo, da jim postopek, kakeršen je bil pri glasovanji, ali pa glasoštetje krivico dela, svoje dotične pritožbe v 14 dnevih, računeč od dne tega oznanila, lokalnemu komisarju pismeno podado ali ustno na zapisnik povedo. Ko poteče ta rok, položi lokalni komisar pred deželno komisijo zložbeni črtež, zapisnik o glasovanji in kake podane pritožbe. §• 39. Deželna komisija razloča o teh pritožbah nedopuščajoč vzklica ter razsoja, ko se je to zgodilo, o zložbi s tem, da zložbeni, črtež potrdi ali pa, da mu potrjenje odreče. Ako se je pri glasovanji o zložbenem črteži našla v §• 37 zahtevana večina to ga deželna komisija potrdi, izreče, da se manjšina neposrednje udeleženih mora na podlogi istega udati v zložbo ter da lokalnemu komisarju naročila potrebna za zvršbo tega črteža. Ako pri glasovanji te večine ni bilo, ukrati deželna komisija zložbenemu črtežu potrdilo in izreče – pod pridržkom poznejše razloke o kakih troških, da je zložbena razprava sklenena. Kadar je deželna postava ukazala zložbo zarad tega, da bi se večji kosi sveta dali bolje z vodo namakati ali pa na suho devati, naj deželna komisija precej razsodi o zložbi, po tem ko je s končno veljavo razsojeno o ugovorih zoper zložbeni črtež v oznanilnem roku § fa 34 podanih. Zložbeni črtež, ki ga je deželna komisija potrdila, ni podvržen vzklicu, niti se more proti takemu črtežu zahtevati vzpostava v poprejšnji stan. §• 40. Ako je vrednost zložbi podvrženega zemljišča ali predmeta posebni cenitvi pridržanega predno se prepoda novemu lastnika, bila vsled kakega, če tudi slučajnega prigodka zmanjšana, sme novi lastnik v 60 dnevih po tem ko je dotični del zložbenega črteža bil zvršen, od prejšnjega lastnika zahtevati, da mu pozneje poravna vrednost. Tako poravnanje naj se, kadar je vrednost zemljišča zmanjšana ter bi to brez znatne kvare za novo uredbo zemljiške posesti mogoče bilo, opravi z zemljiščem, a v vseh drugih slučajih z novci (denarji). Kadar se je pri izvodu zložbe podkradel pogrešek v meri ali računu, sme s tem poškodovani v letu dni po tem, ko je dotični del zložbenega načrta zvršen, od tega komur je pogrešek v korist bil, zahtevati povračilo v novcih, a če je ta pogrešek zadeval zemljišče in bi to brez znatne okvarbe novo- uradovanega zemljiškega posestva mogoče bilo, v zemljišči. Kdor je s tem, da se ni izpolnilo, kar je oblastvo zarad prehoda iz obstoječih razmerov v novo podobo zemljiške posesti ukazalo, bil v užitkih njemu odkazanih zamenilnih zemljišč ali kako drugače prikrajšan, sme v 60 dnevih po tem, ko je dotični del zložbenega črteža zvrsen, od prejšnjega lastnika teh zemljišč za to povračilo v novcih zahtevati. §• 41. Kadar se razmeri zemljiške posesti, na kateri je osnovan zložben črtež v času med potrdbo in zvršbo tega črteža po premoči ali višji moči (če vodovje svoj tok premeni, če nastopijo dalj trpeče povodnji, ki zemljišča pustošijo, če se zemlja udere ali kaj tacega primeri) tako znatno premene, da v §• 40 omenjeno poravnovanje vrednosti ne more pomagat, tedaj sme deželna komisija na zahtev enega Kos XXXII. 92. Postava od 7. junija 1883, o zlaganji (skladanji) kmetijskih zemljišč. stran 11/12 izmed neposrednje udeleženih zložbeni črtež povsem ali deloma razveljaviti (preklicati) ter - kolikor bi po okolnostih zložba še mogoča in koristna bila, — ukazati nova priredbena dela in sestavo novega zložbenega črteža. Zoper takšno naredbo sme se vsak neposrednje udeležen posestnik v 14 dneh, počenši od dne, katerega mu je ta naredba vročena, vzklicati (pritožiti) na ministerijalno komisijo. §• 42. Da je zložbeni postopek zavržen, to naj deželna komisija vsak čas javno razglasi, kakor je pisano v §• 29. Z dnem tega razglasa prestane (mine) pristojnost zložbenih oblastev tako, da ostanejo le-ta oblastva poslej pristojna še samo v razloko o iskovinah v §• 40 v misel vzetih. IV. Troški zložbeni. §• 43. Kolikor troški zložbe obstoje v nagradi za lokalnega komisarja, v njegovih potninah in pisarničnih razhodkih, opravljajo se ti troški iz državnega zaklada. Deželno zakonodavstvo določa, kdo naj dobavi in vzdržuje uradovalnico lokalnemu komisarju ter nosi drugovrstne zložbene troške in kako je te troškove porazdeljevati med dolžnike. §• 44. Deželnemu zakonodavstvu se pridržuje poskrbeti za to, da bodo lastniki zemljišč zložbi podvrženih iz deželnih sredstev, iz deželnih zavodov ali naposled pod sodelovanjem dotične dežele iz drugih javnih zalogov pod primernimi uveti dobivali zajme, s katerimi bi plačali delež zložbenih troškov, kolikor pride na vsakega, in pa plačali novce v poravnanje, kolikor mora kdo njih opraviti po §• 12. Kolikor se taki zajmi po glasu oblastvenega potrdila uporabljajo v omenjene svrhe, zavarovane so zajmovne terjatve na odkazanih dolžniku zamenilnih zemljiščih ter prihajajo na vrsto za poplačilo pred hipotekarnimi terjatvami precej za cesarskimi davki in davščinami, a čim so na teh zemljiščih zavarovane zadružne dolžnosti v zmislu § fa 23 državne postave od 30. maja 1869 (Drž. zak. št. 93), neposrednje za temi. Enako predstvo uživajo ne čez tri leta na dolg zastale obresti takih zajmovnih terjatev. Obstanek takih zajmovnih terjatev treba jo poočititi v zemljiških knjigah. V. Končna določila. §• 45. Ta postava pride v vsaki izmed posamičnih kraljevin in dežel v moč istodobno z deželno postavo, ki se ima izdati o tem predmetu. Kos XXXII. 92. Postava od 7. junija 1883, o zlaganji (skladanji) kmetijskih zemljišč. stran 12/12 §• 46. Zvršitev te postave je naročena ministrom za poljedelstvo, notranje reči, pravosodje in pa finančnemu ministru. V Schönbrunnu, dne 7. junija 1883. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Falkenhayn s. r. Pražak s. r. Dunajewski s. r. Kos XXXII.93. Postava od 7. junija 1883. Zakon o zaokroževanju gozdov. Stran 1/2 93. Postava od 7. junija 1883, mereča na to, da se gozdni svet tujih osredkov očisti in meje gozdov zaokroglijo. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: §• 1. Kadar se hoče gozdnat svet očistiti tujih osredkov ali oključkov (enklavov), katere ta svet po vsem ali po nekoliko oklepa, ali kadar se hočejo gozdom meje, ter se za tega delj pogodbe, o meni kmetijskih ali gozdarstvu namenjenih zemljišč sklenejo z odobrenjem deželne ali ministerijalne komisije, pristojne v rečeh zemljiške zložbe (§. 6 postave od 7. junija 1883 (Drž. zak. št. 92) vendar zunaj slučaja zemljiške zložbe, tedaj uživajo le-te pogodbe v §. 2, 3, 5 in 6 te postave pripuščane ugodnosti. §• 2. Ako je last zemljišča, katero se ima zameniti, razdeljena, ne potrebuje taka pogodba o meni ni privolitve glavnega lastnika, ni odobrenja kakega upravnega ali skrbstvenega oblastva. Odobrenje deželne ali ministerijalne komisije nadomešča tu odobrenje skrbstvenega oblastva. §• 3. Kadar menjalci pri taki pogodbi namerjajo prenos knjižno vpisanih pravic ali dolžnosti z enega izmed zamenjanih zemljišč na drugo ali na kako drugo kmetijstvu ali gozdarstvu služeče zemljišče, ki je njihovo, in če se upravičenci ali zavezanci (dolžniki) dobrovoljno ne udajo v ta prenos, sme se mankajoče privoljenje njihovo na zahtev menjalcev nadomestiti s privoljujočim izrekom deželne ali ministerijalne komisije, ako namreč iz namerjavanega predetja ne nastane zavezancem ali upravičenim nikaka ali če jim iz njega nastane samo neznatna škoda ter se v slučaji, kjer bi bilo kaj malo škode, ponudi za njo primerna zamena ali odškodba. §• 4. Ako deželna komisija odreče odobrenje kake pogodbe o meni, ali če odreče privoljujoči izrek v oziru na prenos knjižno vpisanih pravic ali dolžnosti, smejo menjalci, a če ta komisija izreče svoje privoljenje v namerjani prenos knjižno vpisanih pravic ali dolžnosti, smejo upravičenci ali zavezanci (dolžni) uteči (vzklicati) se pred ministerijalno komisijo. Rok v to teče 14 dni počenši s prvim dnem po tem dnem, katerega jim je bil ukrep deželne komisije vročen. §•5. Pogodbe o meni, katere je v zmislu § fa 1 oblastvo odobrilo, takisto tudi vse vloge, vsi zapisniki, druge pravne listine ali pisma, izrecila, izdatki, razsodila, nagodbe, poveritve podpisov in prepisov, kar se jih potrebuje v postopku po tej postavi, vse to je, dokler se ne rabi za nič drugega, prosto štempljev in neposrednjih pristojbin (davščin). V ta postopek potrebni odtiski katastralnih map oddajo se za polovico tarifne cene. Kos XXXII.93. Postava od 7. junija 1883. Zakon o zaokroževanju gozdov. Stran 2/2 §. 6. Prenosi lasti zamenjanih zemljišč na temelji pogodbe o meni, katero je oblastvo po § fu 1 odobrilo, prosti so pristojbine 15 let po tem, ko pride ta postava v moč. Knjižno vpisane pravice ali dolžnosti predevajo se izmed tako zamenjanih zemljišč se zemljišča na zemljišče ali tudi na katero drugo zemljišče, ki je last menjalcev, na podlogi pismenih izrecil privoljenja ali na podlogi privoljujočega izreka, ki ga ima §. 3 na misli, vsake pristojbine prosto tedaj, kadar se s tem predetjem nima vpisati ni premena v osebi upravičnega ali zavezanega, niti premena v obsegu te pravice ali te dolžnosti. §• 7. Ta postava pride v moč ob enem s tistimi ukazili, katera izda deželno zakonodavstvo o sestavi deželne komisije za ovedbe ali razprave v takih rečeh potrebne. Ta ukazila deželnega zakonodavstva naj se skladajo z določili § fa 10, odstavek 2 postave od 7. junija 1883 (Drž. zak. št. 92). §• 8. Zvršiti to postavo naročeno je ministrom za poljedelstvo, notranje reči, pravosodje in finance, kateri naj izdado tudi ukaze v nje izvod potrebne. V Schönbrunnu, dne 7. junija 1883. Franc Jožef s, r. Taaffe s. r. Falkenhayn s. r. Pražak s. r. Dunajewski s. r. 444 Kos XLVIII. 121. Zakon z dne 12. julija 1896. 121. Zakon z dne 12. julija 1896. l. o pregledu zemljarinskega katastra. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako : Člen I. Prvi pregled (revizijo) zemljarinskega katastra, ki ga je opraviti po §. 41. zakona z dne 24. maja 1869. l. (drž. zak. št. 88.) je izvesti na podstavi naslednjih določil. I. Namen pregleda. §. 1. Pregled ima namen: 1. da se vpišejo in v poštev vzamejo trajne premembe v obdelavah (kulturah), tudi one, ki so nastale vsled zložbe zemljišč (komasacije) ; 2. da se odpravijo očividna kriva razmerja v tarifnih postavkih istega donosa za posamezna razredbena (klasificijska) okrožja in za posamezne obdelave v mejah razredbenih okrožij; 3. da se odpravijo pomote ali grobi pogreški pri uvrščevanju v razne dobrotne razrede dotične obdelave, in da se v poštev vzemo kake trajne premembe, ki so s časom nastale v kakovosti tal, in to : a) glede posamnih parcel ali b) glede celih kosov ali večih zemljiških skupin enakih tal. II. Organi za pregled. a) Glede trajnih prememb v obdelavah. §. 2. Da se nastale trajne obdelavne izpremembe vzprejmo in izvedejo v operatih zemljarinskega katastra in da se jemljo v poštev pri davčnem predpisu, za to skrbe organi, z zakonoma z dne 23. maja 1883. l. (drž. zak. št. 83. in 84.) postavljeni, da imajo v razvidnosti zemljarinski kataster. b) Glede tarifnih postavkov uvrščevanja. §. 3. V §. 1. točki 2. in 3. oznamenjena kriva razmerja, pomote in pogreški naj se odpravljajo in izpremembe naj se v poštev jemljo uradoma po deželni komisiji, ki jo je postaviti vsako leto. Podatki pregleda deželne komisije potrebujejo popreskušnje in dokončne ugotovitve po osrednji komisiji na Dunaju. 1. Deželne komisije. §. 4. Sestava deželnih komisij je urejena z zakonom z dne 1. januvarja 1895. l. (drž. zak. št. 3.). Kos XLVIII. 121. Zakon z dne 12. julija 1896. 2. Osrednja komisija. §. 5. Osrednja komisija na Dunaju sestoji pod predsedništvom finančnega ministra ali njegovega nadomestnika iz 48 udov in enoliko nadomestnikov. Od teh 48 udov in nadomestnikov voli gasposka zbornica državnega zbora 12 udov in 12 nadomestnikov brez omejitve v volitvi. Poslanska zbornica državnega zbora vali 24 udov in 24 nadomestnikov tako, da na vsako izmed 24 okrožij, ki so se naredila v namen zemljarinske uredbe, pride po en ud in en nadomestnik izmed zemljiških posestnikov dotičnega okraja. Finančni minister pokliče 12 udov in 12 nadomestnikov. Udje ali nadomestniki deželnih komisij se ne morejo voliti ali poklicati za ude ali nadomestnike osrednje komisije. Referentu, ki ga postavi finančni minister, gre samo tedaj glasovalna pravica, če je tudi ud ali poslujoč nadomestnik komisije. §. 6. Udom osrednje komisije, oziroma njih nadomestnikom gre, ako ne poslujejo kot državni uradniki, za dni njih resnične uporabe, deset goldinarjev dnevščine. Tudi dobe odškodnino potnih troškov za pot tja in nazaj po 1 gl. 50 kr. za vsak mirijameter daljave od stalnega stanovanja. III. Postopanje. 1. Glede trajnih obdelavnih izprememb §. 7. Da se vzprejemajo in v poštev jemljejo nastale trajne izpremembe v obdelavah, za to so v podlogo zabeležki trajnih obdelavnih izprememb, ki se pišejo po §§. 7. in 38. zakona z dne 23. maja 1883. l., (drž. zak. št. 83.) in pa kaka priznanila zemljiških posestnikov, kakor tudi pomagala, priskrbljena od organov za zlaganje zemljišč (komasacija) o razdelitvi zemljiškega posestva po izvršenem zlagalnem postopanju. §. 8. Od leta 1897. počenši se trajne obdelavne izpremembe v poštev jemljo pri zemljarinski porazdelitvi. Ako pa obdelavna izprememba ni še izvršena deset let in bi, ko bi se uporabljal za dobrotni razred nove obdelave ustanovljeni tarifni postavek istega donosa, spadal viši davek kakor poprej, začenja se ta davčni postopek še le z enajstim letom po izvršeni obdelavni izpremembi. Kos XLVIII. 121. Zakon z dne 12. julija 1896. §. 9. Od leta 1897. počenši je vsak zemljiški posestnik dolžan, trajne obdelavne izpremembe, do konca leta 1896. izvršene in ne morebiti že o pregledu v poštev vzete, priznaniti do kanca marca 1897. l., pozneje nastale trajne obdelavne izpremembe pa tako, kakor je zaukazano v §. 16. zakona z dne 23. maja l883. l. (drž. zak. št. 83.), glede izpremembe v osebi posestnika ali v predmetu zemljarine pa v šestih mesecih po izvršeni obdelavni izpremembi. Razvidnostni uradnik ima dolžnost, obdelavne izpremembe, privzemši župana ali njegovega namestnika (zastopnika samostalne graščine), posestnike in dva veščaka dovernika (zaupnika), katera določi občinski zastop (občinski odbor) iz dotične občine, ovedeti na mestu samem. Ovedba ima namen, ugotoviti obdelavno vrsto, kateri je bilo zemljišče trajno namenjeno, in pa dobroto njegovo. Pri tem se je primerno ozirati na podatke za postavo dobrotnih razredov, zabeležene v operatih zemljarinskega katastra dotične občine, sosebno v spisku vzornih (vzglednih) zemljišč in v razredbenih zapisnikih. Ovedene dejanske razmere naj razvidnostni uradnik razloži v zglasilni poli, ki jo je napraviti po zmislu §. 16. v zakonu z dne 23. maja 1883. 1. (drž. zak. št. 83.) in izvršitvenem predpisu k njemu z dne 11. junija 1883. (drž. zak. št. 91.), in to polo naj da podpisati vsem pričujočim. Kaka različna mnenja je poočititi tudi v zglasilnih polah. Na podstavi ovedbenega podatka naj razvidnostni uradnik stori, da se obdelavna izprememba v poštev vzame, počenši od tistega leta po njeni izvršitvi, oziroma, če je dan pogoj za dovolitev desetletne ugodnosti, počenši od enajstega leta, in da se obvesti zemljiški posestnik, pustivši mu 30dneven rok, da morebiti vloži rekurz. O takih rekurzih razloča, dobivši mnenje dveh veščakov, katera imenuje poklicani kmetijski deželni osrednji organ, dokončno finančno deželno oblastvo. Če se ne drži v odstavku 1. oznamenjeni rok, ima to to neugodno posledico, da, če se po obdelavni izpremembi zmanjša davek, to zmanjšanje nastane še le počenši od tistega leta, ki pride po priznanilu ali uradnem poistinjenju, ako pa se vsled obdelavne izpremembe davek poviša, ni dodeliti prej omenjene desetletne ugodnosti. Po tem določilu izgube v § ih 21, 28, 29, potem 7 in 38 zakona z dne 23. maja 1883. l. (drž. zak. št. 83.), poslednji, v kolikor se odnaša na trajne obdelavne izpremembe, dalje člen zakona z dne 28. marca 1880. l. (drž. zak. št. 34.), v kolikor bi bil na potu izvršitvi gorenjega določila, svojo moč. §. 10. Gorenja določila se ne uporabljajo na one obdelavne izpremembe, ki se izvrše za to, ker se je pokazala trtna uš in je torej postopati z njimi po zakonu z dne 27. junija 1885. l. (drž. zak. št. 3 iz l. 1886.). Tudi ostane nerešeno vprašanje, ali se je ozirati na obdelavno izpremembo tedaj, kadar se gozdni svet Kos XLVIII. 121. Zakon z dne 12. julija 1896. odtegne lesarstvu, ne da bo se bila dode- lila dovolitev, po §. 2. gozdarskega zakona z dne3. decembra 1852. l. (drž. zak. št. 250.) v to obdelavno izpremembo potrebna. Razvidnostni uradnik ima dolžnost, vselej, kadar je zapazil kak takšen prestopek gozdarskega zakona, priznaniti ga političnemu oblastvu prve stopinje. Le-to obvesti razvidnostnega uradnika, ali se je zaukazala nova pogozditev ali dodatno dovolila obdelavna izprememba V drugem primeru se je na obdelavno izpremembo ozirati počenši od leta po izvršitvi izpremembe; vendar tu ni ugodnosti, da bi se zemljišče pustilo deset let v manjšem davku. §. 11. Parcele, katere so v zemljarinskem katastru vpisane za gozdovje, pa so bile v poprejšnjem zemljarinskem operatu pripisane drugi obdelavni vrsti, je na zahtevo njihovih posestnikov, če se izreče do konca meseca junija 1897. 1., prestaviti v ono drugo obdelavno vrsto, v katero spadajo po svoji dejanski in pretežni uporabi, za kar ni potreba dovolitve po zmislu §. 2. gozdarskega zakona z dne 3. decembra 1852. 1. (drž. zak. št. 250.) ali izrečnega oblastvenega preklica, ko bi se bil dal kak ukaz pogozdovanja. To določilo se ne uporablja na tiste parcele, za katere se je na podstavi posebnih pogozdovalnih zakonov, veljajočih za Dalmacijo, Trst, Gorico, Gradiško, Istro in Kranjsko, ali zakona z dne 30. junija 1884. I. (drž. zak. št. 117.) o naredbah, da se brez škode odvajajo gorske vode, izreklo, da jih je ohraniti kot gozdovje, ali katere so bile na podstavi §. 19. gozdarskega zakona z dne 3. decembra 1852. l. (drž. zak. št. 250.) obložene s prepovednim predpisom, ki zahteva njih gozdarsko uporabo. Kako donesti dokaz, da ni ovire v zmislu predstoječega odstavka za prepis obdelavne vrste, ki ga zahteva zemljiški posestnik, v tem je natančnejša določila izdati ukazoma. 1. Pri deželnih komisijah. §. 12. Deželna komisija je sklepčna če je razen predsednika pričujoča vsaj polovica udov ali sklicanih nadomestnikov. Ako bi pa za sklepčnost potrebno število udov ali nadomestnikov ne prišlo v določeno sejo, je deželna komisija v prihodnji seji sklepčna brez ozira na število pričujočih udov ali nadomestnikov. Deželna komisija sklepa o poslovnem redu in poslovni razdelitvi; tudi ji je dano na voljo, ako treba, postaviti odposlance izmed sebe, da opravljajo ovedbe na mestu samem in pododbore v predposvetovanje. V deželah pa, kjer je več okrožij, je vsekakor sestaviti take pododbore, katerim naj pripadajo za ta okrožja izpolnjeni in poklicani udje ali nadomestniki. Kos XLVIII. 121. Zakon z dne 12. julija 1896. Določilo člena III. v zakonu z dne 1. januvarja 1895. l. (drž. zak. št. 3.) se slično uporablja za potovanja gori oznamenjenih odposlancev. §. 13. Deželna komisija naj po namenu pregleda, oznamenjenem v §. 1., čisto opusti ponovo postopanja po zakonu z dne 24. maja 1869. I. (drž. zak. št. 88.) za ustanovitev tarifnih postavkov in za individualne vcenitve parcel (precenitvenega in vcenitvenega postopanja). Sosebno naj obrača svojo pozornost na ovedbo in odpravo s časom nastalih, oziroma še obstoječih, proti dejanskim donosnim razmeram očividnih različnosti v obdavkovanju posameznih razredbenih okrožij, oziroma posameznih parcel, celih kosov ali večih zemljiških skupin, pri čemer se pa ni ozirati na izvršene zboljšave s pridržano obdelavno vrstjo. Deželna komisija naj torej korenito preudarja, če so se proizvodne in gospodarstvene razmere v posameznih razredbenih okrožjih dotične dežele po činiteljih, ki so zlasti v dotičnih okrožjih postali trajno vplivni, izpremenile tako korenito, da bi, ko bi se ohranili o svojem času za razne dobrotne raz- rede posameznih obdelav ustanovljeni tarifni postavki istega donosa, to provzročilo očitno različnost postopanja v posameznih okrožjih. Ko bi bile take očitne različnosti v posameznih primerih nastale po grobih hibah ali krivih razmerah v obstoječih tarifnih postavkih, naj deželna komisija tudi te primere vzame v svoj preudarek. Potemtakem ima deželna komisija dolžnost, ustanoviti, za katera razredbena okrožja, oziroma za katere obdelave in dobrotne razrede in v kateri meri se ji zdi potrebno, da se premene obstoječi tarifni postavki, bodi s povišanjem bodi z znižanjem. Ako se pokaže pri tem, da se, ako se hočejo v poštev vzeti donosne različnosti istega okrožja, ne more izhajati z osmimi dobrotnimi razredi, more deželna komisija ukreniti tudi pomnožbo dobrotnih razredov, ustanovivši tarifne postavke, katere je uporabljati zanje. §. 14. Izpremembe v obstoječih tarifnih postavkih, katere je ukrenila deželna komisija, je priobčiti v uradnih deželnih časopisih. Proti tem ukrepom morejo občine, iz občinske zveze izločene graščine in tisti zemljiški posestniki, kateri plačujejo najmanj šesti del vse zemljarine v občini, slednji poročevavec (referent) deželne komisije v šestih tednih, od dne razglasa ukrepov računeč pri deželni komisiji pismeno izročiti svoje vgovore. §. 15. Da se odpravijo pomote ali grobi pogreški v uvrstitvi posameznih parcel v razne dobrotne razrede dotične obdelave, se priobčijo deželnim komisijam podatki uradoma po uradnikih za razvidnost zemljarinskega katastra opravljenih ovedeb, o katerih je dokončno razločiti deželni komisiji. Kos XLVIII. 121. Zakon z dne 12. julija 1896. Pri tem naj deželna komisija tudi preudarja priznanila, ko bi ji katera došla od drugih organov, na primer od deželnega odbora, občinskih zastopov, kmetijskih društev itd. o pomotah ali napakah, kakoršne so omenjene. Pomote ali grobe pogreške v uvrstitvi celih kosov ali večjih zemljiških skupin enake talne kakovosti se lahko odpravijo, in pa s časom nastale trajne izpremembe v talni kakovosti se v poštev vzemo tako, da se premakne uvrstitev v dobrotne razrede, oziroma da se, kar storiti ima deželna komisija pravico, pomnožijo dobrotni razredi. §. 16. Podatke ukrepov deželne komisije naj razvidnostni uradniki poočitijo v novo napravljenih razrednih sestavah in okrajnih razpregledih; nato naj deželna komisija vse operate in sejne zapisnike vkup z mnenjem vred o došlih vgovorih proti tarifnim izpremembam predloži finančnemu ministru, kateri ukrene potrebna pripravljalna dela, da more osrednja komisija začeti svoje delovanje. §. 17. Deželne komisije naj svoje delovanje začno v teku leta 1896. in končajo v šestih mesecih najpozneje. Ko preteče vgovorni rok, naj se operati, ko se je izreklo mnenje o njih, predlože v enem mesecu najpozneje. 2. Pri osrednji komisiji. §. 18. Osrednja (centralna) komisija je sklepčna, če je poleg predsednika pričujoča polovica udov ali sklicanih nadomestnikov. §. 19. Osrednja komisija naj ukrepe in mnenja deželnih komisij korenito preskusi in svojo pozornost, oziraje se na načela, izrečena v §§. 13. in 15., obrača sosebno na to, da se s potrebnim ozirom na različne pridelovalne, gospodarstvene in donosne razmere glede vseh dežel postopa kolikor moči enakomerno. Ako o preskusu ukrepov in mnenj deželnih komisij nastanejo bistveni pomiselki, ima osrednja komisija pravico, s posredovanjem finančnega ministra ukreniti, da se še dalje ovedo za presojo merodajne razmere, in popraviti, kar je potrebno po podatku ovedeb, dobivši poprej mnenja dotičnih deželnih komisij. Kar se tiče po deželnih komisijah ukrenjenega znižanja tarif čistega donosa, naj se osrednja komisija za največinski iznos znižanja vsote čistega donosa drži tistega iznosa, kateri pri davčnem odstotku po 22 7/10 ustreza zemljarinski kvoti za dva milijona in pol. Na posamezne dežele in okrožja sedaj spadajoče vsote čistega donosa se ne smejo zvišati. §. 20. Osrednja komisija naj svoje delovanje začne v teku leta 1897. in konča v treh mesecih. Kos XLVIII. 121. Zakon z dne 12. julija 1896. IV. Izvedba preglednih podatkov. §. 21. Finančni minister ukrene izvedbo preglednih podatkov v parcelnih zapisnikih, razrednih sestavah, okrajnih in glavnih razpregledih in pa v zemljiško-posestnih polah. Zemljarina naj se po preglednih podatkih porazdeli počenši od leta 1897. Od tega časa dalje se zemljarinska glavna vsota, ki jo je bilo dotle obdržati v izmeri, usta- novljeni z zakonom z dne 7. junija 1881. l. (drž. zak. št. 49.), s pridržkom nadaljnjih 10-, oziroma 15-odstotnih popustkov, ki nastanejo po zakonu o osebnih davkih, zniža za 2 1/2 milijona goldinarjev. §. 22 Z začetkom leta 1898. se mora v vseh operatih zemljarinskega katastra uporabljati meterska površinska mera. Člen II. Izvršiti ta zakon, kateri stopi v veljavnost tistega dne, ko se razglasi, je naročeno Mojemu finančnemu ministru. V Išlu, dne 12. julija 1896. l. Franc Jožef s. r. Badeni s. r. Biliński s. r. Delni izbor predpisov s področja zemljiškega katastra iz obdobja med letoma 1928 – 1999 - P r e p i s i i z v i r n i k o v - Ob 200-letnici franciscejskega katastra uredil Joc Triglav Murska Sobota, december 2017 Delni izbor predpisov s področja zemljiškega katastra iz obdobja med letoma 1928 – 1999 Vsebina Leto izdaje Ime datoteke predpisa Število strani 1928 L1928-YU-ZAKON_o_katastru_zemljista.pdf 16 1929 L1929-YU-PRAVILNIK_Otseka_za_Katastar_i_Drzavna_Dobra.pdf 13 1929 L1929-YU-UREDBA_o_izradi_katastra_zemljista.pdf 5 1930 L1930-YU-PRAVILNIK_o_odboru_za_drzavni_premer.pdf 2 1930 L1930-YU-PRAVILNIK_ZKat-VII_del_II_razdelek.pdf 94 1933 L1933-YU-UREDBA_o_merah.pdf 4 1946 L1946-YU-RAZGLAS_MP_LRS.pdf 1 1948 L1948-YU-ODREDBA_o_reviziji_katastra.pdf 2 1953 L1953-YU-UREDBA_o_zemljiskem_katastru_npb_izvl.pdf 5 1965 L1965-YU-TEMELJNI ZAKON_Izm_zem_in_ZKat.pdf 4 1974 L1974-SI-ZZKat-ZAKON_o_zemljiskem_katastru.pdf 10 1976 L1976-SI-ZZKat-NAVODILO-MUP.pdf 15 1982 L1982-SI-ZZKat-PRAVILNIK_o_vodenju_vrst_rabe.pdf 6 1999 L1999-SI-ZZKat-NAVODILO_o_zacetku_uporabe_DKN.pdf 2 179 L1928-YU_ZAKON_O_KATASTRU_ZEMLJISTA.docx stran 1/16 ZAKON O KATASTRU ZEMLJIŠTA (»Službene novine« od 19. decembra 1928 br. 14-VIII od 18/1. 1929) I OPŠTE ODREDBE Član 1. U Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca izrađeni katastar zemljišta na osnovu premera, klasiranja i procene zemljišta služi kao podloga za pravedno oporezivanje zemljišta a istovremeno za izradu baštinskih knjiga. Katastar zemljišta se izrađuje za svaku katastarsku (poreznu) opštinu zasebno. Granice katastarskih (poreznih) opština odreduje Min. Finansija. Takav katastar zemljišta se ima izvršiti za sve krajeve države, gde ne postoji, u roku od 10 godina, koji je određen Zakonom o neposrednim porezima od 8. februara 1928 godine. U pojedinim opštinama ovih krajeva važe za razrez poreza na prihod od zemljišta elaborati sastavljeni po čl. 20 Zakona o neposrednim porezima do izrade katastra u odnosnim opštinama na osnovu ovog zakona. Katastar zemljišta u krajevima, gde več postoji, saobraziće se propisima ovoga zakona. Član 2. Na osnovu ovoga zakona izrađeni kao i postojeći katastar treba da se trajno održava i obnavlja. Radovi oko izrade, održavanja i obnove katastra dele se na: 1) premer zemljišta, 2) klasiranje zemljišta, 3) održavanje katastra i 4) reviziju katastra. Član 3. Institucija katastra zemljišta poverava se Ministru Finansija. Svi poslovi oko izrade katastra, njegovog održavanja i obnove, kao i nadzor nad svima javnim premerima u državi, spadaju u nadležnost Generalne Direkcije Katastra pri Ministarstvu Finansija. Član 4. Propisi ovoga zakona i po njemu izdatih Pravilnika obavezni su za sve premere varoši i varošica u svrhu izrade regulacionih, nivelacionih i sličnih planova, za snimanje većih površina za hidrotehničke radove i druge privredne ciijeve, za premere kod komasacija zemljišta, parcelacija, agrarnih operacija i premeravanje kod sprovođenja agrarne reforme, za merenja kod trasiranja puteva, železnica i kanala, za snimanje rudnih polja, za omeđavanja i snimanja državnih i drugih velikih kompleksa i t. d. — kako bi se ti radovi mogli da upotrebe i za katastarske ciljeve. Ova obaveznost važi za sve premere, kad ih vrše organi Ministarstva Finansija ili drugih Ministarstava, a isto tako važe u svakom slučaju bilo da ih vrše državni, samoupravni ili ovlaščeni privatni inžinjeri i geometri po uslovima Gen. Direkcije Katastra i Odbora za Državni Premer. Član 5. Da bi se katastarski premer kao i svi ostali javni premeri zemljišta mogli istovremeno upotrebiti u svima upravnim i sudskim poslovima, koji su u vezi sa terenom i zemljištem, obrazovaće Ministar Finansija pri Generalnoj Direkciji Katastra, Odbor za Državni Premer, u kome če biti predstavnici zainteresovanih Ministarstava i do šest stručnjaka van Ministarstava. L1928-YU_ZAKON_O_KATASTRU_ZEMLJISTA.docx stran 2/16 Sastav i delokrug rada Odbora, propisaće Pravilnikom Ministar Finansija. II KATASTARSKI PREMER. Član 6. Katastarskim premerom ima se ustanoviti oblik i površina svih parcela pojedinih posednika jedne katastarske opštine, koja je teritorijalna katastarska jedinica. Premer treba da da horizontalnu i vertikalnu predstavu terena, kako bi podaci premera mogli da služe i za sve tehničke i privredne ciijeve. Član 7. Premer katastarskih opština naređuje Ministar Finansija svojim rešenjom. Član 8. Podloga katastarskog premera i svih parcelarnih premera preko 150 hektara površine jeste državna triangulacija i nivelman viših redova. Sve podatke za triangulaciju i nivelman, koje je izvršio Vojni Geografski Institut, stavljaće isti na raspoloženje Minisrarstvu Finansija. Ministarstvo Finansija vršiće sve ostale radove na triangulaciji i nivelmanu, u koliko oni nisu u nadležnosti Vojno-Geografskog Instituta ili kog drugog Ministarstva. Član 9. Pre premera se imaju granice svake katastarske opštine omeđiti trajnim vidljivim belegama. Omeđavanje vrši komisija od po dva predstavnika susednih opština pod predsedništvom organa Ministarstva Finansija. Troškovi oko omeđavanja i obeležavanja međe padaju na teret dotičnih opština. Član 10. Država, oblasti, srezovi, opštine, sve javne ustanove i sopstvenici komasiranih poseda kao i onih parcela koje ulaze u delokrug održavanja katastra, dužni su omeđiti trajnim vidnim belegama svoja imanja odnosno objekte koji služe javnoj upotrebi. Svi troškovi padaju na teret sopstvenika. Član 11. Omeđavanja po čl. 9 i 10 imaju se obaviti pre katastarskog premera. Toga radi će od strane katastarskih vlasti sopstvenici biti obavešteni godinu dana ranije. Ne izvrše li se u određenom roku svi radovi oko omeđavanja obaviće ih katastarske vlasti o trošku sopstvenika. Troškove će naplatiti egzekutivni poreski organi u korist državne blagajne. Način omeđavanja, oblik međnih belega i postupak pri omeđavanju propisaće Ministarstvo Finansija Pravilnikom po odobrenju Ministarskog Saveta. L1928-YU_ZAKON_O_KATASTRU_ZEMLJISTA.docx stran 3/16 Član 12. Svi prelomi na međama parcela izmedu raznih sopstvenika imaju se obeležiti vidnim belegama po mogućstvu od prirodnog ili veštačkog kamena. Parcela je deo zemljišta jednake kulture, a pripada istom sopstveniku. Minimum površine kulture jedne parcele propisaće se Pravilnikom. Omeđavanje i obeležavanje međa između pojedinih parcela izvršiće susedi sporazumno, a staranje da se obeležavanje međa izvrši na vreme i na osnovu izdatih uputstava spada u dužnost opštinskih sudova odnosno opštinskih odbora, a u slučaju potrebe, uz eventualnu pomoč katastarskih organa. Ako se prilikom premera nađe da međe nisu obeležene, izvršiće se premer prema nađenom stanju na dan premera. Greške, koje bi iz toga proizišle, popravljaće se na teret onog lica, koje nije omeđavanje izvršilo. Član 13. Ministar Finansija propisaće za katastarski premer takve metode snimanja, instrumente i sprave, da se dobije potrebna savremena tačnost planova i ostalih tehničkih elaboratora vodeći računa o razmeri planova i vrednosti zemljišta. Dobiveni podaci treba da budu takvi, da se uvek mogu vaspostaviti tačke, kako su bile u vremenu snimanja, i da ti podaci dovoljno karakterišu svaku parcelu u fizičkom i posedovnom pogledu. III KLASIRANJE ZEMLJIŠTA. Član 14. Posle izvršenog premera svake opštine ima se u njoj vršiti klasiranje zemljišta. Član 15. Klasiranjem zemljišta ima se utvrditi katastarski čisti prihod, kao osnova za porez na zemljišta prema kulturi i bonitetu istoga, vodeći računa o plodnosti i unosivosti zemljišta, kako bi porez na prihod od zemljišta bio pravilan, pravedan i srazmeran. Član 16. Po članu 18. Zakona o neposrednim porezima zemljišta se uvršćuju u sledeće kulture: 1) Njive (oranice); 2) Vrtove i voćnjake; 3) Vinograde; 4) Livade (senokoše); 5) Pašnjake i planine; 6) Šume i 7) Trstike, močvare, ribnjake i jezera. Svaka od ovih vrsta kulture deli se prema boniletu zemljišta najviše u 8 redova (klasa). Član 17. Njive (oranice) su zemljišta, koja se oru ili kopaju, i na kojima se seju stalno ili naizmence: vrste žita, usevi koji se okopavaju, pićne (krmne) biljke i trgovaćko bilje, bez obzira da li se na njivama seju prednji usevi svake godine ili zemlja leži neobrađena radi odmora (ugar). L1928-YU_ZAKON_O_KATASTRU_ZEMLJISTA.docx stran 4/16 U vrtove i voćnjake spadaju sve bašte, voćnjaci i cvetnjaci, bez obzira da li leže oko kuće, ili osamljeno u polju. Voćnjaci ulaze samo u tu kulturu, ako je voče tako zasađeno, da daje najveći prihod sa tog zemljišta. Vinogradi su zemljišta zasađena vinovom lozom. Livade (senokoše) su zemljišta, na kojima se trava svake godine kosi. Pašnjaci i planine su oni prostori, koji služe samo za pašu. U šumska zemljišta spadaju ona zemljišta, koja su pod šumama za dobijanje drva. Trstici su zemljišta na kojima raste trska (sita). Močvari su površine, na kojima raste takvo močvarno bilje, koje se obično upotrebljava za prostirku stoci, ili služi za koji drugi cilj (ogrev, pletenje asura i uža za snoplje, pokrivanje krovova i t. d.). Ribnjaci su prostori na kojima se ribari; a jezera su takve površine, koje su stalno pod vodom, ali se mogu na koji bilo način iskorišćavati. S obzirom na posebne vrste poljoprivrednog iskorišćavanja zemljišta primečuje se još sledeće: Hmeljnici, lozni i voćni rasadnici i detelišta spadaju u kulturu njiva (oranica). Privatni parkovi spadaju prema njihovom glavnom karakteru u vrtove (ako je pretežno cveće), livade (trave) ili šume (drveće). U kulturu livada imaju se uvrstiti i one površine, koje se doduše pretežno kose, ali se u nekim godinama privremeno obrađuju radi uništavanja korova i popravljanja busena. Gde se na jednoj i istoj površini gaje razne kulture i usevi pomešano, treba takve upisati u onu kulturu, u koju spada glavni usev, koji daje najveći prihod na tom zemljištu. U šume treba upisati i šumske sečine i čistine, kao i one delove šume, koji se radi racionalnijeg i uspešnijeg podizanja šuma privremeno upotrebljavaju za drugu kulturu. Kestenjaci, orasišta i ludare upisuju se u vrtove (voćnjake), ili šume, več prema tome da li je od njih glavna korist plod (vrt) ili lišće i drvo (šuma). Član 18. Klasiranje zemljišta se vrši na osnovu lestvica katastarskog čistog prihoda i uglednih zemljišta utvrđenih za svaki procenbeni srez ili ekonomski rejon. Član 19. Za čisti prihod zemljišta uzeće se novčana vrednost srednjeg priroda i sporednih užitaka, koje dotično zemljište daje uz običajan način gazdovanja na površini od jednog hektara, odbiv od te vrednosti redovne režijske troškove proizvodnje. Pod redovnim gospodarskim troškovima u opšte za sve kulture podrazumevaju se: troškovi za sve vrste sprežnih i ručnih gospodarskih radova oko pripremanja zemljišta (tla), oko setve, žetve, spremanja, čuvanja i nege gospodarskih proizvoda, troškovi za đubrenje, za seme i sadnice, i amortizacioni troškovi uloženog kapitala za gospodarske zgrade i inventar, kao i za njihovo održavanje, i troškovi osiguranja gospodarskih zgrada, živog i mrtvog inventara, koji su potrebni, da se uobičajenim načinom obrade zemljišta postigne srednji prinos u dotičnom kraju. L1928-YU_ZAKON_O_KATASTRU_ZEMLJISTA.docx stran 5/16 Cene proizvoda i troškova uzeće se one, koje su postojale za zadnjih šest godina. Član 20. Količinu priroda treba ustanoviti za svaku kulturu i klasu prema onom načinu obrade i iskorišćavanja zemljišta, koje upotrebljava većina zemljoradnika dotičnog kraja, na osnovu ispitivanja, istraživanja i ocenjivanja prosečnog godišnjeg prinosa na licu mesta, a u sledećem periodu: a) za oranice, vrtove, livade, pašnjake i za trstike — močvare — ribnjake — jezera za poslednjih deset godina; b) za vinograde, za poslednjih 25 godina, i c) za šume za poslednjih 20 godina. Član 21. Izračunavanje čistih prihoda ima se izvršiti po sledečem postupku: Kao prihod od njiva (oranica) uzima se: vrednost sviju plodova i sporednih užitaka proizvedenih opšte običajnim usevnim redom (plodoredom). Kao troškovi uzimaju se: vrednost utrošenog semena i đubreta, zatim trošak što ga iziskuje oranje, drljanje, valjanje, kopanje, sejanje, okopavanje, plevljenje i troškovi za uništavanje biljnih i životinjskih štetočina (gde se redovno vrši), žetva, vožnja i vršaj, odnosno za sve to potrebna ručna i sprežna radnja, zatim trošak za čuvanje i otpadajući amortizacioni trošak za inventar i zgrade, kao i za njihovo održavanje. Kao prihod livada uzima se: vrednost priroda sena, eventualno otave i paše, u koliko je ima, izražena u procentima vrednosti sena. Kao troškovi uzimaju se: trošak za ručnu i sprežnu radnju kod čišćenja livada, kod košenja, premetavanja i sušenja, dovoza, sadevanja i spremanja sena i otave, zatim trošak obrađivanja, semena i đubrenja, u koliko ih ima. Kod pašnjaka i planina postupa se dvojako: 1)Kod pašnjaka i planina, koji su na dobrom zemljištu, uzima se kao prihod: vrednost paše izražena u odgovarajućoj količini sena. Kao troškovi uzimaju se; trošak za ručnu i sprežnu radnju kod čišćenja pašnjaka, zatim trošak obrađivanja, trošak semena, đubrenja, ograda i napajališta, zatim trošak za čuvanje, kao i za prigon i odgon stoke. 2) Kod pašnjaka i planina, koji su na lošijem zemljištu, nije potrebno detaljno istraživati čiste prihode več pašnjake treba parificirati prema okolnim njivama ili livadama slične kakvoće uzevši kao čisti prihod pašnjaka: 10 do 20 % čistog prihoda okolnih njiva ili livada. Za pašnjake i planine na visokim položajima, gde nema okolnih njiva ili livada, proceniće se čisti prihod prema broju i vrsti marve, koja se na njima može izdržavati, i prema običajnoj paševini; kod toga izračunavanja treba uzeti u obzir za koliko komada marve i kako dugo može ispaša da traje svake godine. Kod vinograda uzima se kao prihod; vrednost kljuke (mošta) i eventualnih sporednih užitaka. Kao troškovi uzimaju se: trošak za planiranje, rigolanje (rilanje), đubrenje, troškovi za lozu (ožiljene kaleme), kolje za sađenje i podržavanje loze, rezanje, kopanje, vezivanje, prskanje, sumporisanje, berbu, presovanje, polaganje, popunjavanje (održavanje), za tamanjenje filoksere u koliko se vrši, zatim odpadajući amortizacioni troškovi za presu, kace i burad, i trošak za čuvara, kao i osiguranje protivu tuče (leda). Kod trstika, močvara, ribnjaka i jezera uzima se kao prihod: vrednost prihoda trske i rogoza, močvarnih biljki, leda i t. d. L1928-YU_ZAKON_O_KATASTRU_ZEMLJISTA.docx stran 6/16 Kao trošak uzima se: trošak na radnu snagu, prenos i spremanje priroda. Kod šuma uzima se kao prihod ukupna vrednost godišnjeg prirasta drveta po ceni na panju, uzimajući u obzir onu količinu drva, koja se stalno da unovčiti, zatim vrednost sporednih šumskih užitaka za vreme gajenja šuma, kao: paše, žirovine, kore, šiške, lisnika i pruća. Kao troškovi uzimaju se: prosečni troškovi za podizanje i gajenje šuma i za plaćanje šumarskog osoblja. Količina priroda drveta treba da se izrazi u kubnim metrima eventualno i klasiranjem po posebnim tabelama, pri čemu se ima prirod drveta odvojeno označiti za građu, ogrev (cepanice), ogranke i pruče. Kako su za sreske tipove šuma uzete većinom šumske parcele raznih javnih tela (države, opština) i vlastelinstava, to će državni organi s obzirom na to da ta nadleštva i uprave, koje upravljaju tim šumama, imaju tačne podatke, kako u pogledu priroda tako i u pogledu cena, uzeti za izračunavanje čistih prihoda od šuma sve potrebne podatke u prvom redu od dotičnih šumskih nadleštava i uprava. Državnim stručnim organima se ostavlja, da konačno utvrđenje šumskih čistih prihoda izvrše uviđajem na licu mesta, osobito u onim slučajevima, ako bi podaci odnosnih nadleštava i uprava bili nedovoljni, ili ako se podaci drugim načinom ne mogu dobiti. U takvim slučajevima će se na licu mesta oceniti godišnji prirast izvesne šume procenom probnim kubicirenjem, pri ćemu će se upotrebiti razni šumarski stručni podaci, koji su izrađeni i sakupljeni u naročitim šumarskim tablama. Za kulturu vrtova uzima se vrednost povrća, voća i eventualno trave. Kao troškovi uzimaju se potrebna radna snaga za sađenje, đubrenje, obrađivanje, zalevanje, nadziranje, branje, spremanje i nužni izdaci za seme, odnosno rasad. Član 22. Pošto je količina priroda ustanovljena i svi podaci u obrasce upisani, pristupiće se izračunavanju čistog prihoda. Prvo će se izračunavati vrednost ukupnog priroda t. j. Bruto prihod, po tržnim, fabričkim, mesnim i uporedenim cenama, ko je su več ranije prikupljene i predočene u odnosnim spiskovima. Za najveći deo proizvoda upotrebiće se tržne cene, za industrijsko bilje treba uzeti fabrične cene po odbitku troškova dovoza na tržište, a za one proizvode koji se dovoze na tržišta, odbiti troškove prevoza a za one proizvode koji se ne voze na tržište već se prodaju na mestima, treba, da se uzmu mesne cene, i konačno za proizvode, koji se uopšte ne prodaju, več ih upotrebljavaju sami proizvođaci, ima se ekonomska i novčana vrednost izračunati upoređivanjem prema tržnoj ceni onih proizvoda, koji su prema proizvodima, za koje nema tržne cene, po svome značaju najbliži i mogu se u upotrebi međusobno zamenjivati. Zatim će se izračunati suma svih režijskih troškova, koji se po čl. 21. ovoga zakona imaju uzeti u obzir za pojedine kulture. Ako veličinu troškova za zapregu nije moguće drugačije ustanoviti, to će se isti izračunati na taj način, da se istraži uloženi kapital za stoku i opremu, trošak za hranu i negu kroz godinu dana, i tako dobivena suma podeli brojem radnih dana. S obzirom na to što je poljoprivredno i šumsko gazdinstvo češče izvrgnuto kojekakvim nepredvidenim nepogodama, treba da se ova ekonomska nesigurnost kod proračunavanja čistih prihoda, umanjene za 20% dobije se katastarski čisti prihod prihoda odbiti 20%. L1928-YU_ZAKON_O_KATASTRU_ZEMLJISTA.docx stran 7/16 Član 23. Kad se suma svih režijskih troškova odbije od sume bruto prihoda, umanjene za 20%, dobija se katastarski čisti prihod za dotičnu kulturu i klasu na površini od 1 hektara. Član 24. Izračunate katastarske čiste prihode za svaku kulturu i klasu treba zaokružiti na ceo broj i upisati u lestvicu čistog prihoda za dotične procenbene srezove i ekonomske rejone. Član 25. Pod procenbenim srezom ili ekonomskim rejonom razume se jedno izvesno područje terena, u kome su geološke, geografske, hidrografske, klimatološke, komunikacione i sve poljoprivredne prilike jednake ili slične. Član 26. Svaki procenbeni srez i ekonomski rejon ima svoju zasebnu lestvicu čistog prihoda. Član 27. Pre nego se počne sa individualnim klasiranjem zemljišta, treba proučiti sreska ugledna zemljišta, koja su postavljena u onom procenbenom ili upravnom srezu ili ekonomskom rejonu, kome dotična opština pripada. U tu svrhu treba dotičnu opštinu razgledati t. j. čitavu opštinu proći od potesa do potesa, i na licu mesta proučiti terenski položaj opštine, vrste tla, način poljskog i šumskog gospodarstva, koji su usevi najobičniji, komunikacione prilike opštine, mogućnost unovčavanja poljskih i šumskih proizvoda, i koliko prosečno daju priroda i kakvog. Član 28. Na temelju proučenih sreskih uglednih zemljišta i na temelju upoznavanja svih poljoprivrednih prilika, treba za dotičnu opštinu razmotriti sva postojeća ugledna zemljišta i prema potrebi opis istih prema faktičnom stanju ispraviti, eventualno postaviti nova opštinska ugledna zemljišta, koja treba da budu neposrednom osnovom za klasiranje zemljišta. Član 29. Individualno klasiranje zemljišta ima se izvršiti tako da se za svaku parcelu ustanovi kultura a zatim za svaku kulturu na osnovu opštinskih uglednih zemljišta i na osnovu lestvice katastarskog čistog prihoda utvrdi odgovarajuča klasa po načelima geološkog, pedološkog, botaničkog i ekonomskog bonitiranja zemljišta. Član 30. Zemljišta, koja su naročitim troškom i radom u plodnosti poboljšana usled raznih amelioracija, uređenja voda, izvođenja zaštitnih gradnja protiv poplava i t. d. treba klasirati po faktičnoj kulturi i poboljšanom bonitetu, jer če odnosni izvanredni troškovi, kod odmerenja katastarskog čistog prihoda i poreza na prihod od zemljišta, biti u obzir uzeti po posebnom postupku i uslovima izloženim u članu 13. i 17., zakona o neposrednim porezima. L1928-YU_ZAKON_O_KATASTRU_ZEMLJISTA.docx stran 8/16 Član 31. Klasiranje zemljišta ima se izvršiti uz sudelovanje dvaju predstavnika dotične opštine koje bira opštinski odbor i u prisustvu interesovanih zemljoposednika. Nedolazak interesovanih zemljoposednika ne zadržava rad. Član 32. Ustanovljene kulture i klase treba saopštiti predstavnicima opštine i prisutnim zemljoposednicima. IV IZRADA KATASTARSKOG OPERATA. Član 33. Na osnovu podataka izvršenog premera i klasiranja zemljišta ima se izraditi katastarski operat, koji će zadržavati ove delove. 1) Zapisnik omeđavanja opštinske međe; 2) Spisak kuća; 3) Skice detaljne; 4) Katastarske planove; 5) Kopije planova; 6) Spisak parcela; 7) Posedovne listove; 8) Sumarnik posedovnih listova; 9) Azbučni i numerički pregled posedovnih listova; 10) Spisak uglednih zemljišta; 11) Spisak koordinata, trigonometrijskih, poligonih i malih tačaka. V IZLAGANJE KATASTARSKOG OPERATA I ŽALBENI POSTUPAK. Član 34. Dovršeni katastarski operat jedne opštine ima se u opštini izlagati za vreme od 30 dana. U tom roku mogu zainteresovani izjaviti žalbu protiv katastarski određenog posedovnog stanja i protiv klasiranja zemljišta. Opština se obavezuje da celokupan operat po isteklom roku vrati neoštećen, u protivnom će sve troškove oko naknade šteta snositi opština. Član 35. Sve žalbe se upisuju u spisak žalbi, a žalba se može podneti: 1) ako parcela nije upisana ili je više puta upisana ili ako je posednik pogrešno upisan; 2) ako je međa, oblik ili površina parcele pogrešno snimljena, ucrtana ili izračunata; 3) ako je neplodna parcela uvrštena u kulturu ili ako je parcela pod kulturom uvrštena u neplodan prostor; 4) ako parcela nije uvrštena u odgovarajuću kulturu; 5) ako parcela nije dobila pravilnu klasu; 6) ako je parcela, uporedivši je sa drugom parcelom, nejednako klasirana. Član 36. Žalbe se podnese katastarskoj upravi ili katastarskoj sekciji za novi premer. L1928-YU_ZAKON_O_KATASTRU_ZEMLJISTA.docx stran 9/16 Protivu rešenja žalbe ima mesta žalbi Generalnoj Direkciji Katastra, ako se tiče operata izrađenog na osnovu novog premera, ili Finansijskoj Direkciji, ako se tiče operata izrađenog na osnovu obnovljenog premera ili reambulacije. Rešenje Generalne Direkcije Katastra odnosno Finansijske Direkcije je izvršno. Član 37. Kod rešavanja žalbi imaju prisustvovati žalioci, a sem toga sudeluju i dva predstavnika opštinskog odbora. Neprisustvovanje zainteresovanih žalioca ne sprečava rad oko rešavanja žalbi. VI ODRŽAVANJE KATASTRA. Član 38. Održavanjem katastra imaju se sve činjenice, koje uplivišu na porez od zemljišta provađati u katastarskim elaboratima, kako bi se porez na zemljište mogao uvek potraživati od pravoga posednika, odnosno uživaoca, prema faktičkoj veličini, načinu gospodarskog korišćenja, plodnosti i unosivosti njegovog poseda. Član 39. Dok se porez putem održavanja katastra ne prenese na novog posednika, odgovara lično za isti onaj posednik, koji je upisan u katastarskom operatu. Član 40. Glavni principi katastra a prema tome i principi održavanja katastra izloženi u zakonu o neposrednim porezima od 8. februara 1928 godine u čl. 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16. i 17. važe i za ovaj zakon. Član 41. Održavanje katastra obuhvata primanje prijava, njihovo proveravanje i provođenje promena u katastrskom operatu. Promene mogu nastati: 1) u granicama jedne katastarske (porazne) opštine; 2) u ličnosti posednika; 3) u površini parcela; 4) u kulturi zemljišta; 5) u katastarskom čistom prihodu s obzirom na to da li zemljište postane ili prestane biti podložno porezu, bilo stalno ili privremeno, po čl. 10. i po tač. 6. čl. 11. Zakona o neposrednim porezima; 6) zatim promene, koje nastaju privremenim oslobođenjem od poreza na zemljište pod tač. 1. do 5. čl. 11. Zakona o neposrednim porezima; 7) olakšanjem poreza na zemljišta, koja su naročitim troškom i radom u plodnosti poboljšana, po čl. 13. i 17. Zakona o neposrednim porezima; dalje 8) otpisom poreza na zemljište usled raznih elementarnih šteta po čl. 11. tač. 6. Zakona o neposrednim porezima; 9) usled ispravaka raznih prijavljenih ili opaženih grešaka u katastarskim operatima bilo koje vrste. Član 42. Svaki je posednik dužan, da svaku ličnu i stvarnu promenu na svom imanju prijavi usmeno ili pismeno kod katastarske vlasti i to: - promene pod tač. 2. do 5 čl .41. ovog zakona u roku od 60 dana nakon toga što nastanu; L1928-YU_ZAKON_O_KATASTRU_ZEMLJISTA.docx stran 10/16 - promene pod tač. 1. i 9. čl. 41. ma kada; - promene pod tač. 6. i 7. čl. 41. do kraja one godine, u kojoj su nastali uslovi tih promena; - promene pod tač. 8. čl. 41. u roku od 8 dana računajući od dana elementarne štete. Za prijavljivanje šteta po članu 12. Zakona o neposrednim porezima važe odredbe Uredbe o otpisu poreza u slučaju elementarnih šteta donete na osnovu pomenutog člana zakona o neposrednim porezima od 8. februara 1928. godine. Član 43. Radi održavanja katastra u saglasnosti sa faktičnim stanjem dužne su sve ustanove i vlasti najdalje u roku od 30 dana prijaviti sve nastale promene katastarskim vlastima, za koje su promene ma na koji način zvanično u svom delokrugu saznale. Naročito su sve sudske vlasti dužne, da svaku promenu odmah saopšte katastarskoj vlasti, a i obratno, katastarske vlasti imaju da redovito saopštavaju sudskim vlastima sve katastarskim izviđajima utvrđene posedovne promene u svrhu gruntovnog postupka. Sudovi će vršiti potvrdu promena vlasništva nepokretnih dobara u opštinama, u kojima je katastarski primer izvršen, samo po kopijama planova, koji su overeni od strane katastarskih vlasti. Član 44. Odredbe čl. 38. obuhvataju napose sve promene koje nastaju sprovađanjem agrarne reforme. Ubaštinjenja (knjiženja prava vlasništva u gruntovnim knjigama) novih agrarnih sopstvenika dozvoljavaju se isključivo na osnovu planova i elaborata izrađenih ili overenih od strane katastarskih vlasti. Takve promene agrarnih posedovnih odnosa, koje nisu podjedno i promene prava sopstvenosti kao i promene kultura agrarnog objekta, dužna su agrarna nadleštva da saopštavaju katastarskim vlastima, kako bi iste mogle uvek i na vreme da utvrde zakonske poreske subjekte i objekte. Tehnički radovi agrarne reforme spadaju u nadležnost Ministarstva Finansija. Njihovo izvođenje i održavanje ima se saobraziti u svima delovima, gde to priroda stvari dozvoljava, katastarskim propisima. Član 45. Katastarske vlasti vršiće svake godine u vremenu od 1. maja do konca oktobra izviđaje i premeravanja u opštinama na osnovu prijava, koje su bile predate u kancelariji katastarske vlasti, ili po promenama koje katastarski organi sami nađu. Član 46. Najmanje svake 10 godine, bilo ili ne bilo prijava o promenama, katastarska vlast će izvršiti pregled u pojedinim opštinama, kako u pogledu poseda, tako i u pogledu drugih stvarnih promena u svakoj katastarskoj opštini. Član 47. Kod svih izviđaja promena na licu mesta ima dotična interesovana strana da prisustvuje, a sem toga treba kod izviđanja da sudeluju dva opštinska predstavnika, kojima su posedovni i privredni odnošaji dotične opštine poznati. Nedolazak istih ne sprečava rad ako ima dokaza da su bili obavešteni. L1928-YU_ZAKON_O_KATASTRU_ZEMLJISTA.docx stran 11/16 Član 48. Rezultat rada ima se interesovanim posednicima saopštiti, odnosno kod dotične opštine javno izložiti. Protivu izmena operata može se žalba podneti katastarskoj vlasti u roku od 15 dana računajući od dana saopštenja odnosno javnog izlaganja prijavljenih i nađenih promena. Protivu rešenja prve katastarske vlasti može se žaliti u roku od 15 dana od dostave, višoj katastarskoj vlasti, čije je rešenje izvršno. Član 49. Pod tač. 1. do 4. i 9. čl. 41. ovog zakona pobrojane promene provešće se u katastarskim operatima definitivno a one pod tač. 6. do 8. zabeležiti privremeno. U tač. 5. čl. 41. spomenute promene, prema tome da li su stalne ili privremene, provešće se stalno ili zabeležiti privremeno u katastarskim operatima. Član 50. Promene pod tač. 1. do 7. čl. 41 ovog zakona važe od 1. januara naredne godine, dok uslovi postoje, a prestaju važiti jednovremeno sa prestankom uslova, u kojem slučaju poreska obaveza nastaje 1. januara naredne godine. Konačno, promene usled raznih grešaka pod tač. 9. čl. 41. ovog zakona treba da važe počevši od onoga dana, kada su zapažene, uvažujući slučajeve zastarelosti izložene u zakonu o neposrednim porezima od 8. februara 1928. godine. Do sada individualno stečena i vremenski ograničena privremena oslobođenja i olakšanja za poreze na prihod od zemljišta važiće do isteka priznatog im roka. Član 51. Za konstatovanje, premeravanje i provođenje promena kroz katastarski operat naplačivaće se taksa po tarifi Br. I., II. i III. Član 52. Promene opštinskih granica ili osnivanje novih katastarskih opština i sve obnove posedovnih granica na osnovu katastarskog plana, vrše se u celosti na trošak interesenata. Promene opštinske granice i osnivanje novih katastarskih opština ne smeju se izvršiti ni provesti u katastarskim operatima bez prethodnog odobrenja Ministra Finansija. Izuzeti su samo slučajevi pogrešnog prvobitnog snimanja. Obnova posedovnih granica na temelju katastarskoj plana sme se izvršiti samo uz pristanak sviju interesenata. Član 53. Svako ima pravo besplatnog uvida u katastarske planove i operate u sedištu katastarske vlasti. Ako se budu zahtevale kopije planova ili drugih operata, davače se iste uz naplatu takse po tarifi Br. IV. L1928-YU_ZAKON_O_KATASTRU_ZEMLJISTA.docx stran 12/16 Član 54. Kažnjavanje onih lica, koja su obavezna prijaviti podatke za održavanje katastra ili su dužna da sudeluju kod izviđanja promena, a tome ne udovolje, izvršiće se po 2. stavu čl. 138. Zakona o neposrednim porezima od 8. februara 1928. godine. Član 55. Način održavanja katastra u krajevima, gde još nije izvršen katastarski premer, propisaće se Pravilnikom. VII REVIZIJA KATASTRA. Član 56. Revizija katastra nastupa kad god nastanu takvi odnosi u katastru, da se ne mogu katastarski podaci ispraviti redovnim održavanjem katastra; kad god se ekonomski odnosi u tolikoj meri promene da lestvice čistog prihoda i klase zemljišta ne odgovaraju faktičnom stanju; zatim da bi se propisima ovoga zakona i zakona o neposrednim porezima od 8. Februara 1928. god., saobrazili svi raznoliki propisi ranijih zakona. Član 57. Revizija katastra može da zahvati pojedine opštine, pojedine krajeve i celu Državu, ako se za to ukaže potreba. Reviziji se može podvrći posedovno i tehničko stanje, kulture i klasa zemljišta i lestvice čistog prihoda. Član 58. Reviziju katastra naređuje Ministar Finansija prema ukazanoj potrebi i nahođenju kao i na predlog zainteresovanih Ministarstava, opština i drugih javnopravnih tela ili na zahtev najmanje 20 poreskih obveznika iz jedne opštine. Član 59. Revizija katastra obuhvata sledeće slučajeve: 1) obnovu katastarskog premera (novim premerom ili reambulacijom) i obnovu klasiranja zemljišta, koji nastupaju: a) kada se postojeći elaborati, sastavljeni na osnovu ranijih zakona, ne mogu dovesti u saglasnost sa propisima ovoga zakona i zakona o neposrednim porezima od 8. februara 1928. godine; b) kada su u većem dela neke opštine izvršene agrarne operacije uređenja poseda, kojima se menja katastarski elaborat, a u preostalom delu opštine ima znatnih promena posednika, parcela i kultura; v) kad nastanu velika neslaganja izmedu baštinskih knjiga (gruntovnice) i katastra, po zahtevu Ministarstva Pravde; g) kada su postojeći katastarski elaborati zamršeni, netačni ili zastareli. 2) Obnovu klasiranja zemljišta, koja nastupa: a) kad se po tač. 3. ovoga člana izvrši izmena u procenbenim srezovima i u lestvicama čistog prihoda, prema potrebi; b) kad se u nekoj opštini izmeni poljoprivredna snaga zemljoposednika usled novih privrednih odnosa ili poboljšanja tla; v) kada se zvanično utvrdi, da je postojeće klasiranje pogrešno ili nesrazmerno izvršeno. 3) kada nastane potreba, može se odrediti pregrupisavanje i izmena postojećih i osnivanje novih procenbenih srezova i ekonomskih rejona; isto se tako može odrediti izmena postojećih i utvrđenje L1928-YU_ZAKON_O_KATASTRU_ZEMLJISTA.docx stran 13/16 novih lestvica katastarskog čistog prihoda, što se sve treba izvršiti po čl. 19.— 23. i od 60.—66. Ovog zakona. 4) pretvaranje starih površinskih mera u metarski sistem. Član 60. Kada se po tač. 3. čl. 59. ovog zakona izvrši izmena procenbenih srezova ili ekonomskih rejona, treba prema potrebi za izmenjene ili novo osnovane srezove i rejone ispraviti, dopuniti ili na novo sastaviti ekonomske opise, koji imaju u kratko sadržavati: a) imena procenbenih srezova i njihovu površinu, kao i imena katastarskih opština, koje spadaju u odnosni procenbeni srez; b) geografski položaj; v) vrstu zemljišta; g) podneblje; d) način iskoriščavanja i obrade ziratnog i šumskog zemljišta; d) saobračajna sredstva; e) terenske prilike; ž) industriju; z) tržišta; i) prosečni žetveni prinos zemaljskih i šumskih proizvoda po čl. 20. ovog zakona; j) prosečne tržne, fabrične i mesne cene po čl. 19. Ovog zakona; k) izveštaje i podatke poljoprivrednih i drugih privrednih organizacija; i 1) predlog i obrazloženje za izmenu i osnivanje procenbenih srezova i ekonomskih rejona. Član 61. U izmenjenim ili novo osnovanim procenbenim srezovima i ekonomskim rejonima treba prema potrebi ispraviti i dopuniti spiskove sreskih uglednih zemljišta ili postaviti nova ugledna zemljišta. Član 62. Kad god treba izmeniti postojeće lestvice katastarskog prihoda ili postaviti nove u izmenjenim ili novoosnovanim procenbenim srezovima ili ekonomskim rejonima, taj če se rad vršiti dovođenjem u sklad postojećih lestvica ili novim istraživanjem i proračunavanjem katastarskog čistog prihoda. Član 63. U svrhu sastava lestvica čistog prihoda treba novi katastarski čisti prihod istražiti i proračunati za ona zemljišta, koja su u procenbenim srezovima i ekonomskim rejonima postavljena kao sreska ugledna zemljišta. Član 64. Istraživanje čistog prihoda na sreskim uglednim zemljištima treba izvršiti uz sudelovanje i savetovanje jednog predstavnika dotičnog sreza, koga delegira Oblasna Skupština, a u svakoj opštini uz sudelovanje dvaju opštinskih predstavnika one opštine, na čijoj se teritoriji nalaze sreska ugledna zemljišta. Ovo sudelovanje overava se zapisnikom. Član 65. Potrebne podatke za izmenu procenbenih srezova i za utvrđivanje novih lestvica katastarskih čistih prihoda prikupiće Ministarstvo Finansija uz pomoć državnih stručnih organa, koje će Ministar Finansija uzeti iz Ministarstva Poljoprivrede i Voda i Šuma i Rudnika i samoupravnih tela. L1928-YU_ZAKON_O_KATASTRU_ZEMLJISTA.docx stran 14/16 Član 66. Elaborate o izmeni procenbenih srezova i lestvica katastarskog čistog prihoda šalje Ministar Finansija na rasmotrenje Oblasnoj Komisiji za utvrđivanje prihoda od zemljišta, koja se ima obrazovati za svaku onu oblast na čijoj se teritoriji vrši izmena procenbenih srezova i određivanje nove lestvice čistog prihoda. Oblasnu Komisiju sastavljaju 8 članova i to; 4 člana i 4 zamenika, koje bira Oblasna Skupština i po jedan ekonomski, šumarski, katastarski i poreski stručnjak. Članove stručnjake određuju dotična Ministarstva, pod koja stručnjaci spadaju. Članovi Oblasne Skupštine ne mogu biti članovi ni zamenici Oblasne Komisije za određivanje prihoda od zemljišta. Članstvo u komisiji traje za vreme, dok komisija ne donese svoje mišljenje — zaključak o gore navedenim radnjama. Predsednika biraju članovi komisije između sebe. U slučaju odsutnosti predsednika zastupa po godinama najstariji član komisije. Referenti komisije su članovi stručnjaci, a posebnog sekretara postavlja Oblasni Odbor dotične Oblasti. Predsednik saziva sednice sporazumno sa Ministrom Finansija. O sednicama vodi se zapisnik. Rešenja se donose prostom većinom glasova. Ako su glasovi jednako podeljeni, odlučuje glas predsednika. Po svršenom radu podneće Oblasna Komisija svoje mišljenje i zaključak Državnoj Komisiji za utvrđivanje prihoda. Oblasna Komisija za utvrđivanje čistog prihoda može da delegira jednog svog člana kod prikupljanja podataka za gornje radove, koji će se izvršiti po članu 65. ovog zakona. Član 67. Konačne odluke o izmeni procenbenih srezova i o utvrđivanju lestvice čistog prihoda donosi Državna Komisija za utvrđivanje prihoda od zemljišta. Komisiju sastavljaju 16 članova i to: 8 članova, koje na predlog Ministarskog Saveta iz dva puta većeg broja bira Narodna Skupština, sa isto tolikim brojem zamenika, i po dva ekonomska, šumarska, katastarska i poreska stručnjaka. Narodni poslanici ne mogu biti ni članovi ni zamenici ove komisije. Članstvo u komisiji traje za sve vreme dok se ne izvrši utvrđivanje novih lestvica čistog prihoda. Na upražnjena mesta članova, koje bira Narodna Skupština, dolaze njihovi zamenici, na upražnjena mesta ostalih članova postavljaju nadležni nove. Predsednika i potpredsednika biraju članovi komisije između sebe. U slučaju odsutnosti predsednika odnosno potpredsednika zastupa po godinama najstariji član komisije. Referenti komisije su članovi stručnjaci, a potrebnog sekretara postavlja Ministar Finansija. Predsednik saziva sednice komisija sporazumno sa Ministrom Finansija. O sednicama vodi se zapisnik. Rešenja se donose prostom većinom glasova. Ako su glasovi jednako podeljeni, odlučuje glas predsednika. Komisija može punovažno rešavati, ako je sem predsedavajućeg, L1928-YU_ZAKON_O_KATASTRU_ZEMLJISTA.docx stran 15/16 prisutna bar polovina članova, i ako su svi članovi komisije uredno i pravovremeno na sednicu pozvati. Zapisnik potpisuju svi prisutni članovi u istoj sednici. Protiv rešenja komisije nema žalbe. Sedište komisije je u Beogradu. Za lokal i sve ostale kancelarijske potrebe u sedištu, brine se Ministar Finansija, a van sedišta komisije staraće se ona opština (grad), na čijoj teritoriji komisija (odnosno njena izaslanstva) rade. Po svršenom radu podneće komisija iscrpan izveštaj Ministru Finansija o svršenom radu sa novim lestvicama katastarskog čistog prihoda za sve krajeve, i predaće celu svoju arhivu Ministarstvu Finansija na čuvanje. Komisija za utvrđivanje prihoda od zemljišta pristupiće radu odmah po svom konstituisanju. Sve vlasti, bilo državne bilo samoupravne, dužne su, bez odlaganja izlaziti u susret svima zahtevima ove komisije u vezi sa izvođenjem poverenog joj zadatka. Ako se koja vlast ne odazova na vreme zahtevu komisije, ili svojoj dužnosti po ovom zakonu, posao će se izvršiti o trošku krivca na osnovu presude Ministra Finansija, a po predlogu komisije. Član 68. Protiv izvršene revizije katastra ima mesta žalbi, koju rešava sa izvršnom moči Generalna Direkcija Katastra. Žalbe podnesene protiv izmene procenbenih srezova i lestvica čistog prihoda po tački 3. čl. 59. ovog zakona, rešava uvek Državna Komisija za utvrdivanje čistog prihoda od zemljišta obrazovana na osnovu čl. 67. ovog zakona. Član 69. Troškove revizije katastra snosi Država, a tako isto i troškove za vršenje premera i klasiranje zemljišta. Varoši i varošice snose sve troškove oko premera njihovih građevinskih reona. Izrada Katastra kako je predviđena odredbama ovoga zakona vrši se u državnoj režiji putem inžinjera, geometara, agronoma i pomoćnog personala a može se vršiti i preko privatnih preduzeća. Ovlaščuje se Ministar Finansija da propiše Uredbu sa uslovima o davanju izrade katastra privatnim preduzećima, o organizaciji radova i nadzoru državnih organa. VIII ZAVRŠNE ODREDBE Član 70. Ovlaščuje se Ministar Finansija da za izvršenje odredaba ovoga zakona propiše sve potrebne Pravilnike i uputstva. Pravilnici imaju biti publikovani najkasnije za jednu godinu dana po donošenju ovoga zakona. Član 71. Niko se ne sme protiviti radovima vlasti oko izvršenja katastra. Niko se ne može protiviti, da se na njegovom imanju postavi trigonometrijska tačka ili kakva druga katastarska belega radi izvršenja katastarskog premera, niti je sme premestiti. Isto tako se niko ne može protiviti izvršenju terenskih radova za istraživanje boniteta zemljišta. L1928-YU_ZAKON_O_KATASTRU_ZEMLJISTA.docx stran 16/16 Država može u slučaju potrebe otkupiti potrebno okolno zemljište pogodbom ili eksproprijacijom. Ko se usprotivi ustanovljenim odredbama ovoga člana biće kažnjen od 100—1000 dinara. Član 72. Povreda trigometrijskih tačaka i drugih katastarskih belega i znakova smatra se kao povreda državne imovine, i kazni se novčano sa 100 do 2000 dinara. Prouzrokovači povreda imaju još i nadoknaditi troškove oko vaspostavljanja prvobitnog stanja. Ako se krivci ne pronađu, onda troškovi padaju na teret dotične opštine. Član 73. Za vreme svih vrsta katastarskih radova u opštini, dužne su dotične opštine (varoši), katastarskim organima besplatno dati na raspolaganje kancelarijske prostorije. Član 74. U zavodu za umnožavanje katastarskih planova Generalne Direkcije Katastra umnoženi planovi (kopije) imaju istu vrednost kao i originalni planovi. Kopije će se pustiti u prodaju po tarifi br. IV. Član 75. Ovaj Zakon stupa na snagu, kad ga Kralj potpiše i bude proglašen u „Službenim Novinama." Od dana stupanja ovog Zakona na snagu prestaju važiti svi dosadašnji Zakoni o katastru. Preporučujemo Našem Ministru Finansija da ovaj Zakon obnaroduje, svima Našim Ministrima da se o izvršenju njegovom staraju, vlastima zapovedamo da po njemu postupaju, a svima i svakome da mu se pokoravaju. __________________________________________________________________________________ L1929-YU-PRAVILNIK_Otseka_za_Katastar_i_Drzavna_Dobra.docx stran 1/13 PRAVILNIK o radu i nadležnosti Otseka za Katastar i Državna Dobra pri Finansijskim Direkcijama, i o radu i nadležnosti Katastarskih Uprava*) (Br. 27.160 od 8 marta 1929, Službene novine br. 63-XXVII od 16-III-1929 sa svima izmenama i dopunama) _____________ Napomena *) Na osnovu § 14 tač. 6 Zakona o organizaciji finansijske uprave umesto teksta „Odelenje za katastar i državna dobra" kod Finansijskih direkcija, upotrebljen je tekst „Otsek za katastar i državna dobra", a u smislu § 6 tač. V. istog Zakona umesto „Generalna direkcija katastra i državnih dobara" upotrebljen je tekst „Odeljenje za katastar i državna dobra". _____________ A. Otsek za Katastar i Državna Dobra Član 1. Otsek za Katastar i Državna Dobra kod Finansijskih Direkcija, u smislu čl. 25. Uredbe br. 7494 od 9 oktobra 1928 god. o Organizaciji Finansijske Struke i Službe, ima ove dužnosti: 1) da vodi i kontroliše tehničko i poresko održavanje Katastra i klasiranje zemljišta; 2) da na osnovu novog premera ili obnove starog, izrađuje katastarske operate, i šalje ih na odobrenje Odeljenju Katastra i Državnih Dobara; 3) da pregleda i odobrava radove civilnih inžinjera i geometara oko deobe zemljišta, parcelacije, komasacije i drugih agrarnih operacija; 4) da rešava sve žalbe protiv tehničkog i poreskog održavanja Katastra; 5) da se stara o svima državnim dobrima, kojima upravlja Odeljenje Katastra i Državnih Dobara; 6) da skuplja statističke podatke tehničke i poreske prirode o katastarskom prihodu, kulturama i o velićini parcela; 7) da vrši i sve druge poslove, koji se stave u nadležnost Zakonima ili naredbom Ministra Finansija, odnosno Odeljenja Katastra i Državnih Dobara. Član 2. Otsek za Katastar i Državna Dobra po tač. 1 čl. 1 ovog Pravilnika, kontroliše sav rad tehničkog i poreskog održavanja Katastra i klasiranje zemljišta, izvršenih od strane Katastarskih Uprava, shodno čl. 39—66 ovog Pravilnika. Kontrolisanje (inspekciju) treba da vrše stariji i u struci dobro spremni ćinovnici Otseka, na osnovu pismenog naredenja Finansijskog Direktora. Inspekcija se vrši redovno najmanje dva puta svake godine iznenadno, i to prva u zimskom, a druga u letnjem polugodu. Prilikom inšpekcije u letnjem polugodu treba inspicirati i rad na terenu u dotičnim opštinama. Kontrolno premeravanje izvršenih snimanja od katastarskih organa ima po mogućstvu da se vrši u prisustvu onoga lica koje je premeravanje izvršilo. Inspekciono putovanje treba izvršiti po sistematskom putnom rasporedu tako, da se istovremeno obave i svi oni izviđaji tehničkog i poreskog održavanja Katastra kao i Državnih Dobara, za koje su nadležni Otseci za Katastar i Državna Dobra pri Finansijskim Direkcijama. L1929-YU-PRAVILNIK_Otseka_za_Katastar_i_Drzavna_Dobra.docx stran 2/13 Raspored putovanja ima se prethodno slati na odobrenje Odeljenju Katastra i Državnih Dobara kojem se imaju podnositi i iscrpni izveštaji o svim važnijim opažanjima stečenim prilikom inspekcije, kao i ćiniti potrebne predloge za unapređenje struke, uproščenje rada i najracionalnije čuvanje i eksploataciju državnih dobara. Član 3. Klasiranje zemljišta kod opsežnijih i važnijih promena i celih opština pada u nadležnost Otseka za Katastar i Državna Dobra. Slučajevi vršenja klasiranja od strane Otseka ovi su: a) sva klasiranja kad se za njih ukaže potreba usled revizije Katastra; b) klasiranje zemljišta u onim opštinama, u kojima je izvršena obnova premera, ako se to klasiranje ne bude stavilo u zadatak Katastarskom otseku Odeljenja Katastra i Državnih Dobara; v) klasiranje zemljišta koja su poljoprivredno bila neupotrebljiva, pa su raznim amelioracijama ućinjena upotrebljivim; g) klasiranje promena u svim vrstama kultura, koje su nastale povodom koje bilo vrste agrarnih operacija (parcelacija, kolonizacija, segregacija, individualne podele pašnjaka i šuma i dr.); d) klasiranje promena u svim vrstama kultura, koje su nastale usled izvedenih raznih melioracija i poboljšanja zemljišta; đ) klasiranje zemljišta, koja se u kulturi nisu promenila, ali su u plodnosti poboljšana regulacijom vodotoka, zaštitom od poplava, isušivanjem, navodnjavanjem, drenažom, kolmacijom, zaštitom od vododerina i drugim veštačkim naćinom; e) klasiranje novonastalih vinograda i šuma, klasiranje onih zemljišta, kojima je isteklo privremeno oslobođenje od poreza na prihod od zemljišta po čl. 11 Zakona o Neposrednim Porezima od 8. februara 1928 god. i po ranijim Zakonima; ž) klasiranje takvih kultura koje ranije nisu postojale u dotičnoj opštini; z) klasiranje svih ostalih promena u kulturama skupine parcela, koje premašuju ukupnu površinu od 25 hektara a leže u jednoj poreskoj (katastarskoj) opštini. Član 4. U dužnost Otseka za Katastar i Državna Dobra spada rasmatranje izveštaja o ishodu onih klasiranja zemljišta koja su izvršile Katastarske Uprave. Član 5. Otsek za Katastar i Državna Dobra po tač. 2 čl 1 ovog Pravilnika izraduje one katastarske operate celih opština na osnovu rezultata novog ili obnovljenog starog premera, koje mu se od strane Odeljenja Katastra i Drž. dobara dodele u rad. U koliko se ovakvi operati izrađuju kod Katastarskih Uprava po čl. 49 ovog Pravilnika biče dužnost Otseka da kontrolišu ove radove. Dovršene operate šalje Otsek radi izlaganja opštinama preko Katastarskih Uprava. Žalbe protiv novo izradenog operata koji je sastavljen na osnovu obnovljenog premera ili reambulacije, rešavaju Otseci za Katastar i Državna Dobra, a nakon toga šalju operate Odeljenju Katastra i Državnih Dobara na odobrenje. Žalbe protiv operata sastavljenog na osnovu novog premera rešava Odeljenje Katastra i Državnih Dobara. L1929-YU-PRAVILNIK_Otseka_za_Katastar_i_Drzavna_Dobra.docx stran 3/13 Član 6. Po tač. 3 čl. 1 ovog Pravilnika Otsek će vršiti pregled i odobravanje radova civilnih inžinjera i geometara oko deobe zemljišta i raznih agrarnih operacija, koji se odnose na površine veće od 25 hektara u jednoj parceli ili kompleksu parcela. Otsek stavija predloge Odeljenju Katastra i Državnih Dobara u pogledu davanja i oduzimanja ovlašćenja civilnim inžinjerima i geometrima za vršenje geometarske prakse. Otsek vodi u evidenciji spisak svih ovlašćenih inžinjera i geometara za vršenje civilne prakse i provodi kroz spisak sve promene koje se dostave od strane Odeljenja Katastra. Član 7. Tehnički organ Otseka za Katastar i Državna Dobra sudeluje u komisiji za overavanje komasacije i drugih većih agrarnih operata, radi pregleda i preuzimanja tih radova za Katastar. (čl. 3 i 4 Zakona o Katastru Zemljišta). Član 8. Otseci za Katastar i Državna Dobra pregledaju i cene izveštaje o promenama stalnog oslobođenja od poreza na prihod od zemljišta po čl. 10. Zakona o Neposrednim Porezima, koje dobijaju od Katastarskih Uprava u čiju nadležnost ti radovi spadaju, a pobrojani su u čl. 44. ovog Pravilnika. Član 9. Otseci za Katastar i Državna Dobra rasmatraju i donose odluke za sve slučajeve stalnog oslobođenja po čl. 10 Zakona o Neposrednim Porezima za koja su prikupile ove potrebne podatke i svoje predloge stavile Katastarske Uprave po čl. 45 ovog Pravilnika. Ovi su slučajevi stalnog oslobodenja poreza: 1) zemljišta, koja neposredno služe u narodno prosvetne, kulturne, sanitarne i dobrotvome celji bez svrhe zarade, 2) ugledni lozni i voćni rasadnici Države, samoupravnih tela i privrednih društava (zadruga), podignutih u cilju pouke, a bez svrhe zarade; 3) kanali i vodovodne instalacije koje služe u javne i opšte korisne svrhe; i 4) nasipi, kanali (prokopi) i njihove ustave, odbranbeni vrbaci i nasade, rovovi i sva druga za odbranu, odvodnjavanje ili navodnjavanje potrebna postrojenja, izvedena po propisima ili zakonima o vodnom pravu. Član 10. U nadležnost Otseka za Katastar i Državna Dobra spada i donošenje odluke ili spremanje predloga za Odeljenje Katastra o privremenom oslobođenju od zemljarine za slučajeve navedene u čl. 11 Zakona o Neposrednim Porezima za koje su slučajeve vršile uviđaj na licu mesta Katastarske Uprave na osnovu odobrenja izdatog od strane Odeljenja. Ti su slučajevi: 1) zemljišta, koja su bila poljoprivredno neupotrebljiva, pa su Izvanrednim troškom učinjena upotrebljivim; 2) vinogradi, ako se podignu na vinogradskom tlu sa domačom vinovom lozom a na odobrenoj podloži, vinogradi na kamenitom ili peskovitom tlu sa domačom vinovom lozom, a na odobrenoj podlozi, vinogradi na živom pesku sa domačom nekalamljenom ili okalamljenom vinovom lozom na odobrenoj podlozi; L1929-YU-PRAVILNIK_Otseka_za_Katastar_i_Drzavna_Dobra.docx stran 4/13 3) zemljišta, na kojima se zasade novi šljivaci pretežno šljivom požegačom (bistrica, plava, cepača, mađarka), i zemljišta, na kojima se podignu novi maslinjaci; 4) zemljišta, kolonista, naseljenih po propisima Zakona o Agrarnoj Reformi; 5) zemljišta, koja se pošume po uputima i pod nadzorom državnih šumara; i 6) zemljišta, koja izvanrednom elementarnom nepogodom (zasipanje kamenom, peskom, nanosom i t. d.) budu na vreme duže od godinu dana učinjena nesposobnim za poljoprivredu. Član 11. U nadležnost Otseka za Katastar i Državna Dobra spada rasmatranje predloga i donošenje rešenja o otpisu poreza usled onih elementarnih šteta koje izviđaju Katastarske (Poreske) Uprave. (Vidi Uredbu o otpisu u slučaju elementarnih šteta). U slučaju zamašnijih i težih slučajeva elementarnih šteta Otsek će ući u njihovo ispitivanje a eventuelno tražiti i pomoč iz Odeljenja Katastra. Po donošenju odluka o otpisu poreza usled elementarnih šteta Otsek će poslati spiskove tih otpisa poreza dotičnoj Poreskoj Upravi radi proknjižavanja, a ona će te spiskove nakon toga poslati nadležnoj Katastarskoj Upravi radi upotrebe pri izradi rasporeda zemljarine za narednu godinu. Član 12. U dužnost Otseka za Katastar i Državna Dobra spada stavljanje predloga za one slučajeve, kad se po čl. 13 Zakona o neposrednim Porezima ima dati poresko olakšanje ili produženje poreskog olakšanja zemljištima, koja su podložna porezu, pa su izvanrednim troškom i radom u plodnosti poboljšana. Donošenje rešenja za ovakve slučajeve spada u nadležnost Odeljenja Katastra i Državnih Dobara kojem će Otsek za Katastar i Državna Dobra slati iscrpne izveštaje, do kojih dolaze ili preko Katastarskih Uprava, ako su manjeg opsega, ili izviđanjem od strane organa Otseka. Član 13. Otsek za Katastar i Državna Dobra sarađuje u stručnim komisijama obrazovanim po čl. 17. Zakona o Neposrednim Porezima u predmetima odbijanja naročitih troškova od čistog prihoda i u predmetima povraćaja poreza (restitucija) za ona zemljišta koja su izvanrednim investicijama učinjena upotrebljivima, ili su vanrednim radovima i troškovima u plodnosti poboljšana. Delokrug Katastarskih Otseka u tim komisijama, biće odreden u naročitom uputstvu, koje će izdati Ministar Finansija u sporazumu sa Ministarstvom Poljoprivreda i Voda. Član 14. Finansijske direkcije nadležne su za odobravanje promena utvrđenih tehničkim i poreskim održavanjem katastra zemljišta usled kojih se katastarski čisti prihod u jednoj katastarskoj opštini povečao ili umanjio zaključno do 50.000 dinara. Za odobravanje izmena katastarskog čistog prihoda preko 50.000 dinara nadležno je Odeljenje katastra i državnih dobara Ministarstva Finansija, u kome slučaju treba sva akta po tim promenama poslati Odeljenju katastra i državnih dobara. L1929-YU-PRAVILNIK_Otseka_za_Katastar_i_Drzavna_Dobra.docx stran 5/13 Član 15. Otsek za Katastar i Državna Dobra poslaće Katastarskim Upravama da za 15 dana javno izlože sve one radove i rešenja koje su izvršila i donela u svom vlastitom delokrugu po tač. a) do z) čl. 3 i po čl. 8 do 12 ovog Pravilnika radi uvidaja od strane interesovanih posednika i radi eventualnih žalbi. Član 16. Po tač. 4 čl. 1 ovog Pravilnika Otsek za Katastar i Državna Dobra rešavaće sve žalbe podnete protivu onih promena tehničkog i poreskog održavanja katastra, koje su izvidile i rešile Katastarske Uprave po čl. 44 i 45 ovog Pravilnika. Član 17. Po žalbama protivu promena koje su izvidili i rešili Otseci za Katastar i Državna Dobra Finansijskih Direkcija po tač. a) do z) čl. 3 i po čl. 8 do 12 ovog Pravilnika rešavaće Odeljenje Katastra i Državnih Dobara. Član 18. Otseci za Katastar i Državna Dobra dužni su po predmetima navedenim u čl. 17 Pravilnika slati iscrpne izveštaje Odeljenju Katastra i Državnih Dobara. Član 19. Otsek za Katastar i Državna Dobra staraće se, da se po čl. 27. Pravilnika Br. 107.000 G. D. P. od 29. avgusta 1928 g., pravilno i svestrano skupljaju podaci za dopunski porez onih sopstvenika koji imaju svoje posede u više srezova, bilo vlastite teritorije, bilo na području druge koje administrativne oblasti. Član 20. Dužnost je Otseka za Katastar i Državna Dobra da vodi tačnu evidenciju o pravnim i fizičkim podacima svih državnih dobara. Da rukuje onim državnim dobrima koja podpadaju pod Ministarstvo Finansija i da se stara za njihovo održavanje i najracionalniju eksploataciju. Član 21. Otseci za Katastar i Državna Dobra sklapaju ugovore o izdavanju u zakup onih državnih dobara čija godišnja zakupnina iznosi do 50.000 dinara i podnosi ih na odobrenje Finansijskom Direktoru, a o tome istovremeno izveštavaju i Odeljenje Katastra i Državnih Dobara (čl. 18 Uredbe o Organizaciji Finansijske Struke i Službe). Član 22. Otseci za Katastar i Državna Dobra čine predloge za prodaju državnih dobara koja donose prihod manji od 10.000 dinara godišnje a čija je uprava skopčana sa nesrazmemim troškovima. Član 23. Otseci za Katastar i Državna Dobra dužni su sve ugovore koji se odnose na prodaju državnih dobara kao i ugovora o zakupu sa godišnjom zakupninom preko 50.000 din. podnositi Odeljenju Katastra i Državnih Dobara na pregled i dalji postupak. L1929-YU-PRAVILNIK_Otseka_za_Katastar_i_Drzavna_Dobra.docx stran 6/13 Član 24. Kada budu ugovori o zakupu ili o prodaji državnih dobara nadležno odobreni imaju Otseci za Katastar i Državna Dobra ućiniti sve potrebno radi pribiranja zakupnih ili prodajnih suma, vršiti predaje prodatih ili zakupljenih objekata a za prodata dobra izdavati još i dozvole za gruntovni prenos ili prenos tapije. Svakih šest meseci dužni su Otseci za Katastar i Državna Dobra podnositi Odeljenju Katastra izveštaj o stanju zakupa kao i o (dugovanju) neizmirenim zakupninama. Član 25. O odobrenim zakupima izvestiće Otseci Katastarske Uprave radi ubiranja, knjiženja i otpremanja zakupnina onako kako je to propisano u čl. 59 ovog Pravilnika. Član 26. Otseci za Katastar i Državna Dobra treba da se staraju o fizičkom i posedovnom stanju državnih dobara na osnovu sopstvenog opažanja ili na osnovu izveštaja Katastarskih Uprava i prema tome preduzimati sve celishodne mere da se neokrnjenost i neoštećenost državnih dobara osigura. Osobitu brigu imaju posvetiti održavanju državnih zgrada i preduzimati sve potrebne korake da se zgrade drže u dobrom stanju, a za potrebne popravke blagovremeno se obračati građevinskim vlastima. Član 27. Po tač. 6 čl. 1 ovog Pravilnika Otseci za Katastar i Državna Dobra dužni su, da od Katastarskih Uprava dobavljaju i kod sebe u evidenciji drže statističke posedovne podatke o veličini, kulturi i čistom prihodu svih poseda. Ove podatke Otsek će u izvodu dostavljati Odeljenju Katastra i Državnih Dobara, a saopštavaće ih i svim onim vlastima koje budu iste tražile. Pored toga, Otseci za Katastar i Državna Dobra dužni su statističke podatke uredno saopštavati Statističkom Odeljenju Ministarstva Poljoprivrede i Voda. Član 28. Otseci za Katastar i Državna Dobra primaju od Katastarskih Uprava podnete izveštaje po čl. 56. ovog Pravilnika, o cenama zemljišta, poljoprivrednih proizvoda, žetvenom prinosu i svim drugim privrednim podacima, pa će takve podatke kod sebe u evidenciji držati i popunjavati ih podacima koje će sama na svojoj teritoriji svojim promatranjem prikupiti. Ove podatke Katastarski Otseci će saopštavati redovno Odeljenju Katastra i Državnih Dobara. Član 29. Otseci za Katastar i Državna Dobra kod sebe će tačno i uredno voditi sve knjige i spiskove o katastarskim podacima svoje teritorije i u njima najurednije ubeležavati svaku promenu tehničke i poreske prirode. Član 30. U koliko Otseci za Katastar i Državna Dobra budu imali novčanu manipulaciju, vršiće je u svemu po propisuna Zakona o Državnom Računovodstvu. L1929-YU-PRAVILNIK_Otseka_za_Katastar_i_Drzavna_Dobra.docx stran 7/13 Član 31. Otseci za Katastar i Državna Dobra poručuju sve potrebne obrasce, knjige i instrumente, bilo posredno preko Odeljenja Katastra i Državnih Dobara, bilo neposredno od dobavljača a dužni su starati se da se tim predmetima uredno rukuje, shodno propisima Zakona o Državnom Računovodstvu, a njima snabdevaju i područne im Katastarske Uprave. Član 32. Osoblje Otseka za Katastar i Državna Dobra dužno je voditi dnevnik rada. koji se mesečno zaključuje, a potom Otsek podnosi mesečne izveštaje Odeljenju Katastra i Državnih Dobara. kako o celokupnom svome radu tako i o radu područnih mu Katastarskih Uprava. Osim toga Otsek podnosi Odeljenju dva puta godišnje, u mesecu januaru i julu, pregled o polugodišnjem radu na njegovoj teritoriji. (Vidi čl. 219 Kat. Pravilnika VII deo II odeljak o izmeni roka). Član 33. Otseci za Katastar i Državna Dobra pregledaju prijave civilnih inžinjera, geodeta i geometara o njihovom pomočnom osoblju, koje su prijave ovlašćena lica za geometarsku praksu dužna svakih tri meseca podnositi Finansijskim Direkcijama. Naređenje Generalne Direkcije Katastra br. 4972, od 27. Aprila 1928. g. menja se samo u toliko, što ove prijave ne treba podnositi Odeljenju Katastra i Državnih Dobara, izuzev u slučajevima gde je od strane Otseka utvrđen prekršaj zbog kojeg je potrebno obavestiti Odeljenje Katastra i Državnih Dobara, da bi moglo dotično lice pozvati na odgovornost, po postojećim propisima za to. Član 34. Otsek za Katastar i Državna Dobra rešava predmete svih činovnika i službenika područnih ustanova, u ikoliko se ti predmeti ne budu rešavali u personalnom otseku Finansijske Direkcije. Član 35. Otsek za Katastar i Državna Dobra sarađuje na izradi predloga godišnjeg budžeta za sve lične i materijalne podatke kao i prihode svoje teritorije. Član 36. Ako na teritoriji Finansijske Direkcije postoji arhiva mapa, to će u dužnost Katastarskog Otseka spadati i rukovanje tom arhivom. Član 37. U dužnost Otseka za Katastar i Državna Dobra spada izricanje kazni po čl. 137. i 138. Zakona o Neposrednim Porezima. Isto tako u nadležnost njihovu spadaju Odredbe koje se odnose na čl. 145. Zakona o Neposrednim Porezima. Žalbe protivu izrečenih kazni rešava Odeljenje Katastra i Državnih Dobara. Član 38. U koliko su u Otseku za Katastar i Državna Dobra obrazovana dva Odeljka — tehnički i katastarski — to će u Tehničkom Odeljku radove tehničke prirode vršiti katastarski inžinjer ili geometar, a u Katastarskom Odeljku radove katastarsko-poreske i agronomske prirode vršiće katastarsko- agronomski inžinjer ili katastarski agronom. L1929-YU-PRAVILNIK_Otseka_za_Katastar_i_Drzavna_Dobra.docx stran 8/13 Koje će radove u pogledu rukovanja i upravljanja državnim dobrima vršiti pojedini šefovi odeljka, zavisi od prirode predmeta, a biće im dodeljivani u rad od strane šefa Otseka ili njegovog zamenika. Ako u Otseku za Katastar i Državna Dobra nije postavljen šef Otseka, Otsek će voditi po rangu stariji katastarski činovnik. Dužnost je onih činovnika koji vode Otsek da u svemu rade po zakonskim propisima i po naredenjima Finansijskih Direkcija. Šef Otseka premapotpisuje svaki akt svoga Otseka i nosi na potpis Finansijskom Direktoru, izuzevši ako je dobio od Finansijskog Direktora ovlašćenje da sam potpisuje akta. B. Katastarske Uprave Član 39. U smislu čl. 34. Uredbe o Organizaciji Finansijske Struke i Službe Br. 7494, od 9. oktobra 1928 g. nadležne su Katastarske Uprave: 1) Da neposredno vode tehničko i poresko održavanje katastra i klasiranje zemljišta; 2) da vrše izviđaje radi oslobođenja od poreza i drugih povlastica na poreska zemljišta prema postojećim propisima; 3) da svake godine do odredenog vremena zaključuju knjige i sa razrezanim porezom na zemljišta predaju Poreskim Upravama, a istovremeno o tome podnesu izveštaje Finansiskoj Direkciji; 4) da pregledaju i odobravaju manje radove civilnih inžinjera i geometara oko deobe parcela; 5) da daju izvode iz onih katastarskih elaborata, koji su kod njih na čuvanju. Član 40. Pod tehničkim održavanjem katastra po čl. 42. tač. 1. ovog Pravilnika podrazumevaju se izviđaji, premeravanja i provođenja svih promena tehničke prirode, a to su one, koje se odnose na granice (međe) i površinu opština, parcela i kultura, oblik i položaj parcela, koje promene iziskuju popunjavanje i ispravljanje katastarskih planova, skica i spiskova u kojima su računate površine. Ovakve promene mogu nastati usled promene granica poreskih (katastarskih) opština, usled deobe, parcelacije, segregacije i svih drugih vrsta agrarnih operacija, usled delimične promene u kulturi, usled komasacije, kanalizacije i raznih melioracija i najzad, usled prijavljenih ili zvanično opaženih grešaka u obliku, položaju ili površini parcela. Član 41. Predmet poreskog održavanja katastra po tač. 1. čl. 39. Ovog Pravilnika čine u opšte sve promene zemljo-poreske prirode, koje nastaju na zemljišnom posedu s obzirom na ličnost posednika, kulturu, klasu, katastarski čisti prihod i zemljarinu zemljišnog objekta, a koje se promene provode i beleže u katastarskim operan tima, t. j. u spiskovima parcela, u rasporedu po kulturama i klasama, u azbučnom spisku, posedovnim listovima, sumarniku posedovnih listova i u opšte u svim onim knjigama i spiskovima, u kojima su upisani posednici zemljišta, i u kojima su osim površina uneti podaci o vrsti kulture, klasi, katastarskom čistom prihodu i zemljarini, za svaki posed i parcelu. Član 42. Katastarske Uprave primaju prijave za sve promene, i to u sedištu Uprave, a za vreme terenskog rada i u dotičnim opštinama. — U opštini samo onda, ako je poslovanje u dotičnoj opštini predvideno u L1929-YU-PRAVILNIK_Otseka_za_Katastar_i_Drzavna_Dobra.docx stran 9/13 programu rada za letnji period i ako ovo primanje prijava, s kojim je u većini slučajeva skopčano i premeravanje, — nije na uštrb blagovremeno prijavljenih radova. Sve takse po tarifi I., II i III. uz Zakon o katastru zemljišta od 19. decembra 1928 god., za prenose, za uviđaje (konstatacije, na licu mesta, sa i bez premeravanja i za sama premeravanja, utvrdene od katastarskih nadleštava, imaju ova da unesu u spisak (popis, iskaz) promena, a odavde — nakon zaključka ovog spiska (popisa, iskaza) — u stubac 24 individualnog rasporeda zemljarine, odnosno u tu svrhu otvoreni novi stubac na kraju desne strane rasporeda zemljarine, kako bi ove takse nadležna poreska uprava jednovremeno sa osnovnim i dopunskim porezom na zemljišta naplaćivala od dotičnih posednika na način određen naređenjem Odeljenja Poreza br. 167.024/28 od 1 juna 1929 god., koje je naređenje Odeljenje Poreza pod istim brojem uputilo svima Poreskim Upravama. Primljene prijave promena, ćije izvidanje i rešavanje ne spada u nadležnost Katastarskih Uprava, dostavljaće Katastarske Uprave svojim Finansijskim Direkcijama sa potrebnim podacima i objašnjenjima. Član 43. Katastarske Uprave izvršiće klasiranje zemljišta predvideno u tač. 1. čl. 39. ovog Pravilnika za one slučajeve kad se vrsta kulture, zemljišta izmenila, i to do ukupne površine od 25 hektara skupnih parcela u jednoj katastarskoj opštini ako promena vrste kulture nije nastala usled ma koje bilo agrarne operacije (parcelacije, kolonizacije, segregacije, individualne razdeobe, pašnjaka i šuma i dr.) ili ma koje melioracije i poboljšanja tla. Klasiranje novonastalih vinograda i šuma kao i klasiranje tak—vih kultura, koje nisu postojale u opštini, ne spada u delokrug rada Katastarskih Uprava. Član 44. Katastarske Uprave vršiće po tač. 2 čl. 39 ovog Pravilnika izviđaje za sledeće slučajeve predvidene u čl. 10 Zakona o Neposrednim Porezima od 8 februara 1928 god., u cilju stalnog oslobođenja od poreza na prihod od zemljišta, a to su; 1) Sva državna zemljišta koja se privredno tekovno ne iskoriščuju; 2) zemljišta stranih država uz zgrade poslanstva ili konzulata, u slučaju reciprociteta; 3) crkvene porte, dvorište bogomolja i javna groblja priznatih veroispovesti; 4) javni drumovi i putevi, ulice, trgovi i javni parkovi države i samoupravnih tela; 5) potoci, reke, jezera, baruštine (močvare) i medašnji jarkovi; 6) neplodna i poljoprivredno neupotrebljiva zemljišta; i 7) zemljišta pod zgradama kao i dvorišta (okučnice) do 500 kv. met., ako se napose ne izdaju pod zakup ili ne uživaju odvojeno od zgrade. Sva ova oslobođenja provodiće Katastarske Uprave po zvaničnoj dužnosti ne čekajući nikakve molbe ili prestavke. Žalbe po ovim oslobodenjima rešava Otsek za Katastar i Državna Dobra. Član 45. Za ostale slučajeve stalnog oslobodenja od poreza pobrojate u čl. 10 Zakona o Neposrednim Porezima, Katastarske Uprave ciniće svoje predloge nadležnoj Finansijskoj Direkciji koja će ih razmatrati i rešavati. — (Vidi čl. 9. ovog Pravilnika). Ove će promene Katastarske Uprave provesti u operatima onda, kada Finansijska Direkcija donese svoje rešenje o njima. L1929-YU-PRAVILNIK_Otseka_za_Katastar_i_Drzavna_Dobra.docx stran 10/13 Katastarske Uprave su dužne da vode stalnu evidenciju za sva oslobođenja predvidena u čl. 10 i 11 i čim prestanu uslovi oslobođenja, preduzimaju po zvaničnoj dužnosti mere predvidene Zakonom o Neposrednim Porezima. Član 46. Katastarske Uprave izviđaju elementarne štete na naćin predviden Uredbom o otpisu poreza usled elementarnih šteta. U slučaju da je obim rada veliki, zatražiće Katastarske Uprave pomoč od Finansijske Direkcije. Član 47. Katastarske Uprave dužne su starati se da se oni operati, kojima su utvrđene promene, izlažu građanstvu na javni uvid radi žalbe, shodno čl. 48. Zakona o Katastru Zemljišta. Član 48. O svim obavljenim radnjama oko klasiranja i stalnog oslobođenja zemljišta po čl. 43. i 44. ovog Pravilnika, Katastarske Uprave sastavljaće preglede i ove zajedno sa eventualnim žalbama podnositi Finansiskoj Direkciji na dalji postupak. Isto tako podnosiće Katastarske Uprave Finansijskoj Direkciji sve zapisnike o izvidenim elementarnim štetama po čl. 46. Ovog Pravilnika, na razmatranje radi donošenja rešenja o otpisu poreza. Provođenja promena usled klasiranja i oslobođenja zemljišta; kao i otpisivanje poreza usled elementarnih šteta izvršice Katastarska Uprava kada ih Finansijska Direkcija odobri. Član 49. Katastarske Uprave izrađuju one katastarske operate koji će im se u rad dodeliti. Ove radove imaju Katastarske Uprave da šalju na pregled i dalji postupak Finansijskim Direkcijama. Član 50. Katastarske Uprave dužne su svake desete godine izvršiti pregled u pojedinim opštinama svojih područja, kako u pogledu posedovnog stanja, tako i s obzirom na sve one promene koje utiču na katastar zemljišta. (Čl. 46. Zakona o Katastru). Član 51. Katastarske Uprave dužne su sve posedovne promene ustanovljene u toku izviđanja redovno saopštavati sudskim vlastima, — koje će te podatke upotrebljavati za dovođenje u saglasnost gruntovnice (baštinske knjige). Član 52. Katastarske Uprave dužne su po tač. 3. čl. 39. ovog Pravilnika svake godine zaključiti u katastarskim operatima sve nastale promene u prošloj godini, a zatim na osnovu zaključenih operata sastaviti individualni raspored zemljarine zasebno za svaku opštinu. Operate treba zakljućiti svake godine do kraja meseca marta a izradu rasporeda zemljarine do 15. maja i shodno čl. 27. Zakona o Neposrednim Porezima izvršiti sve radove u njemu označene. L1929-YU-PRAVILNIK_Otseka_za_Katastar_i_Drzavna_Dobra.docx stran 11/13 Član 53. U tačci 4. čl. 39. ovog Pravilnika predviđena pregledanja i odobravanja radova civilnih inžinjera i geometara, vršiće Katastarske Uprave za one slučajeve, kada se odnosni radovi tiču premeravanja ili deoba pojedinih parcela ili kompleksa parcela do 25 hektara površine. Član 54. Katastarske Uprave izdavaće iz katastarskih operata po tač. 5. čl. 39. a na osnovu tarife IV. uz Zakon o katastru zemljišta od 19. decembra 1928 god. prepise i izvode iz posedovnih listova, iz spiskova parcela, a od tehničkih operata samo kopije iz katastarskih planova, jer će kopije celih sekcija planova izdavati Otsek za Katastar i Državna Dobra, uz koji će biti katastarska arhiva za dotičnu Finansijsku Direkciju. Član 55. Katastarske Uprave su dužne, da vode statistiku poseda s obzirom na broj posednika, veličinu, kulturu i čisti prihod njihovog poseda. Podatke o ovoj statistici imaju Katastarske uprave saopštavati nadležnoj Finansijskoj Direkciji, a sem toga i onim vlastima i ustanovama, koje budu ove podatke tražile. Član 56. U dužnost Katastarskih uprava spada, da za vreme katastarskih terenskih radova sakupljaju i beleže svake godine podatke narodno-gospodarstvene prirode, naročito o veličini žetvenih prinosa svih poljoprivrednih proizvoda i sporednih užitaka, o tržnim, fabričkim, berzanskim i mesnim cenama svih poljoprivrednih i šumskih proizvoda i sporednih užitaka, o kretanju cena zemljišta, veličini zakupnina, ceni poljskih radnika i sprežne snage, o ceni gospodarskih zgrada, strojeva, alata i oruđa, o ceni paše i žirovine i t. d. Tom prilikom treba da promatraju i beleže važnije meteorološke pojave: sušu, poplave, kao i sve one opsežnije prirodne pojave svake godine, koje imaju veliki uticaj na poljska i šumska gazdinstva. O svemu tome imaju Katastarske Uprave redovno izveštavati nadležnu Finansijsku Direkciju. Član 57. U dužnost Katastarskih Uprava spada da rukuju i da se staraju o svima onim državnim dobrima kojima upravlja Odeljenje Katastra i Državnih Dobara. U tom će cilju Katastarske Uprave voditi pravnu i stvarnu evidenciju o svim državnim dobrima koja se nalaze na njihovom području, bilo da upravlja njima Odeljenje Katastra i Državnih Dobara, bilo da su data na rukovanja drugim Ministarstvima. Član 58. Katastarske Uprave staraju se da se sva državna dobra koja ne služe isključivo za državnu potrebu izdaju pod zakup, imaju da obave sve one radove koji prethode tome izdavanju pod zakup kao i radove posle izdavanja, a prema uputstvima koji za to dobija od Finansijskih Direkcija. Sklopljene privremene ugovore o zakupima državnih dobara imaju Katastarske uprave dostavljati Finansijskoj Direkciji radi konačnog odobrenja ili daljeg nadležnog postupka. L1929-YU-PRAVILNIK_Otseka_za_Katastar_i_Drzavna_Dobra.docx stran 12/13 Član 59. Kada privremeni zakupni ugovori budu odobreni, staraće se Katastarske uprave za tačnu i blagovremenu naplatu odnosne zakupnine, a isto tako će postupati i odnosno zakupnina onih državnih dobara, koja su izdata pod zakup od strane Finansijske Direkcije ili Odeljenja Katastra i Državnih Dobara. O stanju izdatih pod zakup državnih dobara a naročito o naplati i dugovanju zakupnina, imaju Katastarske Uprave redovno izveštavati Finansijsku Direkciju. U slučajevima da zakupci ne plaćaju uredno zakupninu ili ne odgovaraju ugovomim obavezama, dužne su Katastarske Uprave odmah učiniti potrebnu prijavu Finansijskim Direkcijama, koje će preko svojih Državnih Zastupnika preduzimati potrebne zakonske mere za obezbedu odnosnih državnih potraživanja ili prisiljenje zakupca na ispunjenje ugovornih obaveza. Član 60. Stavlja se u dužnost Katastarskim Upravama da svake godine prilikom svojih redovnih terenskih radova u svim onim opštinama koje su u programu rada (putni načrt) a u izuzetnim slučajevima kada to potreba zahteva i po naređenju viših vlasti u svako doba obilaze sva državna dobra koja leže u dotičnoj opštini i da kontrolišu njihovo posedovno stanje a naročito u tome da nisu kota ili njihovi delovi od koga samovlasno otuđeni ili zauzeti i da nije na njima ućinjena kakva šteta. Tom prilikom stečena opažanja imaju Katastarske Uprave redovno dostavljati nadležnoj Finansijskoj Direkciji sa predlogom kako bi se opaženi manjci i štete popravili. Član 61. Sva svoja službena putovanja koja se vrše u letnjem periodu, radi terenskih i drugih zvaničnih radova, imaju Katastarske Uprave izvršiti najekonomnije i u granicama najveće štednje po sistematski složenim i od Finansijske Direkcije odobrenom putnom rasporedu, koje će Katastarske Uprave u tu svrhu do 15. Aprila svake godine u dva primerka predlagati Finansijskoj Direkciji na odobrenje. Ako koje službeno putovanje treba izvršiti izvan reda, dakle preko okvira navedenog u prvom stavu ovog člana, i takva putovanja izvršiće se najštedljivije a po prethodnom pismenom naređenju. Putovanje izvršeno bez prethodnog odobrenja neće se uvažiti. Nakon svakog izvršenog putovanja treba Finansijskoj Direkciji poslati izveštaj o izvršenom terenskom radu, i tom prilikom predati propisno sastavljeni putni račun koji će se po proveravanju i odobrenju kod Finansijske Direkcije vratiti Katastarskoj Upravi na dalji postupak. Član 62. Osobitu brigu i pažnju imaju Katastarske Uprave posvetiti čuvanju i rukovanju svih katastarskih operata i raznih evidencionih knjiga, pregleda i spiskova, koji treba da su pregledno smešteni u suvim i od vatre i drugih štetnih upliva osiguranim prostorijama. O svima katastarskim operatima treba voditi tačne knjige i evidenciju primanja i izdavanja, kako bi se stanje operata moglo uvek brzo i uspešno kontrolisati od inspekcionih organa. Za svako oštećenje operata, nastale usled nemara i nedovoljne pažnje, odgovorna je Katastarska Uprava, odnosno njen šef moralno i materijalno. L1929-YU-PRAVILNIK_Otseka_za_Katastar_i_Drzavna_Dobra.docx stran 13/13 Član 63. Isto tako vodiće Katastarske uprave tačne knjige i evidencije o nameštaju, knjigama, instrumentima, kancelarijskom materijalu i obrascima, shodno propisima Zakona o Državnom Računovodstvu. Član 64. Sve novčane manipulacije sa taksama po tarifi IV. uz Zakon o katastru zemljišta i zakupninom od državnih dobara i dr., ima da se vrši strogo po propisima Zakona o Državnom Računovodstvu. Katastarske Uprave dužne su krajem meseca izveštavati Finansijske Direkcije o sumi naplaćenih taksa po tarifi IV., kao i o sumama naplaćenih zakupa i dr. prihoda od onih državnih dobara, kojima one rukuju. Član 65. Svi činovnici i službenici Katastarskih Uprava dužni su da sa strankama postupaju najkorektnije i da zvanične svoje poslove svršavaju uredno i sa najvećom tačnosti i marljivosti, i uvek u roku određenom zakonom ili drugim naređenjima. O obavljenom radu treba svaki dan voditi dnevnik, koji se mesečno zaključuje, a na osnovu dnevnika Katastarska Uprava sastaviće i Finansijskoj Direkciji podnositi mesečni pregled rada početkom svakog meseca, kao i polugodišnji pregled početkom meseca januara i jula za minula polugođa. (Vidi čl. 219 Kat. Pravilnika VII deo II odeljak o izmeni roka čl. 65). U slučaju odsutnosti šefa Uprave zastupa ga po rangu najstariji službenik. II. Prelazna naređenja. Član 66. Za katastarski premerene opštine u Srbiji i Crnoj Gori, — dok se ne postave Katastarske Uprave, — tehničko i poresko održavanje katastra vršiće nadležne Katastarske Sekcije za novi premer, koje će u pogledu premera i izrade katastarskih operata u opštini biti pod Odeljenjem Katastra i Državnih Dobara. Čim se koja opština potpuno dovrši, rad izloži i sve žalbe reše i novi katastarsko-poreski operat stupi na snagu, sve što se na nju odnosi spada u nadležnost Finansijske Direkcije. Član 67. Za nepremerene opštine Srbije i Črne Gore, sve radove koji su ovim pravilnikom predviđeni za Katastarske Uprave, obavljaće Poreske Uprave pod rukovodstvom Odelenja za Katastar i Državna Dobra. Član 68. Kako će se izvoditi radovi kako u tehničkom tako i u poreskom održavanju katastra kao i o rukovanju i upravljanju državnim dobrima izdaće se posebni Pravilnici sa svima potrebnim upustvima i obrascima. Član 69. Ovaj Pravilnik stupa na snagu po obnarodovanju u ,,Službenim Novinama". __________________________________________________________________________________ L1929-YU-UREDBA_o_izradi_katastra_zemljista.docx stran 1/5 UREDBA O IZRADI KATASTRA ZEMLJIŠTA PUTEM PRIVATNIH PREDUZEĆA Br. 95.420 od 2 decembra 1929. (»Službene novine" br. 288-CXVIII od 7/XII 1929.) Član 1. Na osnovu čl. 69 Zakona o katastru zemljišta od 28 oktobra 1928 god. poveravaće se poslovi oko izrade katastra katastarskih opština i privatnim preduzećima u granicama budžetske mogučnosti. Propisi ove Uredbe važe i u svima slučajevima, kada se vrše premeri, koji su obuhvaćeni odredbama Zakona o katastru (za premere varoši i varošica u cilju izrade regulacionih planova, komasacija, premera za ciljeve agrarne reforme itd.) Član 2. Privatnim preduzećima se mogu dati u izradu: 1) Triangulacija do trećeg reda zaključno, 2) Poligonisanje, 3) Nivelman precizni i tehnički, 4) Državni premer sa izradom planova za pretstavu terena u horizontalnoj i vertikalnoj projekciji, 5) Izrada katastarskog operata, 6) Izrada katastarskih planova i operata na osnovu rezultata snimanja iz vazduha. Klasiranje zemljišta i predaju operata na izlaganje vrši uvek državni organi. A. Terestrički premer Član 3. U članu 2 tač. 1 do 5 pobrojani poslovi se mogu poveravati inžinjerima i geometrima ovlašćenim za vršenje geometarske prakse sa propisanim školskim kvalifikacijama, kao i onim tehničkim preduzećima, koja imaju pretstavnika sa tim kvalifikacijama. Preduzećima bez takvog pretstavnika, koja dokažu dosadanjim radovima, da su njihovi tehnički organi sposobni za vršenje premera, mogu se poveravati rečeni poslovi samo na osnovu specijalnoga odobrenja Ministarstva finansija. Član 4. Ugovore o vršenju katastarskog premera zaključivaće Ministarstvo finansija (Odeljenje katastra i dobara), a poslovi će se davati putem ofertalnih licitacija. Samoupravna tela i druge ustanone, kao i privatne stranke, kad sklapaju ugovore za vršenje premera, dužni su poslati ih na odobrenje Ministarstvu finansija. *) __________________ Napomena *) Izvod iz „Finansijskog zakona" za 1937-38 godinu § 16 Tač. 2 2) Opštine i gradske opštine mogu poveravati ovlašćenim inžinjerima i geometrima obnovu premera, reambulaciju i izradu novog katastarskog operata zemljišta svoje teritorije o trošku vlasnika zemljišta. Ugovore o tim radovima odobrava Ministarstvo finansija. L1929-YU-UREDBA_o_izradi_katastra_zemljista.docx stran 2/5 Izvod iz pravilnika o finansijskom poslovanju u opštinama Br. 10155/ VII od 11. novembra 1935 (Obnarodovan u »Služb. novinama" br 4-I od 4. januara 1936 godine). Član 115. Opštinske nabavke vrši pretsednik kao izvršni organ opštinskog odbora vodeći računa o tome, da ponuđene cene odgovaraju mesnim i prosečnim pijačnim odnosno berzanskim cenama. Član 116. Sve nabavke, prodaje, radove i ostali ugovori, čija vrednost prelazi sumu od 50 000.— dinara, vršiće se putem javnog nadmetanja, koje se ima obaviti analogno propisima koje važe za državne nabavke, prodaje, radove i ostalo. Za sve nabavke, prodaje, radove i ostale ugovore, čija vrednost ne prelazi sumu od 50 000.— dinara, odrediće opštinski odbor način i sve ostale uslove kako će se obaviti i izvršiti. Poslednji stav odeljka V — „Gradska imovina". Uputstva o izvršenju odredbe § 124 Zakona o sradskim opštinama Br. 5200/VIl od 19 maja 1936 („Služb. novine" br. 12-XXVIII od 30 maja 1^36. Fin zbornik br 24/19,16). Sve nabavke, prodaje, radove i ostali ugovori, čija vrednost prelazi sumu od 100 000.— dinara, vršiće se putem javnog nadmetanja, koje se ima obaviti analogno propisima koji važe za državne nabavke, prodaje, radove i ostalo. Za sve nabavke, prodaje, radove i ostale ugovore, čija vrednost ne prelazi sumu od 100 000.— dinara, odrediće Gradsko veće način i sve ostale uslove kako će se obaviti i izvršiti. Kraj napomene * Član 5. Za podnošenje operata i izvršenje same licitacije važe svi propisi Zakona o državnom računovodstvu pored drugih specijalnih zakonskih odredaba, koje su propisane za odnosne vrste radova (n. pr. komasacije). Član 6. Uslovi imaju obuhvatiti: ime katastarske opštine u kojoj se ima raditi, rok izrade, način i mesto predaje, rokove i načine kontrolisanja, primanja poslova, operata i način isplate. Član 7. Poslovi i izrada premera i operata izdavaće se po jedinačnim cenama. Ministarstvo finansija, odnosno drugi poslodavci, čiji radovi podleže odobrenju i kontroli Ministarstva finansija, propisaće uslovima licitacije, najviše jedinačne cene za pojedine radove zasebno. (Na pr. za jednu trigonometrijsku tačku, poligonu tačku, hektar snimljene površine, hektar izrađenog plana, kotu generalnog nivelmana itd.) Član 8. Ponude se mogu uzeti u obzir, ako sadrže niže ili iste cene, kako su uslovima propisane. Pored ponudene cene odlučuje još i garancija za solidno vodenje poslova, a i kraći rok izrade. Član 9. Isplate za izvršene radove vršiće se za svaku vrstu poslova po izvršnoj kontroli i nađenom ispravnom stanju. Istovremeno vratiće se preduzimaču i odgovarajući deo kaucije. Način isplate predviđa se uslovima licitacije. L1929-YU-UREDBA_o_izradi_katastra_zemljista.docx stran 3/5 Član 10. Preduzimač postaje obavezan, čim potpiše uslove, protokol i ostale ugovome priloge, a Država, odnosno poslodavac, kad licitaciju odobri Ministarstvo finansija. Zaključenim ugovorom se ne smeju menjati uslovi licitacije. Član 11. Preduzimač je dužan da izvrši pogođeni posao prema uslovima dobro, solidno i na vreme. Za terenski rad nepogodno vreme neće se računati u ugovoran rok za dovršenje posla onda, ako preduzimač nema podataka za rad u birou. Preduzimač je dužan voditi overeni dnevnik rada, u koji će svakodnevno unositi pored tehničkih radova i sve podatke o vremenskim prilikama. Član 12. Elementarne nepogode, kao i opšta obustava rada od strane radenika, daju preduzimaču pravo na produženje roka pogođenog posla, ali ne i na naknadu štete. Član 13. Za svaku štetu pričinjenu trećim licima vršenjem ugovorenih radova, odgovara preduzimač. Član 14. Isplatu osoblja, radenika i materijala dužan je preduzimač izvršavati uredno prema zakonskim odredbama. Instrumente, alat i materijal za vršenje premera nabavlja sam preduzimač. Instrumenti moraju biti takve konstrukcije, da se njima može postići tražena tačnost, a materijal mora odgovarati uzorcima pri licitaciji. Propisne obrasce može preduzimač nabaviti i u Ministarstvu finansija, Odeljenju katastra i dobara. Ako preduzimač pozajmi instrumente i sprave od Ministarstva finansija, platiće 10 do 20% godišnje od vrednosti i položiće kauciju u iznosu stvarne vrednosti pozajmljenih predmeta. Član 15. Preduzimač ne može prenositi na treće lice svoja prava i obaveze ni delimično, ni u celini bez prethodnog odobrenja Ministarstva finansija, Odeljenja katastra i dobara. Odgovornost za posao snosi preduzimač i u slučaju odobrenog prenosa posla na treće lice. Član 16. Ako preduzimač bez opravdanih razloga ne svrši poslove na vreme, plačaće na ime kazne za svaki dan odocnenja 200 dinara. Ako preduzimač razvlaći posao tako, da je očigledno, da ga neće moći na vreme svršiti, Ministarstvo finansija može ugovor s njim raskinuti i dovršenje posla poveriti trećem licu ili ga izvesti u državnoj režiji. Jednako će se postupiti, ako preduzimač izvodi ugovome radove nevešto, labavo i protiv propisa. Raskid ugovora u ovom slučaju povlaći gubitak kaucije, iz koje će se poslovi ispraviti i dovršiti. L1929-YU-UREDBA_o_izradi_katastra_zemljista.docx stran 4/5 Član 17. Ako preduzimač padne pod stečaj, ugovor se raskida, ali poslodavac može primiti ponudu njegovih poverioca, da isti preduzimač pogodene radove dovrši pod istim uslovima. Član 18. Ako preduzimač umre, Ministarstvo finansija će raskinuti ugovor i odluku o tome dostaviti nadležnoj sudskoj vlasti, naslednicima, odnosno njihovim staraocima. Za onaj deo posla, koji je dovršen i bude primljen, isplatiće se zarada zakonitim naslednicima. Nagrada za nedovršene radove isplatiće se prema proceni ispravno izvršenih radova. Član 19. Ako preduzimač bez osnovanih razloga odustane od izvršenja pogođenog posla ili ga ometa, ili svojim postupcima dovede do raskida ugovora, primeniće se prema njemu kazna člana 99 v. Zakona o državnom računovodstvu. Član 20. Ispitivanje i overavanje radova vrši komisija od tri člana, koje odredi Ministarstvo finansija. Komisija će početi rad na proveravanju najdocnije mesec dana pošto preduzimač javi, da je posao dovršio. Zapisnik i svoje mišljenje ima komisija da izradi naj dalje za 15 dana od početka ispitivanja. Član 21. Preduzimač je obavezan, da komisiji, a i inspekcionim organima u toku rada besplatno stavi na raspolaganje radnike, potrebne instrumente, sprave i materijal za kontrolna merenja. Član 22. Mane i nedostatke, koje komisija nade u elaboratu ili na belegama, dužan je preduzimač ispraviti i ukloniti u odredenom mu roku. Preduzimač je dužan sledovati i odluci komisije, na osnovu koje se neki radovi imaju još da dovrše ili popune. U protivnom, zadržaće se odgovarajuča vrednost u novcu, iz koje će se nedostatci i popravke izvršiti. B. Snimanje iz vazduha Član 23. Preduzeća, koja žele izrađivati katastarske planove i operat na osnovu snimanja iz vazduha, imaju prethodno izvršiti probno snimanje na terenu. Teren i uslove odrediće Ministarstvo finansija, Odeljenje katastra i dobara (tač. 6 č1. 2 ove Uredbe). Samo takva preduzeća, čiji su probni radovi primljeni, mogu se pripuštati daljnim radovima. Član 24. Poslovi probnoga snimanja izdavaće se( ili na osnovu javnog nadmetanja, ali neposredno direktnom pogodbom na osnovu tačke 7 člana 86 Zakona o državnom računovodstvu. U svakom slučaju propisaće se pismeni uslovi i utvrditi pojedinosti izrade. Član 25. Uslovi za probno snimanje moraju sadržavati sve elemente, koje zahteva čl. 86 a. Zakona o državnom računovodstvu i za definitivne pogodbe. L1929-YU-UREDBA_o_izradi_katastra_zemljista.docx stran 5/5 Član 26. Izrađene planove i katastarske operate na osnovu probnog snimanja iz vazduha ispituje komisija od tri člana, koju određuje Ministarstvo finansija. Ispitivanje ima početi 15 dana od obavesti o dovršenju radova, a izveštaj komisije ima da se podnese u roku od daljih 30 dana. Član 27. Ministarstvo finansija (Odeljenje katastra i dobara) na osnovu podnetog izveštaja ili prima planove i elaborate, ili stavlja primedbe, po kojima ima da se izvrše potrebne ispravke i dopune, ili ih odbacuje. Samo za primljene planove i elaborate isplatiće se ugovorna zarada. Član 28. Izrada katastra snimanjem iz vazduha izdaje se po propisima Zakona o državnom računovodstvu. Reflektanti su dužni u svojim ponudama izložiti tehničku stranu svoga rada. Uslovima će se predvideti, da planovi moraju biti izrađeni po katastarskim propisima i da operat bude snabdeven spiskom parcela i izračunatim površinama. Potrebni broj trigonometrijskih tačaka određuje se po propisima Pravilnika za triangulaciju. Član 29. Preduzimač je dužan predati uz katastarski operat mesto detaljnih skica sve originalne fotografske snimke (ploče, filmove) fotografije u razmeri i sve zapisnike i računanja koordinata višina i površina. Član 30. Uslovi za licitaciju imaju da sadrže sve odredbe čl. 86 a. Zakona o državnom računovodstvu i odgovarajuće propise ove Uredbe pod A. Način i rok isplate imaju se predviđati uslovima licitacije. Član 31. Članovi 20, 21 i 22 ove Uredbe važe i za izradu katastra na osnovu snimanja iz vazduha ali da rok za izradu komisijskog zapisnika po čl. 20 ove Uredbe može biti duži od 15 dana, ako to zahteva veličina snimljenog terena. __________________________________________________________________________________ L1930-YU-PRAVILNIK_o_odboru_za_drzavni_premer.docx stran 1/2 PRAVILNIK o sastavu i delokrugu rada odbora za državni premer donet na osnovu ovlašćenja u čl. 5 Zakona o katastru zemljišta. Br. 65 od 1—I—1930 (,,Službene novine" br. 12—IX/21 od 17. januara 1930 godine) (Sa dopunom člana 1 ovog Pravilnika pod br. 21.323—V od 15. decembra 1931, »Službene novine« br. 301 XCIX od 24—XII—1931). A. S A S T A V Član 1. U Odbor za državni premer ulaze: po jedan pretstavnik Ministarstva finansija, Ministarstva vojske i mornarice, pravde, građevina, poljoprivrede, šuma i rudnika i Ministarstva saobraćaja, a sem njih do šest stručnjaka za geodetsko-katastarsku struku van Ministarstava. Član 2. Pretstavnike pomenutih Ministarstava delegiraju resorni Ministri iz redova viših činovnika čiji je delokrug rada u vezi sa premeravanjem. Članove stručnjake bira i postavlja Ministar finansija. Član 3. Pretsednika Odbora biraju izmedu sebe članovi a sekretara postavlja Ministar finansija iz redova činovnika Odeljenja katastra i državnih dobara. Otsutnog pretsednika zastupa po rangu najstariji član. Član 4. Za potrebne prostorije i kancelarijski materijal se stara Odeljenje katastra i državnih dobara. Član 5. Odbor može donositi odluke ako je prisutna najmanje polovina članova. Radi bržeg rešavanja može se Odbor podeliti u sekcije, koje će imati da rade na specijalnim predmetima a referisati radi konačne odluke plenumu. Član 6. Sednice sa utvrđenim dnevnim redom saziva pretsednik Odbora. Zapisnik vodi sekretar Odbora. Zapisnike sednica potpisuju svi prisutni članovi na toj sednici. Član 7. Odbor ima svoj delovodni protokol i ima svoj pečat sa natpisom: Odbor za državni premer. B. DELOKRUG Član 8. Odbor se stara da se svi premeri, koje obuhvata Zakon o katastru zemljišta, vrše po propisima toga Zakona i pravilnika izdatih na osnovu istog. L1930-YU-PRAVILNIK_o_odboru_za_drzavni_premer.docx stran 2/2 Član 9. Da se stara i pomaže da pravilno funkoionišu ustanove koje vrše premere i da čini potrebne predloge nadležnim ustanovama za njihovo dobro funkcionisanje. Član 10. Da rešava o molbama lica koja žele da se bave civilnom geometarskom praksom a nemaju kvalifikacije pobrojane u Pravilniku o polaganju ispita za vršenje civilne geometarske prakse od 1. maja 1924 god. br. 2439 („Službene novine" br. 125 — XXVII, od 3. juna 1924 god.), sa izmenama i dopunama od 20 novembra 1926 god. br. 7868 (,,Službene novine" br. 294—XXIII, od 25. decembra 1926 god.) i od 14. juna 1929 god. br. 59.668 („Službene novine" br. 147—XII od 27. juna 1929 god.)* _______________ Napomena * Vidi i tač. 7 član 11 i čl. 47 Uredbe o ovlašćenju za izvođenje javnih geodetsko-geometriskih radova i o uslovima sticanja tog ovlašćenja br. 1100/V od 15/1 1932, SI. nov. br. 16—VII—39 od 22—I—1932. _______________ Član 11. Da se stara za tačnu primenu propisa čl. 4. Zakona o katastru zemljišta, kako bi se premeri državnih, samoupravnih i privatnih stručnih organa mogli upotrebiti i za katastarske ciljeve. Član 12. Da po zahtevu Ministarstva finansija daje mišljenje o pravilnicima, uputstvima i raspisima opšteg značaja kako bi se mogli primeniti i kod premera koje vrše druga Ministarstva i ustanove. ZAVRŠNE ODREDBE Član 13. Članovi Odbora za državni premer imaju od svake održane sednice po 100 dinara na teret budžeta Ministarstva finansija. Član 14. Kad članovi Odbora službeno putuju imaju pravo na one dnevnice i putne troškove koji su predvideni propisima Ministarstva kome pripadaju. Ako nisu državni činovnici, imaju pravo na prinadležnosti I kategorije III grupe. __________________________________________________________________________________ L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 1/94 PRAVILNIK ZA VZDRŽEVANJE KATASTRA V OBČINAH, V KATERIH JE IZDELAN KATASTER NA PODLAGI PREMERA. VII. DEL, 2. RAZDELEK L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 2/94 KAZALO. I. SPLOŠNE ODREDBE, čl. 1—11. II. NAMEN, NALOGA ALI PREDMET VZDRŽEVANJA KATASTRA, čl. 12—17. III. VRSTE SPREMEMB NA ZEMLJIŠČU, čl. 18—22. IV. NAZNANILA SPREMEMB NA ZEMLJIŠČU, čl. 23—26. 1. Dolžnost naznanila, čl. 23. 2. Način naznanjevanja, čl. 24. 3. Pismena naznanila, čl. 25. 4. Ustna naznanila, čl. 26. 5. Kaj mora vsebovati pismeno naznanilo, čl. 27. 6. Spremembe, ki so ugotovljene po uradni dolžnosti, čl. 26. 7. Naznanilni rok, čl. 29. 8. Čas naznanjevanja sprememb, za katere ni potreben niti ogled na kraju samem niti meritev, čl. 30—31. 9. Čas naznanjevanja sprememb, pri katerih je potreben ogled ali zmeritev, čl. 32. 10. Naznanjevanje sprememb v času bivanja katastrskega geometra v občini, čl. 33. 11. Sprejemanje naznanil sodnih oblasti, čl. 34. 12. Sprejemanje naznanil po davčnih upravah, čl. 35. 10. Sprejemanje naznanil po ostalih državnih pristojnih oblastvih, ustanovah in samoupravnih telesih, čl. 36. V. UGOTOVITEV SPREMEMB, čl. 37 – 40. Definicija in delitev, čl. 37. 1. Ugotovitev sprememb, ki se izvedejo na osnovi naznanil v katastrskem operatu brez ogleda na kraju samem in brez zmeritve, čl. 38. 2. Ugotovitev sprememb, ki se izvedejo v katastrskem operatu na osnovi ogleda na kraju samem brez zmeritve ali eventualno z zmeritvijo, čl. 39. 3. Ugotovitev sprememb, ki se izvedejo v katastrskih operatih le na osnovi katastrske zmeritve, čl. 40. VI. MERITVE ZA VZDRŽEVANJE KATASTRA, čl. 41—137. Splošne odredbe, čl. 41. 1. Merjenja, ki jih vrše organi katastrskih uprav, čl. 42—50. 2. Predmet merjenja, čl. 61—52. 3. Način merjenja, čl. 53. 4. Merjenje v občinah z novejšo zmeritviio, čl. 54—56. 5. Merjenje v občinah s starejšo zmeritvijo, čl. 57—61, 6. Merjenje v krajih z nepopolnimi katastrskimi načrti, čl. 62—65. 7. Merjenja, ki jih vrše pooblaščeni inženjerji in geometri, čl. 66—70, 8. Merjenje ob priliki razdelitve (delitve) parcel, čl. 71—76. 9. Merjenje za popravo prvotno in naknadno napačnega snimanja, čl. 77—79. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 3/94 10. Merjenje za obnovo posestnih mej na podlagi katastrskih načrtov, čl. 80—89. 11. Snimanje cest, čl. 90—96. 12. Snimanje železniških prog, čl. 97—98. 13, Snimanje vodopravnih objektov, čl. 99—100. 14. Zmeritve vsled spremembe meje katastrske občine, čl. 101—112. 15. Pravila, po katerih se je treba ravnati pri merjenju, čl. 113—110. 16. Detajlne skice zmeritve (manuali), čl. 120—127. VII. KARTIRANJE IN VNOS ZMERITVE V KATASTRSKE NAČRTE, čl. 128—138. VIII. ŠTEVILČNA OZNAČBA NOVO NASTALIH PARCEL, čl. 137—165. Definicija parcele, čl. 137—138. 1. Številčna označba potov, železniških prog, vodopravnih objektov in vsled odsvojitve novo nastalih parcel, čl. 189—142. 2. Številčna označba delov parcel, spremenjenih v kulturi, čl. 143—146. 3. Številčna označba parcel ob priliki poprave pogreškov v parcelnih mejah, čl. 147—150. 4. Številčna označba zgradb vobče, čl. 151. 5. Označba zgradb s številkami po prvem odstavku prednjega člena, čl. 152—158. 6. Označbe zgradb s številkami po čl. 151, odstavek 2, čl. 159. 7. Številčno označenje zgradb, postavljenih na parcelah javnega dobra, čl. 160. 8. Številčno označenje raznih objektov in novih parcel, čl. 161. 9. Številčno označenje parcel zaradi spremembe meje katastrske občine, čl. 162—164. 10. Seznam deljenih parcel, čl. 165. IX. RAČUNANJE POVRŠIN PARCEL VOBČE, čl. 166—184. Vobče, čl. 166—171. 1. Skrček listov, čl. 172—173. 2. Obrazec za računanje površin parcel, spremenjenih pri vzdrževanju katastra, čl. 174—180. 3. Računanje površin pri spremembi meje katastrskih občin, čl. 181—182. 4. Računanje površin, katerih deli so uporabljeni za gradnjo novih cest, železniških prog in vodopravnih objektov, čl. 183—184. X. IZVRŠITEV SPREMEMB V INDIKACIJSKIH SKICAH, čl. 185—187. XI. VRISAVANJE SPREMEMB V ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH NAČRTIH (MAPAH), čl. 188—192. XII. VRISAVANJE NAČRTOV, KI JIH PREJEMAJO KATASTRSKE UPRAVE OD SRESKIH SODIŠČ KOT ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH OBLASTI, A KATERI NAČRTI SO IZDELANI OD POOBLAŠČENIH INŽENJERJEV, GEODETOV IN GEOMETROV ALI OD DRŽAVNIH OBLASTI IN SAMOUPRAVNIH TELES, čl. 193—201. XIII. DOLOČANJE RAZREDOV ZA TELE PARCELE ALI NJIH DELE, KI SO SPREMENJENI V KULTURI, čl. 202—208, L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 4/94 XIV. POSTOPEK KATASTRSKIH UPRAV V SLUČAJIH UZURPACIJE ZEMLJIŠČA, čl. 209—215. XV. OPIS DELA V ŠTEVILKAH: TABELARNI PREGLED DELA IN POTNI NAČRT, čl. 216—223. 1. Opis dela v številkah in tabelarni pregled dela, čl. 216—219. 2. Potni načrt, čl. 220—223. XVI. PREGLED POSESTNEGA STANJA V KATASTRSKIH OBČINAH VSAKO DESETO LETO, čl. 224—232. XVII. PRIOBČEVANJE ZEMLJIŠKIH SPREMEMB SODIŠČEM KOT ZEMLJIŠKOKNJIŽNIM OBLASTVOM, čl. 233 —241. XVIII. SPREMEMBE, KI SE NE IZVEDEJO V KATASTRSKIH NAČRTIH, TEMVEČ LE V DELIH KATASTRSKEGA OPERATA, čl. 242—244. XIX. SPREMEMBE, KI SE SAMO ZAČASNO ZABELEŽIJO V DELIH KATASTRSKEGA OPERATA, čl. 245. XX. IZVEDBA SPREMEMB V POSESTNIH LISTIH, V VSOTNIKU POSESTNIH LISTOV, ALFABETIČNEM IMENIKU POSESTNIKOV, NUMERIČNEM PREGLEDU POSESTNIH LISTOV, PARCELNEM ZAPISNIKU IN RAZPOREDU PO KULTURAH IN RAZREDIH, čl. 246—278. 1. Izkaz sprememb, čl. 347—251. 2. Izvedba sprememb v posestnih listih, čl. 252—258. 3. Spisek spremenjenih posestnih listov, čl. 259—260. 4. Izvedba sprememb v vsotniku posestnih listov, čl. 261—262. 5. Izvedba sprememb v parcelnem zapisniku, čl. 263—267. 6. Izvedba sprememb v numeričnem pregledu posestnih listov, čl. 268—270. 7. Izvedba sprememb v alfabetičnem seznamu posestnikov, čl. 271—273. 8. Izvedba sprememb v razporedu po kulturah in razredih, čl. 274—278. XXI. PLAČEVANJE TAKS PO TARIFI I, II IN III ZAKONA O ZEMLJIŠKEM KATASTRU VOBČE, čl. 279—289. Vobče, čl. 279. 1. Taksa po tarifi I za prenose, čl. 280—281. 2. Taksa po tarifi II A) za ugotovitve na kraju samem brez zmeritve, čl. 282. 3. Taksa po tarifi II B) za ugotovitve na kraju samem z zmeritvijo, čl. 283. 4. Taksa po tarifi III za zmeritev, čl. 284—289. XXII. PLAČEVANJE TAKS PO TARIFI IV ZAKONA O ZEMLJIŠKEM KATASTRU, čl. 290—302. XXIII. OBRAZCI ZA DELA PRI VZDRŽEVANJU KATASTRA, čl. 303—306. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 5/94 Pravilnik za vzdrževanje katastra v občinah, v katerih je izdelan kataster na podlagi premera. VII. del, 2. razdelek.* _____________________________ I. Splošne odredbe. Člen 1. Katastrski operat, izdelan na podlagi premera, klasiranja in ocenitve zemljišča, mora služiti kot osnova za pravično, t j. pravilno obdavčenje zemljišč, obenem pa tudi za izdelavo zemljiških knjig, kakor to odreja čl. 1 zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928; vendar se mora zemljiški kataster v krajih, kjer že obstoja, prilagoditi predpisom tega zakona. Kataster, izdelan na podlagi tega zakona, kakor tudi že obstoječi kataster, se mora po odredbi čl. 2 istega zakona trajno vzdrževati in obnavljati. Odredbe zakona o zemljiškem katastru, ki se nanašajo na vzdrževanje katastra, so predvidene v čl. 38 do vključno 55 istega zakona. Člen 2. Posle za vzdrževanje katastra izvršujejo katastrske uprave kot prvostopne katastrsko finančne upravne oblasti s sedežem in teritorijalno pristojnostjo, ki jo odreja minister financ. Te vrše posle pod nadzorstvom odseka za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah, ki za svoje delo odgovarjajo oddelku za kataster in državna posestva pri ministrstvu financ. (Glej uredbo o organizaciji finančne stroke in službe finančnih upravnih oblasti br. 7494 z dne 9. oktobra 1928, »Službene Novine« br. 244—LXXXI, z dne 20. oktobra 1928, dalje pravilnik o delu in pristojnosti odseka za kataster in drž. posestva pri fin, direkcijah in o delu in pristojnosti katastrskih uprav br. 27.160, z dne 8. marca 1928, »Službene Novine« br. 63—XXVII, z dne 16. marca 1929 in rešitev br. 65.755 z dne 6. julija 1929 glede izpremembe in dopolnitve členov 42, 54 in 64 navedenega pravilnika, »Službene Novine« br. 167_LXIX, z dne 20. julija 1929, kakor tudi zakon o organizaciji finančne uprave z dne 7. decembra 1929 »Službene Novine« br. 290—CXX z dne 10. decembra 1926.) Člen 3. Vzdrževanje katastra in katastrskega operata se vrši po katastrskih občinah, ki so teritorijalne katastrske edinice. Več katastrskih občin tvori eno katastrsko upravo. ________________ * Opomba: Na podlagi odredb čl. 1 in 2 in pooblastila iz čl. 70 zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928, razglašenega v »Službenih Novinah - štev. 14—VIII. z dne 18. januarja 1929. Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije z dne 17. septembra 1930, št. 2,12—LXXV, brez obrazcev, ki jih pravilnik navaja. Popravki, razglašeni v »Službenih Novinah« kraljevine Jugoslavije z dne 1. oktobra 1930, št. 224—LXXVIII, so upoštevani. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 6/94 Da bi se hkrati zadostilo zahtevam zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1929, zlasti v pogledu določevanja dopolnilnega davka, se odreja teritorijalna pristojnost katastrskih uprav na ta način, da se te skladajo s področji davčnih uprav, ali da obsegajo cela področja dveh ali več davčnih uprav. Člen 4. Vzdrževanje katastra po tem pravilniku se ne bo vršilo samo po odredbah zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928, temveč tudi po odredbah zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, razglašenega v »Službenih Novinah« br. 29—VII z dne 8. februarja 1928 in pravilnika k temu zakonu br. 107.000 G. D. P., z dne 29. avgusta 1938, »Službene Novine« br. 225—LXXIII z dne 28. septembra 1928, ker so glavna načela katastra in zaradi tega tudi načela vzdrževanja katastra razvidna iz čl. 9 do vključno 17 zakona o neposrednih davkih. (Glej tudi zakon z dne 28. marca 1929, »Službene Novine« br. 75—XXX, z dne 30., marca 1929, o izmenjavi in dopolnitvi zakona o neposrednih davkih z dne 8. Februarja 1928, in pravilnik k temu zakonu br. 46.207, z dne 10. maja 1929, »Službene Novine« br. 112—XLVII, z dne 15. maja 1929; potem zakon z dne 14. junija 1929, »Službene Novine« br. 143—LXI, z dne 21. junija 1929, o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 in pravilnik k temu zakonu br. 64.780, z dne 3. julija 1929, »Službene Novine« br. 159—LXV, z dne 11. julija 1929 kakor tudi zakon z dne 18. maja 1930 o izpremembah in dopolnitvi zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 ter pravilnik k temu zakonu br. 38.515 z dne 23. maja 1930, »Službene Novine« br. 118—XLIII, z dne 27. maja 1930.) Člen 5. Po odredbi čl. 47 zakona o zemljiškem katastru morata sodelovati pri vseh ugotovitvah sprememb na licu mesta dva občinska predstavnika. Po odredbi čl. 73 zakona o zemljiškem katastru so občine dolžne brezplačno dati na razpolago katastrskim organom pisarniške prostore. Vse to velja tudi za dela pri vzdrževanju katastra po katastrskih upravah. Člen 6. Katastrski operat mora biti v neprekinjenem in stalnem soglasju z dejanskim stanjem v naravi. Člen 7. V prednjem členu omenjeno soglasje mora biti tudi med katastrom in zemljiško knjigo (gruntovnico). Člen 8. Davčni zavezanci so dolžni prijaviti vse okoliščine, ki vplivajo na nastanek davčne obveznosti v roku 60 dni, sicer nosijo vse posledice, predvidene v čl. 138 zakona o neposrednih davkih, t. j. kaznjujejo se z globo od 50 do 500 Din (čl. 9 in 138 zakona o neposrednih davkih in čl. 23 in 28 tega pravilnika). Člen 9. Denarna kazen od 100 do 1000 Din, predvidena v čl. 71 zakona o zemljiškem katastru, za slučaj, če se kdo protivi poslovanju oblasti pri izvrševanju katastra, velja tudi za vsa dela pri vzdrževanju katastra. Ravnotako velja pri delih za vzdrževanje katastra odredba iz čl. 72 za kaznovanje oseb, ki poškodujejo oznake na mejah poedinih posestev ali druge katastrske znake z globo od 100 do 2000 Din. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 7/94 Člen 10. Sodelovanje državnih oblasti in samoupravnih teles pri vzdrževanju katastra je obvezno in predvideno v čl. 42, 43 in 44 zakona o zemljiškem katastru. (Glej čl. 23 tega pravilnika.) Člen 11. Način vzdrževanja katastrskega operata v krajih, kjer katastrski premer še ni izvršen, je predpisan v pravilniku ministrstva financ br. 93.950, z dne 22. novembra 1929 in razglašen v »Službenih Novinah« br. 292—CXII, z dne 12. decembra 1929. Ta operat je izdelan od popisnih komisij na temelju naznanil posestnikov. Operat sestoji samo iz posestnih listov, vsotnikov posestnih listov, razporeda po kulturah in razredih ter iz altabetičnega seznama posestnikov. Vzdrževanje tega katastrskega operata spada med dolžnosti davčnih uprav. Čim bo izvršen katastrski premer v katerikoli teh občin in izdelan katastrski operat ter javno razgrnjen, preneha vzdrževanje tega začasnega operata po pristojni davčni upravi ter se poveri vzdrževanje katastrskega operata katastrski upravi. II. NAMEN, NALOGA ALI PREDMET VZDRŽEVANJA KATASTRA. Člen 12. Pri vzdrževanju katastra je uvesti v katastrske operate vse činjenice, ki vplivajo na zemljiški davek (zemljarino) tako, da je vedno mogoče zahtevati zemljiški davek od pravega lastnika, posestnika odnosno uživalca ali dednega zakupnika po dejanski veličini, načinu gospodarskega ukoriščanja, plodnosti in donosu njegovega posestva v smislu čl. 38 zakona o zemljiškem katastru. Člen 13. Pojem davka na zemljiški dohodek (zemljarine), pojem davčne obveznosti, postanek ali prestanek davčne zavezanosti in dolžnost naznanila, so pojasnjeni v čl. 9 zakona o neposrednih davkih. V čl. 15 istega zakona je določeno, kdo vse plača zemljarino. Člen 14. Vse izpremembe na zemljišču, ki nastanejo po izvršenem katastrskem premeru, se morajo izvesti v katastrskem operatu, da bi se zadovoljilo zahtevi vzdrževanja katastra po čl. 12 tega pravilnika. Člen 15. Deli katastrskega operata, ki se upoštevajo pri vzdrževanju katastra, so v glavnem sledeči: 1. katastrski načrti (mape); 2. indikacijske skice ali kopije katastrskih načrtov; 3. parcelni zapisnik; 4. numerični pregled posestnih listov; 5. posestni listi; 6. alfabetni seznam posestnikov; 7. vsotnik posestnih listov; 8. razpored po kulturah in razredih. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 8/94 Člen 16. Pri vzdrževanju katastrskega operata se poslužuje katastrska uprava še sledečih delov katastrskega operata: 1. zapisnika omejitve občinske meje; 2. seznama hiš; 3. seznama sreskih in občinskih vzornih zemljišč; 4. detajlnih skic in 5. vseh terenskih in računskih podatkov. Podatki na detajlnih skicah, izdelanih ob priliki katastrskega premera ali njega obnove, se ne smejo v nobenem slučaju niti spreminjati niti dopolnjevati po organih za vzdrževanje katastra. Te skice morajo predstavljati terenske in ostale podatke, nespremenjene, tako kakor so bili najdeni in ugotovljeni v času katastrskega premera. One služijo samo za presojo v slučajih, kadar so potrebni ali se iščejo originalni podatki. Istotako se ne smejo seznami oziroma zapisniki, navedeni pod točko 1, 2, 3 in 5 tega člena, spreminjati pri delih za vzdrževanje katastra. Člen 17. Spremembe, ki lahko nastanejo na zemljišču, so naštete v čl. 41 zakona o zemljiškem katastru. III. VRSTE SPREMEMB NA ZEMLJIŠČU. Člen 18. Spremembe na zemljišču se dele v glavnem v tri skupine: 1. spremembe, ki se definitivno izvedejo v katastrskih načrtih in v ostalih delih katastrskega operata; 2. spremembe, ki se definitivno izvedejo v katastrskem operatu, toda se ne vrisujejo v katastrskih načrtih; 3. spremembe, ki se samo začasno zaznamujejo v posameznih delih katastrskega operata. Člen 19. V skupino pod točko 1. prednjega člena spadajo sledeče spremembe: a) v mejah katastrske občine vsled odcepljenja dela te katastrske občine in priklopitve tega dela sosedni katastrski občini; b) v mejah katastrske občine vsled delitve področja že obstoječe katastrske občine v dve ali več katastrskih občin; c) v mejah katastrske občine vsled združitve dveh ali več katastrskih občin v eno katastrsko občino; č) v mejah katastrske občine, če se spremeni mejna črta, ki je bila prvotno nesporna in veljavna, pa se je pozneje na podlagi ugovora, odobrenja ali medsebojnega sporazuma ali poravnave, toda z odobrenjem pristojnih političnih oblasti in pristankom ministrstva financ, spremenila samo v toliko, da je mejna črta iz krive ali lomljene črte prešla v ravno črto, ali obratno. Če se taka sprememba nanaša na celo parcelo, na del parcele z zgradbo ali s kakršnimkoli drugim pomembnejšim objektom, ali samo na zgradbo ali na objekt, tedaj se uvrsti ta sprememba pod točko a) tega člena; d) v mejah katastrske občine radi poprave prvotno napačnega snimanja ali kartiranja; e) v površini parcele, kadar se parcela deli; f) v površini parcele, kadar so del parcele brez zasebne parcelne številke priklopi sosedni parceli; g) spojitev parcel enake kulture in istega razreda, ki pripadajo istemu lastniku pod pogojem, da so vpisane v enem in istem zemljiškoknjižnem vložku. Ta pogoj velja za one kraje, kjer obstoja zemljiška knjiga (gruntovnica); L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 9/94 h) v površini parcele zaradi regulacije posestne meje s sosedno parcelo, toda na podlagi pogodbe ali pismenega sporazuma v izvenspornih slučajih; i) v površini parcele radi spremembe meje na podlagi poravnave v spornih slučajih; j) v površini parcele zaradi poprave napake prvotnega ali naknadnega snimanja, kartiranja ali računanja površine; k) v površini parcele zaradi spremembe v kulturi enega ali več delov kake parcele, ako ta del, oziroma deli prvotne parcele dobijo po obstoječih predpisih posebne parcelne številke, ali če se te nove meje samo izvlečejo v načrtih, toda deli se spoje s prvotno parcelo brez posebne številčne označbe; l) v površini parcele zaradi snimanja zgradbe s stalnim dvoriščem ali v številčni označbi zemljišča z zgradbo in dvoriščem s posebno številko; m) zbog snimanja zgradb brez dvorišča, kakor tudi zgradb z nestalnim dvoriščem, pa brez posebne številčne označbe zemljišča pod zgradbo, odnosno snimanja površine pod zgradbo skupno s površino nestalnega in nesnimljenega dvorišča; n) zbog snimanja in ločitve površine neplodnega zemljišča s predpisanim minimumom 250 m 2 od parcel pod kulturo in številčno označbo teh delov parcel s posebno parcelno številko; o) zbog snimanja javnih cest in potov, dalje stalnih privatnih potov (ki se poljedelsko ne ukoriščajo); potem služnostnih potov v krajih, ki še nimajo zemljiške knjige, ako ustrezajo pogojem, navedenim v pravilniku k čl. 10, točka 6, zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928; nadalje zaradi snimanja železniških prog, bodisi državnih ali privatnih, kakor tudi kanalov in vodovodnih naprav in vseh ostalih celih parcel ali objektov, novonastalih po izvršenem katastrskem premeru; p) zbog črtanja porušenih zgradb in drugih objektov iz katastrskih načrtov; r) zbog poprave pogrešne številčne označbe parcel. Člen 20. V skupino pod točko 2., čl. 18 tega pravilnika spadajo sledeče spremembe: a) kadar preide cela parcela ali več parcel ali celo posestvo od enega posestnika na drugega; b) sprememba rodbinskega imena posestnika na podlagi odobrenja pristojnih oblasti; c) kadar posestnik spremeni bivališče; č) ako se z odobrenjem pristojnih oblasti menja naziv vasi, trga ali mesta; d) kadar se spremenijo imena ulic in trgov v mestih in trgih; e) kadar se izvede novo številčenje hišnih številk s strani občine ali upravnih oblasti; f) spremembe osebnih podatkov, bivališča in hišnih številk, vpisanih v katastrskem operatu zaradi poprave bodisi prvotnih ali naknadnih pogrešk; g) poprave pogrešk v pogledu kulture in razreda na podlagi podatkov, vpisanih v detajlnih skicah in primerjanih s seznamom vzornih zemljišč; h) poprave pogrešk v pogledu naziva okolišev, vpisanih v katastrskem operatu in dopolnitev operata z vpisom označbe »naziv kraja«; i) v katastrskem čistem donosu, če je cela parcela spremenjena v kulturi; j) v katastrskem čistem donosu v slučajih, če zemljišča, našteta v čl. 10 točka 1, do zaključno 10. zakona o neposrednih davkih, postanejo ali prestanejo biti podvržena zemljarini, v kolikor se te spremembe dajo definitivno izvesti v katastrskem operatu brez konstatacij na kraju samem in brez premera. V nasprotnem slučaju spadajo le spremembe pod točko 1. člen 18 tega pravilnika; k) v to skupino spadajo tudi vse ostale spremembe zbog poprave prvotnih in pozneje nastalih računskih in pismenih pogrešk v podatkih, ki se ne vnašajo v katastrske načrte; in l) ako je po izredni elementarni nezgodi poškodovano zemljišče za vedno postalo nesposobno za poljedelstvo, v kolikor se škoda nanaša na celo parcelo, če pa je potreben premer, spada tudi ta slučaj pod točko 1, čl. 18 tega pravilnika. Člen 21. V skupino pod točko 3, čl. 18 tega pravilnika se prištevajo sledeče spremembe: a) spremembe, ki nastanejo z začasno oprostitvijo zemljiškega davka na zemljiščih, navedenih pod točko 1 do vključno 5, čl. 11 zakona o neposrednih davkih, v kolikor pri konstataciji teh sprememb ni L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 10/94 potrebna meritev, odnosno, ako se spremembe nanašajo na cele parcele. V nasprotnem slučaju spadajo pod točko 1, čl. 18 tega pravilnika; b) spremembe po čl. 11, točka 6 zakona o neposrednih davkih, ako postane zemljišče, ki je poškodovano po elementarni nezgodi, nesposobno za obdelovanje za več kot eno leto, vendar pa ne za vedno; in c) spremembe, ki nastanejo z olajšavo zemljiškega davka pri takih zemljiščih, katerih plodnost se je zboljšala s posebnimi stroški in trudom po čl. 13 in 17 zakona o neposrednih davkih. Člen 22. Vsa dela v zvezi z odpisom davka zaradi elementarnih nezgod po čl. 12 in 159 zakona o neposrednih davkih se ne prištevajo k spremembam, ki so navedene v čl. 18 tega pravilnika, ker se z gornjimi deli ne menjajo niti površina, niti katastrski čisti donos, kakor tudi ne kakršnikoli katastrski podatki. Poleg tega se pa ti podatki vobče ne vpisujejo v katastrski operat, temveč se vnesejo neposredno v obrazec »Tabelarni zapisnik«. (Glej Uredbo o odpisu davka v slučaju elementarne škode br. 137.095, z dne 20. oktobra 1928 in navodilo br. 82.l78, z dne 10. septembra 1929, za izvrševanje Uredbe br. 137.095/28.) IV. NAZNANILA SPREMEMB NA ZEMLJIŠČU. 1. Dolžnost naznanila. Člen 23. Dolžnost naznanila sprememb na zemljišču po posestnikih v teku 60 dni — je splošna in obvezna. (Glej čl. 9 zakona o neposrednih davkih, čl. 42 zakona o zemljiškem katastru in čl. 8 tega pravilnika.) Prav tako so tudi vse oblasti in ustanove dolžne v roku 30 dni prijaviti katastrskim oblastim vse nastale spremembe, za katere so v svojem delokrogu na kakršenkoli način uradno zaznale. (V prvi vrsti se tiče to vseh sodnih oblasti, čl. 43 zakona o zemljiškem katastru.) 2. Način naznanjevanja. Člen 24. Posestniki, na katerih zemljišču so nastale spremembe, morajo le-te prijaviti pristojni katastrski upravi. Prijave so lahko pismene ali ustne. Niti pismene niti ustne prijave zemljiščnih sprememb niso podvržene plačanju pristojbin po zakonu o taksah. 3. Pismena naznanila. Člen 25. Pismena naznanila se vlagajo praviloma po pristojni občini, pošljejo se pa lahko tudi direktno pristojni katastrski oblasti. Pismena naznanila, ki ne vsebujejo vseh podatkov, pa tudi taka, ki niso zadostno obrazložena in jasna, vrača katastrska uprava po občini vlagateljem. Posledice zakasnele izvedbe v katastrskem operatu nosijo vlagatelji prijav sami (čl. 39 zakona o zemljiškem katastru). L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 11/94 4. Ustna naznanila. Člen 26. Ustna naznanila sprejema katastrska uprava. Slednja sestavi v krajih, kjer zemljiška knjiga že obstoji, za vsak primer prijavljene spremembe posebni »naznanilni list«. Združitev več sprememb, ki se v pravnem oziru razlikujejo (čl. 41, točke 2 zakona o zemljiškem katastru) v enem naznanilnem listu ni dovoljena, četudi se take spremembe tičejo enega in istega posestnika. V enem in istem naznanilnem listu se lahko združijo vse spremembe, ki jih more zemljiška knjiga izvesti na osnovi enega akta. V krajih, kjer še ni zemljiške knjige, kakor tudi v onih krajih, kjer v prvih letih vzdrževanja katastra, po izvršenem katastrskem premeru zemljiška knjiga ni bila takoj osnovana, se lahko v »Seznam naznanil«, toda pod eno in isto tekočo številko vpišejo vse spremembe, ki nastanejo na enem in istem zemljišču. Pismeno naznanilo podpisuje oni, ki ga vlaga, v za to predvidenem stolpcu, odnosno v stolpcu naznanilnega lista, v katerem so vpisani podatki o vrsti spremembe. V kolikor bi se ustna naznanila ne mogla takoj vnesti v naznanilni list, odnosno v seznam naznanil, ker ni zadostnih ali verodostojnih podatkov, sestavi katastrska uprava zapisnik, ki ga podpiše vlagatelj naznanila. Ta zapisnik se mora izpopolniti z naknadno sporočenimi podatki, ki so bili prvotno pomanjkljivi. Te podatke preskrbi stranka sama, ali pa jih katastrska uprava zahteva od občine. 5. Kaj mora vsebovati pismeno naznanilo. Člen 27. Pismeno naznanilo mora vsebovati v glavnem sledeče podatke: 1. ime katastrske občine; 2. naziv okoliša (kjer je to potrebno); 3. naziv, če ga kraj ima; 4. številke parcel; 5. vrsto kulture po dejanskem stanju; 6. rodbinsko, polno očetovo in krstno ime posestnika, bivališče in hišno številko; v mestih in trgih pa tudi naziv ulice (polno očetovo ime samo v onih krajih in občinah, kjer je to zaradi ugotovitve identitete posestnika potrebno); 7. v slučaju odsvojitve cele ali dela parcele ali celega posestva se morajo navesti poleg osebnih podatkov pod točko 6 tega člena tudi osebni podatki novega posestnika; 8. vrsto spremembe glede osebe, kulture, površine, katastrskega čistega donosa; pojasnilo, da-li gre za popravo pogreške, za trajno ali za začasno oprostitev, za znižanje, za olajšanje ali za povračilo zemljarine; 9. v slučajih, kjer obstoji pogodba, odobritev, pristanek, poravnava, rešitev, razsodba ali kakršnakoli pogodba med dvema ali več posestniki, se mora navesti ali je pogodba pismena ali ustna. Pri pismeni pogodbi se mora navesti številka in datum ter kratka vsebina listine. Pri ustnih pa: datum in vse druge okolnosti, ki so potrebne za izvršitev, če je slučaj izvedljiv, pravnomočen, stvaren, verodostojen in je to vobče predmet vzdrževanja katastra; 10. čas, kdaj je sprememba nastala; 11. pri spremembi kulture: ali se sprememba nanaša na celo parcelo, samo na del parcele ali na več parcel; L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 12/94 12. pri delitvi posestva: ali se cele parcele prenesejo na udeležence, ali jih je treba deliti, odnosno, katere parcele se prenesejo cele in katere se dele; 13. pri delitvi posameznih parcel: kako se morajo približno deliti parcele, ali jih je treba deliti na dva, tri ali več delov in v kakem razmerju. Ako je površina novih delov ugotovljena z aktom: točen prepis celega ali dotičnega dela akta. V slučajih razdelitve parcel je potrebno, da se navede smer, odnosno položaj nove meje z ozirom na obliko mej onih parcel, ki se ne menjajo; 14. ali je zamejničenje nove meje v smislu zakona o zemljiškem katastru že izvršeno ali ne; 15. ako zamejničenje še ni izvršeno, se mora navesti, da se bo zamejničenje izvršilo najdalje v roku 14 dni in da bo katastrska uprava o tem naknadno obveščena. Če to obvestilo, bodisi pismeno ali ustno, v roku 14 dni ni dostavljeno katastrski upravi, ga ta urgira, ako pa obvestilo sploh izostane do dneva, ko se sestavlja razpored potovanja za poletno dobo, se taka prijava ne vpiše v razpored potovanja. Prizadeti posestnik se mora o tem obvestiti; 16. končno mora pismeno naznanilo vsebovati še tudi one podatke, ki so potrebni pri vpisovanju sprememb posamezno naštetih v čl. 19, 20, 21 in 22 tega pravilnika; 17. naznanila za premer spornih slučajev, spornih mej, spornih delitev in drugih sličnih zadev, katastrska uprava sploh ne vzame v postopanje. Ako so take pismene prijave vložene, se morajo zavrniti, stranko pa je napotiti na oblasti, ki so pristojne za reševanje teh sporov. 6. Spremembe, ki so ugotovljene po uradni dolžnosti. Člen 28. Za spremembe, katere opazijo pri delu za vzdrževanje katastra organi katastrskih uprav sami, ali za katero so na kakršenkoli način uradno zaznali, bodisi od drugih oblasti, bodisi od strani neprizadetih privatnih oseb, je postopek isti kot pri vseh ostalih spremembah, prijavljenih pismeno ali ustno neposredno od strani prizadetih zemljiških posestnikov, vendar pa s to razliko, da se pri takih prijavah predhodno ugotovi resničnost podatkov na podlagi zaslišanja posestnika onega zemljišča, na katerega se te spremembe nanašajo. Sem spadajo tudi slučaji trajne oprostitve davka na zemljišča po členu 10, točke 1, 2, 3, 6, 9, 10 in 11 zakona o neposrednih davkih, v kolikor jih prizadete osebe, oblasti in ustanove že same niso prijavile. To se bo dogajalo zlasti v slučajih prestanka pogojev, s katerimi je bila pridobljena pravica do oprostitve po členu 10 zakona o neposrednih davkih. Proti posestniku, ki ni pravočasno naznanil nastale spremembe, se mora postopati po členu 138 zakona o neposrednih davkih. 7. Naznanilni rok. Člen 29. Roki za vlaganje naznanil (čl. 42 zakona o zemljiškem katastru) so naslednji: 1. Za spremembe, naštete v členu 41, točka 2 do vključno 5 zakona o zemljiškem katastru: glede osebe posestnika, glede površine parcel, kulture zemljišča in glede katastrskega čistega dohodka po členu 10 in 11, točka 6 zakona o neposrednih davkih, 60 dni potem, ko so spremembe nastale. To so one spremembe, ki so navedene v členu 19 pod črko e, f, h, i, k, 1, m, n, o, p, v členu 20 pod črko a, b, c, č, d, e, i, j, 1 in v členu 21 črko b tega pravilnika. 2. Za spremembe po členu 41, točka 1 in 9 zakona o zemljiškem katastru, t. j. za spremembe ene katastrske občine in poprave raznih naznanjenih ali opaženih pogrešk v katastrskem operatu najsibo kakršnekoli vrste ni odrejenega roka. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 13/94 Te spremembe se iščejo v slučaju potrebe (v mejah ene katastrske občine), odnosno kadar se opazijo (razne pogreške v katastrskih operatih). Te spremembe so naštete v členu 19, črka a, b, c, č, d, g, j, r in v členu 20, črka f, g, h in k tega pravilnika. 3. Spremembe po členu 41, točka 6 in 7 zakona o zemljiškem katastru, ki nastanejo z začasno oprostitvijo zemljiškega davka, navedeno v členu 11, točka 1 do vključno 5 zakona o neposrednih davkih, potem z olajšanjem davka za taka zemljišča, ki so se s posebnimi stroški in trudom izboljšala v plodnosti, se morajo po členu 13 in 17 zakona o neposrednih davkih naznaniti do konca onega leta, v katerem so nastali pogoji za take spremembe. Te spremembe so omenjene v členu 21, črka a in c tega pravilnika. 4. Spremembe po členu 41, točka 8 zakona o zemljiškem katastru, ki nastanejo z odpisom davka na zemljišče vsled raznih elementarnih nezgod po členu 11, točka 6 in členu 12 zakona o neposrednih davkih, se prijavljajo v roku 8 dni, šteto od dneva elementarne škode. (Glej člen 20, črka 1) drugi odstavek, dalje člen 21, črka b) in člen 22 tega pravilnika.) Podrobnejše odredbe glede roka so obrazložene v uredbi br. 137.095/28 in v navodilu br. 82.178/29. (Glej člen 22 tega pravilnika.) 8. Čas naznanjevanja sprememb, za katere ni potreben niti ogled na kraju samem, niti zmeritev. Člen 30. Pismena naznanila se lahko vlagajo skozi vse leto. Le-ta se zabeležijo v poslovni protokol z opombo, da so vložena v zbirko prejetih naznanil katastrske občine N. N. za leto 19... Ustna naznanila se sprejemajo največ dvakrat na teden. Te dneve odredi po krajevnih (lokalnih) razmerah katastrska uprava sama, toda po predhodnem odobrenju odseka za kataster in državna posestva pristojne finančne direkcije. Sprejemni dnevi se morajo na krajevno običajen način razglasiti. V nujnih slučajih se morajo ustne prijave sprejeti v vsakem času, t. j. vsak dan v času uradnih ur. Člen 31. Vsa pravočasno vložena naznanila, sprejeta pred zaključkom katastrskega operata dotične občine se morajo izvesti v istem letu, v kolikor izvedba teh sprememb ni zvezana s terenskimi deli. Če je prispelo pismeno ali ustno naznanilo v času, ko je katastrski operat občine za dotično leto že zaključen, t. j. če so spremembe za to leto že popolnoma izvedene v katastrskem operatu, se vloži naznanilo v zbirko sprejetih naznanil za naslednje leto, izvzemši slučaje, kadar se naznanilo nanaša na tako spremembo, vsled katere ni potrebno menjati podatkov v površini in v katastrskem čistem donosu. To so običajno spremembe, ki se tičejo prenosa celega posestva in poedinih celih parcel od enega posestnika na drugega, kakor tudi poprave pogrešk v osebnih podatkih, kraja bivanja in slično. Take spremembe je v večini slučajev še vedno mogoče brez velikih težkoč izvesti v posestnih listih, vsotniku posestnih listov, numeričnem seznamu posestnih listov in v alfabetičnem pregledu posestnikov, kakor tudi v parcelnem zapisniku. Pa tudi te spremembe se ne izvedejo v slučajih, kadar je razpored zemljarine za dotično občino že zaključen, ker bi tako postopanje v znatni meri oviralo posle pri vzdrževanju katastra. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 14/94 V slučajih, kadar se sprememba iz upravičenih razlogov ne more več izvesti v istem letu, se mora katastrska uprava ravnati po odredbi člena 39 zakona o zemljiškem katastru, ki se glasi: »Dokler se davek potom vzdrževanja katastra ne prenese na novega posestnika, odgovarja za ta davek osebno oni posestnik, ki je vpisan v katastrskem operatu.« 9. Čas naznanjevanja sprememb, pri katerih je potreben ogled ali zmeritev. Člen 32. Pismena ali ustna naznanila, ki so v zvezi z ogledom na kraju samem ali z zmeritvami, morajo biti predložena pred sestavo razporeda potovanja za dotično leto. Ako so naznanila sprejeta po zaključku razporeda potovanja, tedaj se rešijo taka naznanila v istem letu samo takrat, če je dotična občina vnesena v razpored potovanja in če je to delo mogoče izvršiti poleg drugega, že naznanjenega dela, sicer se obravnavajo taki slučaji šele naslednje leto. V nujnih slučajih da stranka na lastne stroške izvršiti zmeritev po pooblaščenem inženjerju ali geometru, ali pa po geometru katastrske uprave na temelju pravilno kolkovane prošnje ter odobrene po odseku za kataster in državna posestva pri pristojni finančni direkciji. Za vsak poedini slučaj izrednega potovanja katastrskega geometra na teren je treba imeti posebno odobritev za potovanje. 10. Naznanjevanje sprememb v času bivanja katastrskega geometra v občini. Člen 33. V času bivanja geometra v občini, sprejme geometer samo toliko naznanil, kolikor jih more poleg drugega, v programu določenega dela in v za to določenem času izvršiti. To delo pa ne sme v nobenem slučaju ovirati izvršitve rednih in pravočasno naznanjenih sprememb. Ko se vrši vsako deseto leto v občini po odredbi člena 46 zakona o zemljiškem katastru pregled posestev in drugih stvarnih sprememb, mora katastrski geometer sprejemati in po možnosti tudi rešiti vsa naznanila o spremembah, ki se mu dostavijo ali sporoče, kakor tudi spremembe, ki jih je sam ugotovil v času bivanja v občini. Ako jih ne more izvršiti, tedaj si jih zabeleži, da jih v celoti reši v dobi naslednjih desetih let, vendar pa prej, nego pride dotična občina po preteku desetih let ponovno v pregled. 11. Sprejemanje naznanil sodnih oblasti. Člen 34. Sodne oblasti morajo vse spremembe, za katere zvedo na kakršenkoli način službeno v njih delokrogu, v teku 30 dni naznaniti pristojni katastrski oblasti. Za spremembe, ki so nastale na zemljišču, zaznajo sodne oblasti ob priliki prenosa lastnine v zemljiški knjigi (pri celih parcelah in celih posestvih), ob priliki zapuščinskih razprav in ob priliki potovanj na kraj sam. Ravnotako opazijo pri izvedbi sprememb v zemljiški knjigi, ki jih prijavljajo katastrske uprave, nesoglasja med katastrom in zemljiško knjigo na oni kakor tudi nesoglasja med zemljiško knjigo in dejanskim stanjem na drugi strani, ter jih naznanijo katastrskim upravam. Kadar podatki v naznanilnih listih, sprejetih od katastrskih uprav, niso dovolj jasni, sporoče sodišča ta nesoglasja katastrskim upravam. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 15/94 Da so vzdrži soglasje med katastrom in zemljiško knjigo, izvršujejo sodne oblasti prenos lastninske pravice v slučajih delitve parcel v občinah, kjer je katastrska zmeritev že izvedena, samo na podlagi načrtov, izdelanih in podpisanih od katastrske uprave, ali na podlagi načrtov pooblaščenih inženjerjev in geometrov, ako so ti načrti predhodno pregledani in odobreni od katastrskih oblasti. V ta namen pošiljajo sodne oblasti vse načrte pooblaščenih inženjerjev in geometrov, ki jih dobe od kakršnekoli strani, pred izvedbo spremembe v zemljiški knjigi, katastrskim oblastim v pregled in overitev. (Čl. 43 zakona o zemljiškem katastru.) 12. Sprejemanje naznanil po davčnih upravah. Člen 35. Davčne uprave so istotako dolžne, da v roku 30 dni naznanijo katastrski upravi vse spremembe, za katere so v svojem delokrogu službeno zaznale. Zaznajo jih pri vplačevanju zemljarine na osnovi podatkov, prevzetih iz razporeda zemljarine, dalje pri vplačevanju zgradarine, oziraje se pri tem na odredbo točke 8 pravilnika k čl. 9 zakona o neposrednih davkih. V slučajih, kadar posestniki vlagajo pri davčnih oblastvih predstavke, prošnje in naznanila o spremembah na zemljišču, odstopajo davčne oblasti vse te zadeve katastrskim upravam v pristojnost. Vsa taka naznanila se morajo v roku 30 dni odstopiti pristojni katastrski upravi, v kolikor niso predvideni krajši roki v pogledu reševanja teh predmetov po pristojnih finančnih oblastvih. 13. Sprejemanje naznanil po ostalih državnih pristojnih oblastvih, ustanovah in samoupravnih telesih. Člen 36. Rok 30 dni, predviden v čl. 43 zakona o zemljiškem katastru velja tudi za vse ostale državne oblasti, ustanove in samoupravna telesa, posebno pa za občine. V interesu zemljiških posestnikov so občine dolžne, da v roku 30 dni dostavijo pristojni katastrski upravi vsa naznanila, ki so jih vložili posestniki in se nanašajo na zemljišča, ki leže v dotični občini. Ravnotako so občine dolžne, da najdalje v roku 30 dni vrnejo vse akte, ki jim jih pošljejo katastrske uprave radi dopolnitve in ugotovitve verodostojnosti. V. UGOTOVITEV SPREMEMB. Člen 37. Pod ugotovitvijo sprememb se razume ves postopek in delo, ki se mora izvršiti od časa, ko je bilo naznanilo sprejeto, pa do časa, ko je bila sprememba ugotovljena kot resnična, zadostna, stvarna, izvedljiva in pravnomočna in kot taka vnesena v izkaz sprememb za dotično leto. Po načinu dela pri ugotavljanju gornjih okoliščin se spremembe dele v tri glavne skupine: 1. na spremembe, ki se na osnovi pravilnega naznanila izvedejo v katastrskem operatu brez ogleda na kraju samem in brez zmeritve; 2. na spremembe, ki se izvedejo v katastrskem operatu na osnovi ogleda na kraju samem brez zmeritve ali eventualno z zmeritvijo; 3. na spremembe, ki se izvedejo v katastrskem operatu samo na podlagi zmeritve. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 16/94 1. Ugotovitev sprememb, ki se izvedejo na osnovi naznanil v katastrskem operatu brez ogleda na kraju samem in brez zmeritve. Člen 38. Spremembe pod točko 1 predhodnega člena so naštete v tem pravilniku - v čl. 19, črka j, ako se popravlja pogreška v prvotnem ali naknadnem računanju površin; - v čl. 19, črka p, ako se črtanje nanaša na cele zgradbe z vsemi stranskimi zgradbami, ali na celi objekt; - v čl. 10, črka r tega pravilnika; - v čl. 20, črka a, b, c, d, e, f, g (eventualno), h, j (eventualno), k (eventualno) in vse spremembe, za katere obstoje načrti pooblaščenih inženjerjev in geometrov. Gornje spremembe, se ugotavljajo s primerjanjem naznanila ali sodnega sklepa, razsodbe sodišča ali kake druge pristojne državne oblasti, S podatki, vpisanimi v katastru, in s pomočjo originalnih delov katastrskega operata. Ako je naznanilo nejasno, nepopolno, neresnično, ali če se pojavi kakršenkoli dvom, mora katastrska uprava z dopisovanjem ali na osnovi zaslišanja prizadetih strank, vse nedostatke odstraniti, naznanilo dopolniti, ga dati stranki ponovno v podpis, ter nato ta slučaj vpisati pod ustrezajočo redno številko izkaza sprememb. Samo v izjemnih slučajih je dovoljeno, da se na podlagi ogleda na kraju samem ali na podlagi zmeritve odstranijo pogreški ali nedostatki, ki se sicer pismeno ali po zaslišanju nikakor ne bi mogli odstraniti, ali pa če tiči vzrok v samih katastrskih načrtih. Ta poprava se lahko v nujnih in važnih slučajih izvrši na kraju samem, če interesirana oseba prevzame vse stroške ogleda na kraju samem odnosno zmeritve. V nasprotnem slučaju se ta poprava izvrši po službeni dolžnosti ob priliki prihodnjega poslovanja geometra v dotični občini. 2. Ugotovitev sprememb, ki se izvedejo v katastrskem operatu na osnovi ogleda na kraju samem brez zmeritve ali eventualno z zmeritvijo. Člen 39. Spremembe po čl. 37, točka 2 pravilnika so naštete - v čl. 19, črka g in p istega pravilnika, ako se črtanje nanaša na dele zgradb ali objekta; - v čl. 20, črka g (eventualno), i, j (eventualno), k (eventualno), l; - v čl. 21. črka a, b in c; - in v čl. 22 tega pravilnika. Te spremembe se morajo pred izvedbo po katastrski upravi komisijsko ogledati in ugotoviti na kraju samem. Pri komisijskem ogledu na kraju samem za spremembe zbog odpisa davka radi elementarne škode po čl. 12 zakona o neposrednih davkih in po čl. 22 tega pravilnika mora postopati katastrska uprava po odredbi uredbe br. 137.095, z dne 20. oktobra 1928 in po navodilu br. 82.178, z dne 10. septembra 1929. Pri komisijskem ogledu na kraju samem se mora pri teh spremembah katastrski geometer ravnati po odredbi iz čl. 47 zakona o zemljiškem katastru, ki se glasi: »Pri vseh ogledih sprememb na kraju samem mora prisostvovali dotična prizadeta stranka; zraven tega morata sodelovati pri ogledu dva občinska predstavnika, ki so jima znane posestne in gospodarske razmere v dotični občini. Odsotnost le-teh ne zadržuje poslovanja, ako je dokazano, da so bili obveščeni.« L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 17/94 Glede priobčitve uspeha poslovanja in glede pritožbe zaradi teh sprememb veljajo v celoti odredbe čl. 48 zakona o zemljiškem katastru, ki se glasi: »Uspeh poslovanja se mora priobčiti prizadetim posestnikom, odnosno pri dotični občini javno razgrniti. Zoper spremembe operatov je dopustna pritožba na katastrsko oblast v roku 15 dni, od dne, ko so se prijavljene in ugotovljene spremembe priobčile, odnosno javno razgrnile. Proti rešitvi prve katastrske oblasti se more pritožili v roku 15 dni od dneva vročitve na višjo katastrsko oblastvo, čigar rešitev je izvršena.« S pravilnikom o poslovanju in pristojnosti odseka za kataster in državna posestva pri finančni direkciji in o poslovanju in pristojnosti katastrskih uprav br. 27.160, z dne 8. marca 1929, »Službene Novine« br. 63—XXVII, z dne 16. marca 1929, je določeno, kateri slučaji sprememb po tem členu tega pravilnika spadajo v pristojnost odseka za kataster in državna posestva pri finančni direkciji, odnosno kateri spadajo v pristojnost katastrskih uprav. (Glej čl. 3, 4, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 15, 16, 43, 44, 45, 46, 47, 48 Pravilnika br. 27.160/29.) Pri ugotovitvi sprememb v kulturi služi kot osnova seznam vzornih zemljišč, vpoštevajoč odredbe iz čl. 70 uredbe o delokrogu in načinu poslovanja komisije za določevanje zemljiškega dohodka kakor tudi o izdelavi popisa zemljišč v krajih, kjer še niso izdelani katastrski podatki br. 6.381, z dne 9. maja 1928, »Službene Novine« br. 113—XXXVIII, z dne 19. maja 1928. Eventualno potrebna merjenja se izvršujejo z ono natančnostjo, ki ustreza namenu. 3. Ugotovitev sprememb, ki se izvedejo v katastrskih operatih le na osnovi katastrske zmeritve. Člen 40. Spremembe po členu 37, točka 3 tega pravilnika so naštete v tem pravilniku v členu 19, črka a, b, c, č, d, e, f, h, i, j, k, l, m, n, o; v čl. 20, črka j, l in v čl. 31, črka a (eventualno), b (eventualno). Zmeritve za te slučaje se vrše na osnovi določenega razporeda potovanja za poletno dobo, ki je odobren po pristojni finančni direkciji. Ako posestniki ali njih zastopniki ne pridejo pravočasno na odrejeno mesto in je dokazano, da so bili obveščeni, se zmeritev vendar izvrši po dejanskem stanju s pomočjo občinskih organov in (pod pogojem, da je zamejničenje novih mej pravilno, t. j., da je meja označena z vidnimi in trajnimi mejniki in pod pogojem, da občinski predstavniki lahko navedejo vse ostale podatke, ki so potrebni za izvedbo spremembe v katastrskem operatu. (Glej čl. 27, točka 15 tega pravilnika.) Ako se pozneje ugotovi da so bile informacije občinskih predstavnikov v pogledu ostalih podatkov napačne, mora prizadeti posestnik plačati vse za popravo napak nastale stroške. Ako so te napake take vrste, da se lahko popravijo brez ponovnega potovanja na kraj sam, je dolžnost posestnika, da sporoči v roku 15 dni katastrski upravi točne podatke. Neopravičena odsotnost prizadetih oseb pri zmeritvi se kaznuje po čl. 138 zakona o neposrednih davkih. Merjenje spornih mej in spornih objektov ne spada v pristojnost katastrskih uprav (glej čl. 27, točka 17 tega pravilnika). Za način označevanja mej veljajo odredbe pravilnika o katastrski zmeritvi III. del. Vsa merjenja se vrše po predpisih pravilnika za katastrsko zmeritev, v kolikor s tem pravilnikom niso predvidene olajšave. Skice, ki niso izdelane na terenu, nimajo nikake važnosti za katastrski operat, kakor tudi ne načrti, ki so jih izdelali pooblaščeni inženjerji in geometri, brez predhodnega merjenja na kraju samem in namenili za izvedbo v katastrskem operatu. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 18/94 Zoper spremembo katastrskega operata na osnovi zmeritve je tudi dopustna pritožba v roku 15 dni, šteto od dneva obvestitve. Pod dnevom obvestitve je razumeti dan zmeritve brez ozira na to, če je prizadeta oseba zmeritvi prisostvovala ali ne. Zoper rešitev katastrske uprave je dopustna pritožba na finančno direkcijo v roku 15 dni, šteto od prejema rešitve katastrske uprave. Rešitev finančne direkcije je izvršna. VI. MERITVE ZA VZDRŽEVANJE KATASTRA. Člen 41. Po odredbah čl. 38, 45 in 46 zakona o zemljiškem katastru je katastrska uprava dolžna sprejemati in reševati vsa naznanila o spremembah na zemljiščih, ki so nastale po izvršeni katastrski zmeritvi. Ta dolžnost prestane v občinah, v katerih je bila zmeritev že prej izvršena, šele takrat, kadar se katastrski operat ne more več popravljati s rednim vzdrževanjem katastra. (Čl. 56 zakona o zemljiškem katastru.) V občinah, kjer je katastrski premer izvršen v novejšem času, se morajo vse spremembe bodisi tehnične ali davčne narave, izvesti v katastrskem operatu z isto natančnostjo, oziraje se pri tem vedno na čl. 1 v zvezi s čl. 38 zakona o zemljiškem katastru, v občinah pa, v katerih že obstoji zemljiška knjiga, se mora upoštevati tudi načelo o neobhodni potrebi soglasja med katastrom in zemljiško knjigo. To je mogoče samo tedaj, ako katastrski načrti ustrezajo dejanskemu stanju na terenu. Zaradi tega je glavna dolžnost katastrskih uprav, da posvečajo največjo pažnjo pravilni izvedbi onih sprememb v katastrskem operatu, ki se izvršijo v katastrskih načrtih. (Čl. 18, točka 1 in čl. 19 tega pravilnika.) Semkaj spadajo vsi slučaji merjenja po organih katastrskih uprav, kakor tudi po pooblaščenih inženjerjih in geometrih. 1. Merjenja, ki jih vrše organi katastrskih uprav. Člen 42. Merjenja se izvršujejo na državne stroške za časa bivanja katastrskega geometra v občinah na osnovi odobrenega potnega načrta za letno dobo, kakor tudi za časa pregleda vsakih 10 let v vsaki občini. Izredna merjenja so izvršujejo samo na stroške prizadetih privatnih oseb, samoupravnih teles, ustanov in državnih oblasti. Semkaj se prištevajo vsa merjenja, katerih izvršitev ne spada v uradno dolžnost katastrskega geometra, kakor tudi one meritve, za katere ne obstoji specijalen nalog nadrejenih katastrskih oblasti. Člen 43. Za vsak poedini slučaj izrednega merjenja je potrebna odobritev odseka za kataster in državna posestva pri pristojni finančni direkciji. Ako ima oddelek za kataster in državna posestva ministrstva financ izvršiti kako nujno zmeritev, sporoči tak slučaj finančni direkciji, da ta izda nalog podrejeni katastrski upravi za izvršitev te zmeritve. Ta način poslovanja velja tudi za vse ugotovitve na kraju samem, tako da finančna direkcija v vsakem času ve, kje se nahaja osebje podrejenih katastrskih uprav. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 19/94 Člen 44. Merjenja, ki se nanašajo na spremembe, omenjene v čl. 40 tega pravilnika in ki se sicer morajo izvršiti po uradni dolžnosti ter so nujno potrebna, t. j. ako prizadeti posestniki teh merjenj ne morejo ali ne smejo odložiti do prihodnjega službenega poslovanja katastrskega geometra v dotični občini, se izvrše ravnotako na stroške prosilca po predhodni odobritvi finančne direkcije. Člen 45. Izredno potovanje na državne stroške v slučajih, ki so navedeni v prejšnjem členu, more odobriti finančna direkcija samo v naslednjih izjemnih slučajih: 1. ako je bil slučaj prijavljen pred sestavo potnega načrta ter vnesen v ta načrt, pa se iz upravičenih razlogov, brez krivde prizadete stranke ni mogel izvršiti v času poslovanja geometra v občini zaradi obolenja geometra; 2. ako je bilo poslovanje zaradi vremenskih neprilik ali iz kakršnihkoli drugih upravičenih razlogov prekinjeno ali odgodeno po predpostavljenih oblastih; 3. ako je bil geometer po lastni uvidevnosti, toda brez naročila finančne direkcije, primoran prekiniti poslovanje in postoji o tem pismeno obvestilo geometra pristojni finančni direkciji, ki je to vzela na znanje, odnosno odobrila postopek geometra; 4. v slučaju, če je bilo delo v dotični občini radi nezanesljivih katastrskih načrtov ali radi nepravilnih katastrskih podatkov, toda brez krivde stranke, tako obsežno, da so slučaji zmeritve ali ugotovitve, ki so prvi prišli na vrsto, povzročili, da eden ali več slučajev merjenja ali ugotovitev ni bilo popolnoma izvršenih, ali pa so povsem izostali; 5. kadar je bil potni načrt zaradi nepoznanja terenskih prilik in zaradi nepredvidenega neugodnega vremena po geometru ali odseku finančne direkcije za dotično občino napačno sestavljen. Člen 46. Izredni slučaji merjenja ali ugotovitev po prejšnjem členu se izvršijo na državne stroške na osnovi utemeljenega in izčrpnega poročila katastrske uprave ter odobrenja finančne direkcije, šele po končanem delu v zadnji občini, vpisani v potnem načrtu za dotično leto. Ako je več takih občin, se mora sestaviti nov potni načrt. Člen 47. Vsi ostali nujni slučaji merjenja in ugotovitev, ki so bili naznanjeni po sestavi potnega načrta za poletno dobo, se smejo, v kolikor niso bili izvršeni za časa bivanja geometra v dotičnih občinah, vzeti v delo po izvršenih delih, predvidenih v potnem načrtu za poletno dobo, šele v zimski dobi na stroške interesentov, s pogojeni, da se za vsak posamezni slučaj izposluje odobritev finančne direkcije. Člen 48. Pozive sodnih in političnih oblasti ter prošnje ostalih oblasti, ustanov in samoupravnih teles za sodelovanje pri razpravah na terenu in za izvršitev kakršnihkoli meritev in ugotovitev, mora katastrska uprava takoj, ko jih prejme, poslati z izčrpnim poročilom pristojni finančni direkciji v odobritev ter o tem obenem obvestiti dotično oblast, ustanovo ali samoupravno telo radi znanja in ravnanja. Pred prejemom odobritve finančne direkcije katastrski geometer ne sme v nobenem slučaju izvršiti dela, ki se od njega zahteva. Neizvajanje slednjega se kaznuje disciplinarno, potni račun pa se ne vzame v pretres. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 20/94 Člen 49. Vsi potni računi se predložijo v pregled in odobritev odseku za kataster in državna posestva pristojne finančne direkcije. Izplačilo stroškov terenskega potovanja se vrši na isti način kot za službena potovanja po obstoječi uredbi o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev. Člen 50. Za merjenja in ugotovitve na kraju samem na stroške privatnih oseb, državnih oblasti in samoupravnih teles se računajo poleg potnih stroškov po obstoječi uredbi o potnih in selitvenih stroških civilnih državnih uslužbencev tudi še dnevne službene prejemke dotičnega geometra za ves čas, ki je bil za izvršitev dela in za potovanje potreben. Pod službenimi prejemki geometra, ki vrši merjenje, se razume: osnovna in položajna plača in stanarina kakor tudi vse specijelne osebne, rodbinske in draginjske doklade. Službeni prejemki za en dan, ki znašajo 1/30 mesečne plače, pripadajo državi. Geometru pripada samo dnevnica, prevoz, kilometraža in povračilo vseh onih stroškov, ki se po obstoječi uredbi smejo računati za službeno potovanje. 2. Predmet merjenja. Člen 51. Katastrski geometer mora izvršiti po čl. 40 tega pravilnika vsa našteta merjenja, ki obsegajo vse vrste sprememb, navedenih v čl. 19, 20 in 21 tega pravilnika, ki se brez merjenja ne morejo niti ne smejo izvesti v katastrskem operatu, v kolikor nekaterih od teh meritev ne bodo izvršili pooblaščeni inženjerji in geometri ali strokovni organi drugih ministrstev po predpisih zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928. Člen 52. Vsaka sprememba, ki se vriše v katastrske načrte, mora biti na terenu ugotovljena, odnosno premerjena. Meritev se mora izvršiti v vsakem slučaju brez ozira na obliko in površino parcel. Izjema, ki je bila dovoljena po prejšnjih zakonih, uredbah, pravilnikih in instrukcijah, da se meritev ne vrši, ako se deli parcela v obliki kvadrata ali pravokotnika s širino največ 20 metrov, pa četudi se ta delitev izvede po sorazmernih delih parcel — ne velja več iz razloga, ker se morajo nove meje zamejničiti s trajnimi in vidnimi mejniki. Da je to zamejničenje izvršeno v resnici točno in pravilno, se more ugotoviti edino le z merjenjem. 3. Način merjenja. Člen 53. Meritve, ki jih izvršujejo katastrske uprave, morajo bili izvršene najmanj z ono natančnostjo, ki ustreza točnosti prvotne, odnosno reambulirane ali obnovljene zmeritve, kakor tudi točnosti izdelave katastrskih načrtov dotične občine. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 21/94 Naknadne spremembe se morajo izmeriti in vrisati v načrte tako, da se katastrski načrti s tem ne samo dopolnjujejo, nego tudi popravljajo in to vsaj v najbližji okolici onih mest, kjer je bilo izvršeno snimanje sprememb. Radi tega mora vsebovati vsak slučaj katastrskega merjenja, ki je začrtan v skici snimanja, ne samo sliko z vsemi podatki onih parcel, ki morajo na podlagi naznanjene spremembe spremeniti obliko, temveč tudi podatke za vse parcele, ki neposredno mejijo s temi parcelami, da je obenem mogoče predmetne parcele, odnosno nove načrte čim točneje vrisati v katastrske načrte ter hkrati popraviti nedostatke ali napake v sosednih parcelah. 4. Merjenje v občinah z novejšo zmeritvijo. Člen 54. V občinah, v katerih je v novejšem času izvršena katastrska zmeritev, se mora katastrski geometer ravnati ravnotako po načelih, navedenih v prejšnjem členu, s to olajšavo, da se snimanje sosednih parcel omeji na najpotrebnejše podatke, to pa samo s pogojem, ako podatki katastrskih načrtov glede parcele, za katero se vrši premer, popolnoma soglašajo z dejanskim stanjem. Pa tudi v tem, kakor v vseh slučajih merjenja, se mora paziti na to, da se morejo izvršiti izpopolnitve oziroma odstraniti nedostatki in napake najhitreje in najbolje ob tej priliki. Člen 55. Število nezadostno snimanih in vsled tega neizvedljivih slučajev, zlasti v občinah, kjer je v zadnjem času izvršena nova zmeritev, mora biti reducirano na minimum, sicer mora geometer izredno in na lastne stroške izvršiti ponovno merjenje. Ponovne meritve, povzročene po krivdi geometra, mora ta izvršiti na svoje stroške še v istem letu, najkasneje pa začetkom prihodnjega leta, brezpogojno pa pred zaključkom občine za odnosno leto (glej odredbe čl. 9 zakona o neposrednih davkih). Take meritve se nikakor ne smejo ponovno vnašati v potni načrt za sledeče leto. Člen 56. Način (metoda) merjenja mora biti poleg svoje smotrenosti po možnosti ista, kot je bila uporabljena pri novi zmeritvi dotične občine, t. j. ako je bila zmeritev izvršena na osnovi poligonske ali linijske mreže, mora biti tudi detajl pri tem premeru sniman na poligonski ali linijski mreži ortogonalno ali tahimetrično. 5. Merjenja v občinah s starejšo zmeritvijo. Člen 57. V krajih, oziroma občinah, kjer je bila zmeritev izvršena v prošlem stoletju, bodisi na grafičen ali numeričen način, mora katastrski geometer izvršiti meritve z največjo pazljivostjo, da dobi točne in dobre rezultate, z druge strani pa izvrši tako, da se merjene parcele ali kompleksi v večini slučajev brez znatne deformacije in v mejah dovoljenih razlik morejo vložiti in vrisati na pripadajoča mesta, prilagodivši jih okviru snimljenega kompleksa. Člen 58. V teh krajih se morajo vse meritve, ki se nanašajo na meje, raztegniti na večje število sosednih parcel, in sicer tako daleč, da se pride do meje, oziroma do okvira, ki soglaša s katastrskim načrtom. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 22/94 V kolikor bi to ne uspelo s prvo meritvijo, ali ako se to ni moglo predvideti ob priliki sestavljanja potnega načrta in bi radi tega primanjkovalo časa za tako meritev, se meritev lahko nadaljuje prihodnje leto s pogojem, da posestniki pravočasno zamejničijo svoje parcele po dejanskem stanju in to pismeno ali ustno naznanijo katastrski upravi še pred sestavo potnega načrta. Dotlej, dokler se ves kompleks ne premeri, se nova meja, ki je bila predmet merjenja, ne sme definitivno izvesti v katastrskih načrtih. Člen 59. Vsi načrti, ki se izdelajo na podlagi začasne posestne meje, morajo biti označeni z opombo: »začasna meja, ker se stanje v katastrskem načrtu ne sklada z dejanskim stanjem, poprava pa je v teku.« V predmetnem naznanilnem listu z načrtom, ki je namenjen zemljiški knjigi, se mora navesti, da se bo v svrho izpopolnitve tega slučaja izvršila ponovna meritev, ter da se bo naknadno dostavil sodišču definitiven naznanilni list s kopijo o definitivnem stanju. Izvedba v zemljiški knjigi se mora v vsakem podobnem primeru omogočiti na način, obrazložen v predhodnem odstavku, toda le če gre za delitev parcele. Člen 60. Vrisavanje takih začasnih slučajev v katastrske mape se izvrši samo s svinčnikom ter se omeji samo na novo mejo t. j. na črto, ki predstavlja z delitvijo nastalo novo mejo. Ob mejni črti se v načrtu vpiše s svinčnikom: »začasna meja«. Ostale stare meje, četudi nedvomno točno ugotovljene, kakor tudi na novo zamejničene in zmerjene, se ne smejo menjati, vse dotlej, dokler se ves kompleks z zmeritvijo ne spravi v sklad s faktičnim stanjem. Člen 61. Ostale spremembe, ki se ne tičejo delitve in poprave posestnih mej, se smejo odložiti za prihodnje leto, ako so neizvedljive zaradi nezanesljivih katastrskih načrtov. Sodišča se v takih slučajih ne obveščajo z začasnimi naznanilnimi listi in začasnimi kopijami (plani, načrti). 6. Merjenje v krajih z nepopolnimi katastrskimi načrti. Člen 62. V krajih, kjer ni bilo katastrskih uprav (evidenc), in katastrski načrti vobče ne vsebujejo ali samo deloma vsebujejo spremembe, ki so nastale po prvem snimanju, se morajo katastrski načrti čimprej izpopolniti na podlagi delitvenih načrtov, ki so v zbirkah listin pri posameznih zemljiških knjigah. Namen te izpopolnitve in primerjave kopij katastrskih načrtov z zemljiškoknjižnimi mapami je v prvi vrsti ta, da se v najkrajšem času dobi načrt, ki bo vseboval vse one parcele, ki so vpisane v zemljiški knjigi in vrisane v zemljiškoknjižnih mapah in na osnovi katerih bo lahko katastrska uprava pričela s tehničnim delom za vzdrževanje katastra. Vse dotlej izvršujejo katastrske uprave zmeritve pri delitvah (v kolikor ta posel ne bi izvršili pooblaščeni inženjerji in geometri) na podlagi podatkov, s katerimi razpolagajo in s pomočjo kopij iz zemljiškoknjižnih načrtov. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 23/94 Člen 63. Vse zmeritve v teh krajih se morajo izvršiti tako, da se bo na podlagi skic (ako to za sedaj ne bi bilo mogoče, tedaj pozneje, ko bodo katastrski načrti urejeni in izpopolnjeni) lahko točno vrisalo vse zmeritve večjega obsega v načrte. Člen 64. Skice o zmeritvah se zbirajo in urejujejo po katastrskih občinah, da se njih podatki lahko pozneje uporabijo, odnosno njih vsebina prenese v katastrske načrte, čim bodo le-ti točno vzporejeni in dopolnjeni na osnovi zemljiškoknjižnih načrtov in kopij iz zbirke listin. Člen 65. Kjer obstoje katastrski načrti v merilu 1:6250 in poleg teh tudi še načrti v merilu 1:12.500 in 1:3125 ali 1 :1562,5, in načrti mesta Sarajeva v merilu 1: 500 in 1: 1000, morajo se ti načrti, razen načrtov mesta Sarajeva, ki so izdelani prvotno za fiskalne in vojaške kartografske svrhe, še nadalje vzdrževati na dosedanji način. One spremembe, ki so bile tekom vzdrževanja katastra približno ali napačno vrisane v te načrte, se morajo po možnosti v teku naslednjih let popraviti, oziroma izpopolniti, da bodo ti načrti mogli služiti kot dobra podlaga za novo zmeritev. 7. Merjenja, ki jih vrše pooblaščeni inženjerji in geometri. Člen 66. One osebe, ki imajo pravico na osnovi pravilnika ministra financ br, 2439, z dne 1. maja 1924, »Službene Novine« br. 125—XXVII, z dne 3. junija 1924, z izpremembami in dopolnitvami z dne 20. novembra 1926, br. 7868, »Službene Novine« br. 294—LXXIII z dne 25. decembra 1926 in rešenja br. 59.668, z dne 14. junija 1929, »Službene Novine br. 147—LXII, z dne 27. junija 1929, da izvršujejo privatno geometrsko prakso, smejo vršiti vsa katastrska merjenja, izvzemši meritve, ki se nanašajo na spremembe v kulturi in meritve, ki so eventualno potrebne za začasno oprostitev zemljiškega davka po čl. 11 zakona o neposrednih davkih, kakor tudi meritve, ki so internega uradnega značaja. Ogledi na licu mesta glede spremembe v kulturi celih parcel, dalje ogledi v svrho trajne oprostitve zemljiškega davka po čl. 10, potem glede začasne oprostitve po čl. 11 in glede ugotovitev po čl. 12, 13 in 17 zakona o neposrednih davkih, ki so prevzeti ali izvršeni po pooblaščenih inženjerjih in geometrih, se ne morejo uvaževati pri vzdrževanju katastra. Glede trajno zemljarine oproščenih zemljišč po čl. 10 zakona o neposrednih davkih smejo pooblaščeni inženjerji in geometri vršiti merjenja le za zemljiškoknjižni prenos lastnine in izvedbo v katastrskem operatu. Ugotovitve teh slučajev samo zaradi oprostitve zemljarine, a brez merjenja, t. j. če ta zemljišča v katastrskih načrtih in v ostalem katastrskem operatu kot zasebne parcele že obstojajo, pooblaščeni inženjerji in geometri ne smejo izvrševati. Člen 67. Načrti pooblaščenih inženjerjev in geometrov morajo bili izdelani po katastrskih predpisih ter pregledani in overjeni po pristojnih katastrskih oblastvih. Pregled izdelkov pooblaščenih inženjerjev in geometrov, ki se nanašajo na meritve zemljišča v površini do 25 hektarov, spada v pristojnost katastrskih uprav (čl. 53 pravilnika o delu in pristojnosti odseka za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah in o delu ter pristojnosti katastrskih L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 24/94 uprav br. 27160 z dne 8. marca 1929, »Službene Novine« br. 63—XXVII z dne 16. marca 1929), a pregled izdelkov, ki se nanašajo na površine večje od 25 hektarov, bodisi v eni parceli ali v skupini parcel, spada v pristojnost odseka za kataster in drž, posestva pri finančnih direkcijah (čl. 6 istega pravilnika). Člen 68. Načrti pooblaščenih inženjerjev in geometrov morajo tako v formalnem kakor tudi v tehničnem oziru biti pravilno in točno izdelani, ter morajo vsebovati vse podatke, ki so potrebni ne samo za izvedbo sprememb na zemljišču v zemljiški knjigi, temveč tudi za izvedbo sprememb v vseh delih katastrskega operata, zaradi kontrole izdelave kakor tudi zaradi eventualno potrebne ponovne konstrukcije, odnosno kartiranja, morajo biti priloženi izvodu načrta, namenjenega za katastrske oblasti ali pa vpisani v načrtu vsi zapisniki in spiski v originalu z meritvenimi podatki in računi površine. Katastrske oblasti morajo pravilno izdelane načrte pooblaščenih inženjerjev in geometrov izvesti v katastrskem operatu, izvzemši slučaje, v katerih se morajo ti načrti izpopolniti v pogledu onih podatkov, katerih izvršitev in ugotovitev spada izključno v delokrog katastrskih oblasti. (Glej čl. 66 tega pravilnika.) V čisto tehničnem pogledu in glede osebnih podatkov posestnikov pa morajo biti ti načrti brezhibno točni, popolni in pravilni. Za pravilnost so odgovorni pooblaščeni inženjerji in geometri. Člen 69. Če zaradi večjega nesoglasja med katastrskimi in zemljiškoknjižnimi načrti (mapami) in pa faktičnim stanjem nikakor ne bi bilo mogoče napravili načrtov, ki bi bili popolnoma izvedljivi v katastrskih načrtih, morajo pooblaščeni inženjerji in geometri v takih slučajih izdelati načrt v dveh situacijah. Prvi situacijski načrt mora ustrezati dejanskemu stanju zmerjene parcele ali zmerjenega zemljišča, t. j. onega objekta, ki je naveden v pogodbi. Na tem situacijskem načrtu morajo biti razvidne tudi sosedne parcele. Drugi situacijski načrt mora predstavljali zmerjeni objekt po stanju, kakor je v katastrskih načrtih oziroma v zemljiškoknjižnih mapah z včrtano novo mejo, odnosno mejami, če jih je več. Ta drugi situacijski načrt rabi samo v to, da se omogoči izvedba spremembe v zemljiški knjigi in začasno v katastrskem operatu. Na podlagi prvega situacijskega načrta bo katastrska uprava z naknadnim merjenjem še nepremerjene okolice tega objekta odstranila nesoglasja med dejanskim stanjem in katastrskimi načrti. O taki izpopolnitvi mora biti sodna oblast obveščena na isti način kakor v vseh ostalih slučajih sprememb na zemljišču. Take izpopolnitve so dovoljene samo v izjemnih slučajih, kadar se po mnenju katastrske uprave, a v bolj zamotanih slučajih, po odločitvi odseka za kataster in državna posestva pri finančni direkciji, nikakor ne more zahtevati, da pooblaščeni inženjerji in geometri na stroške stranke popravljajo zastarele katastrske načrte in napako večjega obsega, katerih stranka ni zakrivila. Na državne stroške se sme izvršiti izpopolnitev merjenja le, ako je prvi situacijski načrt popolnoma točen (t. j. izvod, ki je namenjen za katastrsko upravo). Člen 70. Načrti pooblaščenih inženjerjev in geometrov, ki ne ustrezajo katastrskim predpisom, nadalje oni, ki niso izdelani na podlagi premera na kraju samem, kakor tudi načrti, ki so pomanjkljivi bodisi v formalnem bodisi v tehničnem oziru, zlasti pa načrti, ki ne vsebujejo opombe, da so nove meje zamejničene s trajnimi in vidnimi znaki, kakor tudi oni, ki so izdelani na podlagi merjenja po L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 25/94 nekvalificiranem pomožnem osebju pooblaščenih inženjerjev-geodetov in geometrov, se ne smejo overiti. Overitev takih načrtov morajo katastrske uprave odreči v vsakem poedinem slučaju in vrniti načrte s pojasnilom oni oblasti, ki jih je predložila v pregled in overitev (glej čl. 193 tega pravilnika). 8. Merjenje ob priliki razdelitve (delitve) parcele. Člen 71. Parcela, ki naj se razdeli na podlagi kake pogodbe ali na osnovi sporazuma med zainteresirane osebe, se deli na dva ali več delov z merjenjem na kraju samem. Katastrska uprava vrši na stroške države samo ona merjenja, ki temelje na pravilno prejetih naznanilih, podpisanih od vseh zainteresiranih strank, na razsodbah ali pismenih dovoljenjih za izvršitev delitve. Člen 72. Katastrska uprava merjenja delitev ne sme izvršiti na državne stroške, ako obstoji samo sporazum, ki nima še definitivnega značaja, ali če se zahteva delitev zemljišča na več delov, zaradi prodaje še nepoznanim osebam ali samo deloma poznanim interesentom, v tako zvanih slučajih parcelacije v špekulativne namene. Take meritve se lahko izvrše samo na stroške zainteresiranih posestnikov, toda v katastrskih operatih se smejo izvesti šele tedaj, ko jih je sodna oblast definitivno izvedla, v zemljiški knjigi. Člen 73. Katastrski geometer izjemno, kljub odredbam predhodnega člena, lahko izvrši na državne stroške delitev parcele ali skupine parcel, ako sodna oblast tak slučaj z uradnim aktom naznani katastrski upravi. Semkaj spadajo slučaji zapuščine, daritve in delitve zemljišča, ki so na terenu že poprej izvršeni in nesporni, pa niso bili naznanjeni katastrskim oblastem pred veljavnostjo zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928 najsibo iz kakršnihkoli razlogov. Semkaj se prištevajo tudi oni slučaji, ki z ozirom na številke parcel niso bili zadostno ugotovljeni v pismeni pogodbi, ker se pismena pogodba v tem pogledu ni mogla točno sestaviti zaradi obstoječega nesoglasja med katastrskim načrtom in stanjem v naravi in v slučajih, kadar se v krajih, kjer se celo posestvo ali večji del posestva posameznih posestnikov nahaja v enem kompleksu s parcelami različnih kultur, ki v večini slučajev ne soglašajo več s katastrskim načrtom in pri sestavljanju pismene pogodbe iz navedenih razlogov ni bilo mogoče navesti parcel, ki naj se razdelijo. Člen 74. Ako se pismena pogodba nanaša na delitev ene parcele, ali skupine parcel, na dva ali več enakih delov, ali ako je treba od ene parcele ali od skupine parcel oddeliti eden ali več delov z vnaprej določeno površino in se ti enaki deli, ali deli z gotovo površino ne morejo določiti na terenu po posestnikih samih, bo katastrska uprava pri sprejemanju dotičnih naznanil obvestila zainteresirane zemljiške posestnike, da se take meritve izvrše samo na njihove stroške. Take meritve lahko izvrši pooblaščeni inženjer, geodet ali geometer, kakor tudi katastrski geometer. Člen 75. Ako bi iz upravičenih razlogov, v slučajih delitve pod gotovimi pogoji, navedenimi v predhodnem členu, zainteresirane osebe zahtevale, da se taka delitev izvrši po katastrski upravi, tedaj izvrši L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 26/94 geometer te uprave prvi del merjenja izredno, toda na stroške prosilca, drugi del merjenja pa vnese v potni načrt za poletno dobo naslednjega leta. V nujnih in neodložljivih slučajih izvrši geometer oba dela merjenja izredno, vendar kadar je le mogoče, samo z enim potovanjem v dotično občino. Pod prvim delom merjenja se razume primerjanje te parcele s katastrskim načrtom, snimanje in provizorno označenje mej dotične parcele ali skupine parcel z okoli ležečimi parcelami po dejanskem stanju, kartiranje, računanje površin in razdelitev parcele, odnosno skupine parcel na osnovi premerjenih in kartiranih parcel, po zahtevanih pogojih. Drugi del merjenja obsega prenos novih mej s kopije katastrskega načrta za dotični kompleks v naravo, dalje omejničenje teh delov in končno, ponovno ali definitivno snimanje točno po ugotovljenih in zamejničenih mejah. Člen 76. Radi poslov, navedenih v prednjem členu, ki se morajo izvršiti ob priliki delitve pod gotovimi pogoji, posebno pri parcelah z nepravilnimi mejami, pri večjih kompleksih in pri meritvah v hribovitih in gozdnatih krajih, se ne smejo taki slučaji vnesti v potni načrt. Prvi del v prednjem členu navedenih del ne spada namreč v pristojnost katastrskih oblasti in bi taki posli le ovirali poslovanje geometra v občini. Izjema je samo tedaj, ako so parcele, ki se morajo deliti na opisani način, pravilne in majhne, tako da se merjenje vobče ne izvrši z instrumentom in kadar se ugotovitev posameznih delov parcel nikakor ni mogla izvršiti brez geometrove pomoči. V takem slučaju plača zainteresirana stranka dvojno takso po tarifi III zakona o zemljiškem katastru, ker sta bila izvršena dva posla. 9. Merjenje za popravo prvotno in naknadno napačnega snimanja. Člen 77. Napake, pri prvotnem ali naknadnem snimanju, naznanjene ali tekom poslovanja pri vzdrževanju katastra zapažene, se morajo po službeni dolžnosti na stroške države popraviti. Pogoji so sledeči: 1. Ako je napaka naznanjena po posestniku, se mora o pravilnosti bodisi ustnega ali pismenega naznanila predhodno prepričati na osnovi detajlnih skic. Ako le-te ne obstoje, ali ako je bila meritev izvršena grafično, se morajo navedbe posestnikov čim bolj preizkusiti s primerjavo s katastrskim načrtom, da se vsled neznatnih pogrešk ali celo nestvarnih naznanil ne bi potovalo na teren. 2. Pismeno naznanilo mora biti podpisano po obeh zainteresiranih osebah, odnosno po vseh interesentih, katerih meje bo treba popraviti. 3. Ako je naznanilo ustno, morajo zapisnik, oziroma izjavo o pristanku za popravo napake podpisati vsi interesenti. Ako ob priliki naznanila niso prisotni vsi lastniki, jih katastrska uprava pozove pismeno ali ustno in jih naknadno zasliši. 4. Samo lastniki parcel, katere naj se popravijo v katastrskem načrtu, imajo pravico, da take izjave podpišejo. Uživalci nimajo pravice zahtevati poprave parcelnih mej v katastrskih načrtih. 5. Izjava mora biti sestavljena v obliki zapisnika in podpisana. V krajih z zemljiško knjigo se vpisujejo in podpišejo podatki neposredno v naznanilni list. 6. Pismeno naznanilo, ki ne vsebuje pristanka posestnikov, za popravo katastrskega načrta ali ako vsebuje gotove pogoje, se ne vzame v postopek, dokler se naknadno ne izpopolni. 7. Merjenje se ne sme izvršiti brez predhodnega omejničenja meje. Da je omejničenje izvršeno, mora biti izrečno navedeno v naznanilu ali v zapisniku. 8. Ako je prvotna izmera izvršena po uveljavljenju zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928, »Službene Novine« z dne 18. januarja 1929, se mora na podlagi zapisnika katastrske sekcije za L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 27/94 novo izmero popolnoma točno ugotoviti, da poprava napake ne izvira iz tega, ker posestniki mej niso pravočasno omejničili. V nasprotnem slučaju se ta poprava ne sme izvršiti na stroške države. (Glej čl. 12, odstavek 3 zakona o zemljiškem katastru.) 9. Omejničenje morajo potrditi vsi interesirani posestniki. Člen 78. Po izvršenem merjenju, pri katerem morajo biti prisotni vsi prizadeti lastniki oziroma njihovi zastopniki (ako so lastniki opravičeno zadržani), bo katastrski geometer na kraju samem ponovno zahteval podpise v zapisniku ali naznanilnem listu, in sicer v stolpcu, ki je predviden za vpisovanje rezultatov ogleda na kraju samem. Člen 79. Če je odhod na kraj sam brezuspešen, bodisi da je izjava lastnikov bila neresnična, bodisi da je ob priliki merjenja ponovno nastal spor zaradi mej, ki so bile prvotno od lastnikov sporazumno določene in omejničene, tedaj opusti katastrski geometer vsako meritev, in če je ta že izvršena, je ne izvede v katastrskem operatu. Stranke so v takem primeru dolžne, da nosijo vse stroške za odhod geometra na kraj sam v isti meri, kakor v primeru merjenja na stroške privatnih oseb. 10. Merjenje za obnovo posestnih mej na podlagi katastrskih načrtov. Člen 80. Merjenji zaradi obnove posestnih mej na podlagi katastrskih načrtov se vrši v celoti na stroške prosilca, toda samo v slučaju, kadar vsi interesenti pristanejo na obnovo meje. (Čl. 52 zakona o zemljiškem katastru.) Take meritve se lahko na prošnjo in na stroške zainteresiranih lastnikov izvrše samo v krajih, kjer so katastrski načrti zanesljivi, ali ako je izmera izvršena, oziroma obnovljena v zadnjih letih. Člen 81. V občinah z novo ali obnovljeno izmero se izvršuje obnova posestnih meja na podlagi podatkov, vpisanih v detajlnih skicah in v drugih dokumentih. Pod obnovo posestnih meja kake parcelo je razumeti: 1. Prenos oblike parcele iz načrta na teren z istimi razdaljami in podatki, ki so zabeleženi v detajlnih skicah in drugih zapisnikih, in s pomočjo katerih je bilo svoječasno izvršeno tudi kartiranje v katastrskem načrtu. 2. Zamejničenje teh mej z vidnimi in trajnimi znaki. Ta prenos mora biti tako točno izvršen, da se z novim ali naknadnim kontrolnim snimanjem in kartiranjem te parcele dobi ista oblika (konfiguracija), ki jo ima ta parcela v katastrskem načrtu, z drugo besedo, da sta ti dve sliki popolnoma skladni. Minimalna razlika se sme gibati samo v mejah dovoljenih razlik pri merjenju stranic in kotov ter v izenačenju. Pri majhnih parcelah se ta razlika z ozirom na merilo, v katerem so izdelane katastrske mape, vobče ne more in ne sme opaziti. Člen 82. Pri obnovi večjega kompleksa je treba razviti poligonsko mrežo, ako le-ta ni že prej obstajala. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 28/94 Skrček papirja je treba upoštevati, pa tudi zravnanje event. razlik, ako se gibljejo v dovoljenih mejah, se mora izvršiti na isti način, kot je predpisano za dela pri novi izmeri. Člen 83. V občinah, kjer je bila izmera že prej izvršena in detajlne skice ne obstajajo, ker je izmera izvršena grafično, se sme obnova meja na podlagi katastrskih načrtov praviloma izvršiti samo tedaj, ako za odnosno parcelo ali skupino parcel obstoji kaka meritvena skica, izvršena od državne oblasti ali kak načrt pooblaščenega inženjerja ali geometra s številčnimi meritvenimi podatki, izdelan tekom vzdrževanja katastra za to občino in na podlagi katerega je bilo to naknadno merjenje izvedeno v katastrskem operatu in vrisano v katastrskih načrtih. Ako ne obstoji nikaka skica ali načrt, se more obnova izvršiti samo pri onih parcelah, za katere je že vnaprej znano, da se oblika teh parcel v naravi v glavnem krije s katastrskim načrtom. To se mora ugotoviti z zaslišanjem lastnikov parcel, ki v večini slučajev predlože podatke glede razdalj na terenu. Ako so razlike med katastrskim načrtom in dejanskim stanjem glede površine in dimenzij znatne, tedaj katastrska uprava ne sme izvršiti obnove meja, četudi bi stranke pri zaslišanju na to pristale. Taki slučaji naj se rešijo s poravnavo bodisi pred sodiščem ali nesporno pri občini. Člen 84. Ako se tekom merjenja zaradi obnove posestnih mej naleti na prvotne ali naknadno napravljene napake v katastrskih načrtih in če je napaka take vrste, da se ne more ali ne sme razdeliti na parcele, ki se obnavljajo, ker prekoračijo mejo dovoljenih razlik, se mora to strankam sporočiti. Ako stranke pismeno izjavijo, da pristanejo na razdelitev opažene napake na vse parcele sorazmerno stranicam ali površini parcel, ki so predmet obnove, tedaj se more obnova izjemoma izvršiti, toda pod pogojem, da niti država niti geometer, ki je obnovo izvršil, ne prevzamejo nikake odgovornosti niti obveznosti za posledice, ki bi event. nastale iz razdelitve te pogreške. To je treba posebno poudariti v zapisniku, ki se sestavi na kraju samem in katerega podpišejo vse zainteresirane osebe. Člen 85. V slučaju, da stranke ne pristanejo na razdelitev pogreške, se mora merjenje ustaviti. Tudi v tem slučaju nosijo stranke vse stroške za odhod geometra na kraj sam. Člen 86. Obnova posestnih mej se vrši edino na prošnjo lastnikov, v nobenem slučaju pa na zahtevo uživalcev. Člen 87. V občinah z nezanesljivimi, zastarelimi in neuporabnimi načrti ali z načrti, v katerih se spremembe vobče niso provajale, ali ako so se izvedle po nekvalificiranih osebah, samo radi pregleda in evidence parcel in končno v krajih, kjer obstoje načrti v večjem merilu kot 1:2880, izdelani grafično, ne smejo katastrske uprave vršiti obnove posestnih mej na podlagi katastrskih načrtov. V takih občinah more sodelovati katastrski geometer samo kot veščak pri sodni komisiji, kjer gre za orijentacijo, za ugotovitev pripadnosti večjih spornih površin ali kompleksov zemljišča, ali za L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 29/94 strokovno mnenje o stvari večjega obsega, a ne glede oblike posameznih meja ali glede pripadnosti neznatnih spornih površin mod posameznimi parcelami. Člen 88. Vse stroške za potovanje na kraj sam zaradi obnove posestnih meja nosijo prizadele osebe medsebojno tako, da se račun celokupnih stroškov dostavi samo eni izmed njih. Stroški se računajo na isti način in v istem sorazmerju, kot za vsa ostala službena terenska dela katastrskih geometrov, in sicer po obstoječih predpisih, ki veljajo za katastrsko tehnično osebje. Člen 89. Vsa merjenja, ki se vrše na stroške privatnih oseb, sodnih in ostalih državnih in samoupravnih oblasti, morajo biti predhodno odobrena po pristojni finančni oblasti. Vsi potni računi se predlože v pregled, odobrenje in v izplačilo predpostavljeni finančni direkciji. Glede deponiranja stroškov po privatnih osebah pred potovanjem na kraj sam veljajo predpisi uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev s tem, da se denar deponira pri pristojni davčni upravi. 11. Snimanje cest. Člen 90. Merjenje novih cest spada v pristojnost onih oblasti in ustanov, ki jih grade ali vzdržujejo. Le-te morajo predložiti katastrskim oblastvom pravilne situacijske načrte novih cest z vsemi meritvenimi podatki, izdelane po predpisih katastra in v zvezi s parcelami, preko katerih vodijo nove ceste. Glede naziva in vrste ceste se ravna geometer po odredbah zakonov o cestah z dne 8. maja 1929, »Službene Novine« br. 110/29. Člen 91. Način zamejničenja cest je predpisan v katastrskem pravilniku III. del. Člen 92. Nobena nova, bodisi državna ali samoupravna cesta, se ne sme za vzdrževanje katastra snimati ali vrisati v katastrske načrte, če ni pred snimanjem na predpisan način zamejničena. To velja tudi za korekcije cest. Člen 93. Zaradi lažjega in pravilnega izračunavanja površin delov parcel, razlaščenih in pripojenih cesti, ki je zgrajena tako, da se po večini krije s staro cesto, ali pa se obenem razširi, je treba neposredno, preden se prične z gradnjo nove ceste, zmeriti staro cesto po dejanskem stanju. To je potrebno zaradi izplačila odškodnine za razlaščene dele parcel in radi ugotovitve, kolika je površina stare ceste, ki se uporablja za novo in kolika je površina onih delov stare ceste, ki se po neznatnih korekcijah stare ceste spoje s sosednimi parcelami, ker se s samo zmeritvijo nove ceste in primerjanjem nove ceste s katastrskim L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 30/94 načrtom, to ne bi moglo točno ugotoviti, zlasti ne v slučajih, kadar se dejansko stanje ceste, pred gradnjo nove ceste, ne sklada s katastrskim načrtom. To je potrebno tudi zato, da se omogoči odpis razlaščenih delov prizadetih parcel v zemljiški knjigi. Snimanje stare ceste neposredno pred gradnjo nove, se ne sme izvršiti na račun kredita ministrstva financ oziroma temu podrejenih finančnih direkcij, ker je to delo edino v interesu one oblasti, ki gradi novo cesto in ki mora izvršiti razlastitev. Radi tega se v slučajih, če se ni izvršila zmeritev ceste pred korekcijo le-te, ne morejo od katastrske oblasti zahtevati dejanske površine posameznih delov parcel ali stare ceste, uporabljene za novo cesto in onih delov stare ceste, ki so se odstopili lastnikom onih parcel, ki mejijo na to cesto. Vse to velja pri snimanju novih cest v krajih, kjer so katastrski načrti nezanesljivi in se radi tega take spremembe težko izvedejo v zemljiški knjigi, dočim pri novih cestah, ki so zmerjene na podlagi iste poligonske mreže, na osnovi katere je zmerjena tudi stara cesta, gornja procedura ni potrebna, ker se dobe vsi podatki iz načrta. Člen 94. Črtanje javnih cest ali delov cest, ki so popolnoma opuščene, pa četudi so le-ti razdeljeni med lastnike parcel, ki mejijo na te ceste ali na posamezne dele teh cest za poljedelsko ukoriščanje, se ne sme izvesti v katastrskem operatu dotlej, dokler pristojna oblast ni izdala pravnomočnega sklepa ali odobritve glede apropriacije. Vprašanje lastnine cest je urejeno z zakonom o cestah z dne 8. maja 1929, »Službene Novine« br. 110/29. Člen 95. Merjenje občinskih cest, ki že zdavnaj obstoje pa v katastrskih načrtih v onih krajih, kjer je izmera izvršena že prej, vobče niso vrisane, ali niso zmerjene, ker sprememba ni bila naznanjena, izvrši katastrska uprava to zmeritev potom vzdrževanja katastra na podlagi zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928, vendar pod pogojem, da zainteresirana občina in zainteresirani posestniki, ki plačujejo zemljarino od zemljišča ceste, predlože pristojni katastrski upravi pravnomočen sklep občinskega odbora. Zamejničenje takih cest morajo izvršiti pristojni organi po predpisih katastrskega pravilnika III. del pred zmeritvijo po organih katastrske uprave. Člen 96. Načrti zmerjenih cest, ki se predlože katastrskim oblastvom za izvedbo v katastrskem operatu, morajo biti izdelani v merilu katastrskih načrtov na oleatnem papirju ali platnu, da se lahko direktno prenesejo v katastrske načrte. Številčna oznaka parcel mora biti izvršena po katastrskih predpisih. Radi tega mora načrt vsebovati vse parcele, ki leže ob zmerjeni cesti, kakor tudi one, ki jih zmerjena cesta seče. 12. Snimanje železniških prog. Člen 97. Kar velja za snimanje cest, velja tudi za snimanje železniških prog. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 31/94 Način zamejničenja je pojasnjen v III. delu katastrskega pravilnika. Člen 98. Državne oblasti in privatna podjetja so dolžna predložiti katastrskim oblastvom situacijske načrte o novih železniških progah, izdelanih v merilu katastrskih načrtov. Katastrske uprave morajo te načrte izpopolniti samo s številkami železniške proge in parcel, ki jih železniška proga seče, dalje glede objektov, ki se nahajajo na železniškem teritoriju in glede cest vzdolž železniške proge, kakor tudi glede prostora za kopanje materijala in za druge potrebe železnic, ako ti objekti ne ležijo že v notranjosti mejne črte železniškega teritorija. Pri izvedbi v katastrskem operatu so železniške uprave odnosno privatna podjetja dolžna dajati katastrskim oblastvom potrebna pojasnila. 13. Snimanje vodopravnih objektov. Člen 99. Vrisavanje sprememb glede vodopravnih objektov v katastrske načrte in izvedbo v katastrskem operatu, ako ti objekti nastanejo po izvršeni novi zmeritvi, mora izvršiti pristojna katastrska uprava na podlagi načrtov, ki jih prejme od ministrstva za zgradbe, vodnih zadrug ali družb. Zamejničenje teh objektov se vrši po III. delu katastrskega pravilnika, načrti pa morajo biti izdelani po katastrskih predpisih. Načela, navedena za merjenje cest veljajo tudi za vodopravne objekte. Pri zmeritvi vodopravnih objektov pridejo za vzdrževanje katastra v poštev sledeči slučaji: 1. korekcije struge javnih voda zaradi regulacije; 2. snimanje prostora za pristanišča; 3. merjenje obrežja; 4. merjenje razlaščenega prostora ob obali javnih voda; 5. merjenje javnih obrambnih zgradb proti poplavi, ki so na tujem zemljišču, tako zvanih superedifikatov; 6. snimanje otokov v plovnih in neplovnih vodah; 7. merjenje zaradi osušitve korita ob obalah plovnih in neplovnih voda; 8. merjenje zaradi naravne spremembe dela korita plovnih in neplovnih rek; 9. snimanje javnih vodnih kanalov, ki služijo prometu; 10. snimanje javnih in onih kanalov, ki so last samoupravnih teles ali družb (vodnih zadrug), pa služijo osuševanju ali namakanju ali v industrijske namene; 11. merjenje kanalov in jarkov, ki so napravljeni na tujem zemljišču s pravico služnosti. (Glej katastrski pravilnik III. del o zamejničevanju posestev in objektov s trajnimi in vidnimi znaki in čl. 10, točka 7 in 8 zakona o neposrednih davkih.) Člen 100. Načrti o izmeri vodopravnih objektov morajo vsebovati situacijo teh objektov s potrebno okolico. Ako ti objekti predstavljajo mejo med dvema katastrskima občinama, mora načrt vsebovati vse parcele ob meji obeh katastrskih občin. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 32/94 14. Zmeritve vsled spremembe meje katastrske občine. Člen 101. Slučaji sprememb meje katastrske občine so našteli v členu 19 pod a, b, c, č in d tega pravilnika. Od teh se smejo na državne stroške in brez predhodnega odobrenja ministrstva financ zmeriti in izvesti v katastrskem operatu samo spremembe, navedene pod d (čl. 52 zakona o zemljiškem katastru). Vsi ostali slučaji se zmerijo in izvedejo v katastrskem operatu v celoti na stroške interesentov šele takrat, ko so te spremembe odobrene in zmeritev ter izvedba v katastrskem operatu odrejena po ministrstvu financ. Člen 102. Stroški, ki morejo nastati ob priliki takih del, navedenih v prednjem členu, so: 1. Terenski stroški. a) stroški potovanja na kraj sam v svrho zamejničenja nove meje v smislu čl. 9 zakona o zemljiškem katastru in katastrskega pravilnika III. del; b) sestava novega zapisnika o zamejničenju spremenjenega dela meje in poprava oziroma izdelava nove skice zamejničenja; c) zmeritev nove meje; č) zmeritev vseh parcel ob novi meji, posebno v slučajih, kadar se opazijo nesoglasja med katastrskim načrtom in dejanskim stanjem; d) stroški za materijal, ki se porabi za zamejničenje in stroški za delavce; e) za pisarniške prostore, potrebne geometru za dobo terenskega dela po čl. 79 zakona o zemljiškem katastru. 2. Pisarniški stroški. a) povračilo državi vseh osebnih prejemkov z vsemi dodatki na plačo onih oseb, ki vrše pisarniški del poslov in to za ves čas; b) odškodnina za katastrske tiskovine in za nove biografije katastrskih načrtov. Pisarniški posli, omenjeni v točki 2 pod a, so; kartiranje, računanje površin, izvedba sprememb v vseh delih katastrskega operata v obeh občinah, sestava novega operata, če je to potrebno, ali če je sprememba take vrste ali takega obsega, da je to po obstoječih katastrskih predpisih za izdelavo katastrskega operata neobhodno potrebno, nadalje eventualno potrebna iztožitev novega operata ter reševanje pritožb glede zmeritve in končno vsa ona pisarniška dela, ki niso bila predvidena, a so neobhodno potrebna za točno in pravilno zvedbo sprememb glede meje katastrske občine in eventualna sprememba parcelnih številk ter sestava novega katastrskega operata, kakor tudi vsa dela, potrebna za naznanilo zaradi izvedbe v zemljiški knjigi. Člen 103. Spremembe v mejah katastrskih občin odobrava na prošnjo zaintersiranih občin ministrstvo financ na osnovi čl. 1 v zvezi s čl. 52 zakona o zemljiškem katastru samo tedaj, ako v tehničnem in davčnem pogledu ne obstoje nikake ovire, in če zainteresirane občine s pravnomočnim aktom izjavijo, da bodo nosile vse stroške, nastale pri izvedbi spremembe v katastrskem operatu. Člen 104. Ako se z izpremembo v meji političnih občin menjajo hkrati tudi meje katastrskih občin, naloži ministrstvo financ katastrski oblasti izvršitev te spremembe v katastrskih operatih, v predhodnem sporazumu z ministrstvom notranjih poslov. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 33/94 Člen 105. Če se ena ali več celih katastrskih občin izloči iz ene upravne občine in kadar se v teku postopanja v tem predmetu nedvomno točno ugotovi, da se te občine v celoti pridružijo sosedni upravni občini tako, da iz tega ne nastane sprememba v mejah katastrskih občin in vsled tega tudi ne v katastrskih operatih dotičnih občin, bo ministrstvo financ te spremembe brezpogojno odobrilo, ker so samo administrativne narave in ne povzročajo katastrskemu oblastvu ni kakega dela in nikakih stroškov. Člen 106. Če prejme katastrska uprava prošnje za izvedbo spremembe meje katastrskih občin, bo prosilca napotila na politično upravno oblastvo, ki preskrbi tekom obravnavanja te zadeve mnenje in pristanek ministrstva financ. Člen 107. Na zahtevo ministrstva financ so dolžna vsa podrejena katastrska oblastva, da z največjo pažnjo dokumentirajo prošnje za spremembo mej katastrskih občin z vsemi potrebnimi katastrskimi podatki in skicami, da bi se izognilo vsem napakam in da bi se lahko čim točneje ugotovili skupni stroški za delo pri spremembi meje. Člen 108. V členu 19, pod točko d, in v členu 101 tega pravilnika navedeni slučaj spremembe meje katastrske občine, ki se nanaša na popravo napake v prvotnem snimanju ali kartiranju, ki se uradnim potom in na državne stroške in brez predhodnega odobrenja ministrstva financ izvede v katastrskem operatu, je osnovan v odredbi čl. 52. odstavek drugi zakona o zemljiškem katastru. Semkaj spada samo slučaj, če se na osnovi novejših ali prejšnjih zapisnikov o zamejničenju, t. j. detajlnega opisa meje katastrske občine in skice občinske meje nedvomno točno ugotovi, da gre resnično samo za popravo napake v snimanju ali kartiranju občinske meje med dvema parcelama, ki sta v dveh mejnih katastrskih občinah pod pogojem, da te meje ne predstavlja kak objekt manjše stalnosti (poljska pot, jarek,potok, manjša reka), kajti v tem slučaju mora omenjeno spremembo občinske meje predhodno odobriti ministrstvo financ (glej čl. 15 katastrskega pravilnika, III. del o zamejničevanju katastrskih občin). Člen 109. Če se poprava vrši na podlagi zapisnika o zamejničenju občinske meje za občino, ki so bile zamejničene pred uveljavljenjem katastrskega pravilnika III. del, ali če ne obstoje taki zapisniki, ali ako so isti v pogledu slučaja, omenjenega v prednjem členu tega pravilnika, nezadostni ali zastareli, se izvede tak slučaj v katastrskem operatu samo z odobrenjem finančne direkcije. Inšpekcijski organi preiščejo in ugotovijo ob priliki redne revizije pri dotični katastrski upravi, da-li se slučaj spremembe resnično nanaša samo na napako v prvotnem merjenju ali kartiranju občinske meje, in če je za izvedbo spremembe v katastrskem operatu potrebna odobritev ministrstva financ. Ako se ugotovi, da je odobritev potrebna, odredi inšpekcijski organ, da katastrska uprava ves predmet z izčrpnim poročilom in mapno kopijo dostavi pred izvedbo v katastrskem operatu in pred naznanitvijo te spremembe sodni oblasti, finančni direkciji, ki jo predloži v odobritev ministrstvu financ. Kopija katastrskega načrta, ki se priloži poročilu, mora vsebovati staro in novo stanje. Člen 110. Ako je po spremembi, ki je omenjena v čl. 108 in 109 tega pravilnika, prizadeta zgradba s hišno številko, zgrajena prav na onem delu parcele, ki naj se prenese iz ene občine v drugo, se mora še L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 34/94 preden se slučaj odstopi ministrstvu financ od strani upravnih oblasti, točno razjasniti, kateri izmed vasi na področju katastrskih občin, med katerimi je treba popraviti mejo, pripada zgradba. To je posebno važno, če ti dve katastrski občini pripadata dvema različnima upravnima občinama. V takem slučaju se reši zadeva na isti način, kakor vse ostale spremembe v mejah katastrskih občin, ki so naštete v čl. 19 pod a, b, c in č in obrazložene v čl. 101 do vključno 107 tega pravilnika. Stroške za izvedbo te spremembe v katastrskem operatu nosi država ali zainteresirana oseba, kar zavisi od tega, če je napaka nastala zaradi pogrešnega merjenja oziroma kartiranja, ali pa jo je zakrivil posestnik sam. Člen 111. Vse spremembe v mejah ene katastrske občine se morajo hkrati izvesti tako v katastrskih načrtih, kakor tudi v vseh ostalih dolih katastrskega operata sosedne občine. Ako se sprememba izvede na stroške zainteresiranih občin ali poedincev, se tudi izvedba spremembe v sosedni občini izvrši na stroške istih. Člen 112. Zaradi take spremembe nastali prirastek oziroma odpadek v površini ene občine, mora praviloma biti enak prirastku oziroma odpadku površine v drugi katastrski občini. Razlika se sme pojaviti samo tedaj, če je v pogledu oblike te meje že pred izvedbo spremembe obstajalo nesoglasje med katastrskimi načrti sosednih občin. Prvotna pogreška v računanju površine onih parcel, ki so bile s spremembo občinske meje spremenjene v eni in v drugi občini, se ne sme upoštevati pri presojanju te razlike. Take napake se morajo všteti v skupino pogrešk računanja površine parcel one občine, kateri pripada parcela, ki je prvotno napačno računana. 15. Pravila, po katerih seje treba ravnati pri merjenju. Člen 113. Pri merjenju zaradi vzdrževanja katastrskih načrtov v soglasju z dejanskim stanjem se mora v vsakem posameznem slučaju preizkusili vrednost in zanesljivost onih točk, na katere naj se naveže novo snimljena črta, cela parcela ali skupina parcel, da bi se tako omogočil pravilen položaj snimljenih mej v neizpremenjenem delu katastrskih načrtov tako glede orijentacije predmetnega zemljišča kakor tudi glede medsebojne oddaljenosti točk. Člen 114. Zmeritev se mora pričeti in zaključiti vedno pri kontroliranih stalnih točkah. Za izhodne in zaključne točke zmeritve se morajo, kjerkoli je mogoče, poiskati in izbrati take stalne točke, ki se še niso spremenile, oziroma ki pri naknadnem merjenju še niso bile izpremenjene v katastrskih načrtih. Člen 115. Vse one točke, ki so potrebne za odreditev detajla, ki se ima snimati, morajo biti kontrolirane s pomočjo najmanj treh izbranih razdalj ali smeri, oziroma morajo biti s pomočjo abscis in ordinat na novo odrejene. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 35/94 Pri določevanju točk manjše važnosti (sprememba kulture, konstatacije itd.) zadostujeta dve kontrolni meri. V občinah, v katerih je katastrska zmeritev izvršena v novejši dobi po numerični metodi, bo geometer vsa snimanja zaradi vzdrževanja katastra oslonil vedno na poligonsko oziroma linijsko mrežo, ter s tem popolnoma zadostil predpisom in zahtevam čl. 113 tega pravilnika. Člen 116. Vse meritve, izvršene po kakršnikoli metodi, se morajo prilagoditi vsem predpisom za snimanje detajla, ki jih vsebuje II. in III. del pravilnika o katastrski zmeritvi, in vsem navodilom, izdanim na osnovi pravilnika. Praviloma se vzpostavijo mejne in druge točke po isti metodi, po kateri so bile svoječasno snimljene. Člen 117. Odreditev točk z merjenjem vzdolž krivih mej ni dopustna. Člen 118. Zmeritve se morajo razširiti tako daleč, da se morejo nove, kakor tudi spremenjene meje v zvezi z nespremenjenimi, pravilno predstavljenimi mejami, točno in v celoti kartirati v katastrskih načrtih. Člen 119. Dovoljene razlike pri merjenju so identične z dovoljenimi razlikami, ki jih vsebujejo pravilniki za katastrsko zmeritev. 16. Detajlne skice zmeritve — (manuali). Člen 120. Podatki merjenja na terenu se vnašajo v detajlne skice (manuale) v velikosti 21 X 34 cm iz najboljšega, če mogoče risalnega papirja. Cela pola ali list se prereže na dva dela tako, da imajo posamezni listi velikost 21 x 34 cm, kar odgovarja velikosti polovice pole običajnega pisarniškega papirja. Detajl se vrisava samo na eni strani lista. Pri večjih meritvah se uporablja cela pola, skica s podatki pa se napravi na notranji strani preko obeh, t.j. 2 in 3 strani cele pole. Vpisavanje podatkov in skiciranje je vršiti s črnim tušem prostoročno na kraju samem. Samo popolnoma ravne črte se smejo izvleči s črtalom. Nove črte se naknadno izvlečejo z rdečim tušem. Radiranje skice in merskih podatkov jo prepovedano. Pogrešno vpisani podatki se morajo prečrtati in se nad ali pod njimi vpišejo pravilni podatki. Skice morajo biti tako jasno, popolno in pregledno izdelane, da se na podlagi istih more izvršiti kartiranje snimljenih sprememb in vnos rezultatov v katastrske načrte brez težkoč po vsakem strokovnjaku. Merilo detajlnih skic je približno, izbira zavisi od velikosti parcel. V vsakem slučaju mora biti merilo tako, da so vsi objekti in vsi merski podatki jasni in na svojem mestu. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 36/94 Člen 121. Skica zmeritve mora vsebovati obliko izmerjenih parcel z vsemi meritvenimi podatki, vse podatke o pripadnosti parcel, označbe kultur in vse podatke, ki so potrebni v smislu odredb zakona o neposrednih davkih. Vsi ostali podatki, ki ne spadajo v okvir merjenja, se vpišejo nad ali pod risbo. Na eni in isti strani detajlne skice se sme vrisati le en samostojen slučaj. Vse razdalje se vpisujejo v skici sami ob odgovarjajočih črtah, stranicah in mejah, meritveni podatki kolov in poligonskih stranic pa se vpisujejo s črnilom v obrazce, ki so predpisani s katastrskim pravilnikom. Naziv katastrske občine in numeriranje skic se vpisuje nad skice levo in desno zgoraj, kot je to razvidno iz prilog. Točnejša označba sprememb in vse potrebne pripombe se vpišejo iznad skice. Vse te označbe se morajo vzporediti z vpisom v naznanilnem listu odnosno v spisku naznanil. Številko katastrskega lista pri novo zmerjeni občini, pa tudi številko detajlne skice, na kateri se nahaja ta slučaj zmeritve, kakor tudi zaporedna številka seznama naznanil, odnosno naznanilnega lista se vpisuje na skici poleg risbe. Skica mora biti podpisana in datirana od osebe, ki je zmeritev izvršila. Skice zmeritve so sestaven del katastrskega operata, radi česar se morajo hraniti, zložene po občinah. K skicam se prišijejo tudi vsi podatki terenskega merjenja, da tvorijo eno celoto. Člen 122. Pri merjenju večjih zemljiških kompleksov s poligonsko ali grafično metodo se uporablja risalni papir v velikosti, predpisani za detajlne skice za novo zmeritev. Izdelava skic se mora izvršiti po predpisih, ki veljajo za novo zmeritev. Člen 123. Zmeritve zemljiških kompleksov nad 150 ha morajo temeljiti na državni triangulaciji (čl. 8 zakona o zemljiškem katastru). Taki slučaji nastanejo največkrat pri obnovi katastrske zmeritve, pri reambulaciji ali pri parcelacijah. Taka dela se morajo izvršiti po predpisih pravilnika za novo zmeritev. Člen 124. Obsežnejših merjenj katastrska uprava ne sme prevzemati brez izrečnega dovoljenja ali zahteve odseka za kataster in državna posestva nadrejene finančne direkcije, odnosno oddelka za kataster in državna posestva ministrstva financ. To velja za slučaj, kadar sc vrši merjenje na stroške države, kakor tudi kadar se vršijo take izmere na stroške privatnih oseb. Kot meja med navadnimi in obsežnejšimi zmeritvami se smatra površina 50 ha. Člen 125. Način vpisovanja merskih podatkov mora biti isti kot pri novi zmeritvi. Podatki se vpisujejo v obrazce, predpisane s katastrskimi pravilniki. Ti obrazci se morajo združiti s skico radi lažje in hitrejše izvršitve L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 37/94 del v slučajih, kadar se te skice ponovno rabijo, pri nadaljnjih delih o spremembah, ki se nanašajo na isto parcelo ali isti zemljiški kompleks. Člen 126. Kadar se že snimljena parcela zaradi kakršnekoli spremembe v sledečih letih ponovno menja glede meje ali ako se ponovno deli ali spoji si sosedno parcelo, se morajo na skici po časovnem redu vpisati odgovarjajoče zaporedne številke seznama naznanil ali številke naznanilnih listov. Ureditvi skic je treba posvečati največjo pažnjo. Člen 127. Za vzdrževanje katastra napravljene skice so za vsa dela enako vredne kot detajlne skice, izdelane ob času nove zmeritve. One se ne smejo dopolnjevati s pozneje nastalimi spremembami, temveč morajo predstavljati tisto stanje, ki je bilo ugotovljeno za časa snimanja. Za vsako ponovno nastalo spremembo na isti parceli se mora izdelati nova skica in se morajo uporabiti pri tem podatki skic iz prejšnjih let. Skice je uporabljati zlasti pri obnovitvah posestnih mej. VII. KARTIRANJE IN VNOS ZMERITVE V KATASTRSKE NAČRTE. Člen 128. Kartiranje sprememb snimljenih z ortogonalno metodo, kartiranje tahimetrično snimanega detajla, kartiranje detajla, snimanega z busolo, kakor tudi včrtanje sprememb in popisovanje v katastrskih načrtih ter vsa ostala dela zaradi dopolnitve katastrskih načrtov z vnašanjem nastalih in zmerjenih sprememb, se izvrši na isti način kot pri novi zmeritvi. Neveljavne in spremenjene meje se prečrtajo s poševnim križcem z rdečim tušem. Zaradi delitve parcel ali na kakršenkoli drug način nastale nove meje ali črte, objekti in skupine parcel se vrisujejo v katastrske načrte z rdečim tušem in po predpisih kartiranja in včrtavanja za novo zmeritev. Člen 129. Vsa kartiranja, katera se ne izvršijo neposredno v katastrskih načrtih, se morajo izvršiti na enakem papirju in v istem formatu kot skice, da se more s pomočjo prozornega papirja prenesti kartiranje v katastrske mape. Cele ali polovične pole, na katerih je izvršeno kartiranje, se priključijo meritvenim skicam s tem, da se sešijejo skupno s prozornim papirjem. V slučaju ponovnega ali dopolnilnega merjenja, kakor tudi pri razširjenju zmeritve na sosedne parcele ni potrebno (v večini slučajev) ponovno kartiranje prejšnje izmere. Člen 130. Naknadna kartiranja se izvršujejo po predpisih za izdelavo načrtov, V. del pravilnika za katastrsko zmeritev. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 38/94 Člen 131. Vrisavanje novih mej, črt in celih zemljiških kompleksov v katastrske načrte mora biti glede položaja in glede orijentacije popolnoma točno. Skrčenje papirja se mora upoštevati pri nanašanju dolžin in stranic ob priliki kartiranja. Linearno skrčenje še mora označiti v katastrskem načrtu v dolnjem desnem kotu katastrskega načrta in na papirju, na katerem se kartira. Člen 132. Pred včrtanjem novih mej s tušem v katastrskih načrtih se morajo vse razdalje (glave parcel) in položaj točk, kakor tudi kontrolne mere, ki so vpisane v detajlnih skicah, ponovno preizkusiti s primerjavo terenskih podatkov, pri čemer razlike ne smejo prekoračiti mej, ki so predpisane s pravilniki za katastrske zmeritve. Člen 133. Kartiranje snimanih parcel se mora, ako je nujno, izvršiti že v letni dobi, da se omogoči izvedba takih sprememb v zemljiški knjigi. To bo mogoče samo v onih krajih, kjer ni mnogo meritvenih slučajev; geometer bo take slučaje izdelal v prvi vrsti poleg drugih rednih poslov ob priliki povratka na sedež uprave, zlasti pa piri onih katastrskih upravah, kjer sta dva ali več geometrov, ali zadostno število strokovnega osebja, ki je sposobno za taka dela. Prekinitev terenskega dela po določenem programu samo zaradi izvršitve zgoraj navedenih del ni dovoljena. Dela na kartiranju in vlaganju v katastrske načrte praviloma ne smejo biti na škodo terenskem delu. Poletna doba se mora izkoristiti v prvi vrsti za terenska dela, da se v teh delih ne pojavijo zaostanki, zlasti glede reševanja pravočasno prijavljenih naznanil. Zato se mora čas od meseca novembra do maja prihodnjega leta uporabiti v prvi vrsti za pisarniška dela. Geometer mora pri vseh teh delih paziti na odredbe čl. 9 zakona o neposrednih davkih v zvezi z odredbami čl. 39 zakona o zemljiškem katastru ter skrbeti, da se odredbe čl. 39 zakona o zemljiškem katastru uporabljajo tako, da se izvrši prenos zemljiškega davka na nove osebe v rokih, v katerih po čl. 9 zakona o neposrednih davkih nastane ali prestane davčna obveznost. Člen 134. Kadar so načrti zaradi pogostnih sprememb nejasni in postanejo neuporabni, ker je radiranje nedopustno, se izdelajo nove kopije z najnovejšim stanjem. Če je katastrski načrt zaradi mnogih sprememb nejasen samo na enem mestu ali ako je potrebno, da se detajl gotovega dela lista kartira v večjem merilu, se to izvrši na posebnem listu, ki nosi isto številko kot list, na katerem se nahaja detajl, tej številki pa se pridene črka A, B — Z, itd. V glavnem listu ostane tak del nespremenjen, obseg pa se obrobi z milimeter debelo vijoličasto črto. V sredini tega prostora se vpiše številka novega lista z vijoličastim tušem in rond-peresom štev. 3½. (Glej čl. 8 pravilnika za novo izmero V. del, I. oddelek »Izdelava katastrskih načrtov«.) L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 39/94 Člen 135. Načrti zemljiških sprememb, katere dobi katastrska uprava od katerekoli strani za izvedbo v katastrskih načrtih, morajo biti tako izdelani, da vsebujejo zadostne podatke v pogledu sosednih parcel zaradi pravilnega včrtanja v katastrske načrte. Po prenosu v katastrske načrte se mora ponovno pregledati vse v načrtu ali v posebnih spiskih navedene terenske podatke. Pri naknadno opaženih nedovoljenih razlikah je treba postopati po odredbah čl. 66—70 tega pravilnika. Člen 136. Spremembe, ki se raztezajo na dva ali več mapnih listov, se morajo na robu listov najskrbneje vskladiti z decimetersko mrežo in z detajlom obeh listov. Preseki novih črt na robu enega lista se morajo zlagati s preseki na robu sosednega lista tako glede položaja, z ozirom na okvir, kakor tudi glede njihovih medsebojnih odnosov z ozirom na detajlne točke obeh listov. Nedopustno je vrisanje črt s tušem čez okvir decimetrske mreže. VIII. ŠTEVILČNA OZNAČBA NOVO NASTALIH PARCEL. Člen 137. Pojem parcele je določen v čl. 12, II. odstavek zakona o zemljiškem katastru. Številčna označba parcel, ki so začrtane po izvršeni katastrski izmeri in kartiranju v katastrskih načrtih, pa je predpisana s pravilnikom za novo izmero V. del in z navodilom. Po neposredno izvršeni novi izmeri smejo obstajati v katastrskih načrtih praviloma samo cele številke parcel. Skupno število parcel v eni katastrski občini se more tekom vzdrževanja katastra lahko zmanjšati s spajanjem parcel, more se pa hkrati tudi povečati zaradi novo nastalih parcel (glej III. del tega pravilnika pod »Vrste sprememb«). Člen 138. Številka parcele, ki se spoji s sosedno parcelo (čl. 19, črka g tega pravilnika), se ne sme več uporabljati. Uporabiti se sme samo v slučaju, kadar je spojitev izvršena pogrešno in zemljiška knjiga še ni bila obveščena, odnosno spojitve še ni izvedla. 1. Številčna označba potov, železniških prog, vodopravnih objektov in zaradi odsvojitve novonastalih parcel. Člen 139. Nove parcele nastanejo zaradi: a) snimanja javnih in stalnih privatnih potov; b) železniških prog; c) služnostnih potov v krajih, kjer še ni osnovana zemljiška knjiga, ako ista odgovarja pogojem, navedenim v pravilniku k čl. 10, točke 6 zakona o neposrednih davkih; č) ulic in trgov; d) kanalov in vodovodnih instalacij; L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 40/94 e) zemljišč, ki so razlaščena za zaščito trigonometrskih in drugih katastrskih znakov, ako se sestavljajo iz delov parcel raznih lastnikov; f) vse one parcele, katere so gori navedenim objektom sorodne. — Te vrste parcele, ki so nastale iz raznih delov parcel, se označujejo številčno samo s celimi številkami, in sicer samo z eno številko, ako niso presekane po potokih, rečicah in rekah ali katerih drugih javnih vodah. Vsaka gori naštetih parcel dobi ono celo številko, katera sledi neposredno zadnji številki že obstoječe parcele v isti katastrski občini. Ako so take nove parcele presekane po javni vodi samo enkrat, se številčno označijo z dvema celima številkama, ako so presekane dvakrat, dobijo tri cele številke itd., računajoč eno celo številko parcele za oni del nove parcele, ki se nahaja med dvema presekoma po javni vodi ali med mejo katastrske občine in presekom z javno vodo ali med presekom po javni vodi in začetkom, odnosno koncem tega objekta. Odpis poedinih delov nove parcele, nastale iz raznih parcel različne kulture in razreda, ki so se uporabili za zgradbo javnega objekta, se izvrši v zemljiški knjigi s pomočjo površin, kultur in razredov teh delov s tem, da se doda tem delom označba: »del parcele« (n. pr. del parcele št. 2100 s površino 75 m 2 njive 2. razreda). Člen 140. Ako je parcela, katere del je ekspropriiran ali odkupljen v svrho gradbe javnega objekta z novonastalo parcelo javnega objekta presekana, dobe deli, ki ostanejo v lasti dotedanjega lastnika, posebne številke ne glede na njihovo površino. Številčno se označujejo taki deli parcel na isti način kot pri vsaki drugi delitvi parcele na dva ali več delov zaradi kupa, prodaje, daritve, nasledstva, delitve, zamenjave, sodne razsodbe itd. na sledeči način: 1. Parcela, ki še ni bila deljena, se deli n. pr. na dva dela. Del, ki ostane dotedanjemu posestniku, dobi označbo vlomka. Kot števec tega vlomka se napiše dosedanja parcelna številka, kot imenovalec pa številka ena (1); del, ki pripade novemu posestniku, dobi v števcu staro parcelno številko, v imenovalcu pa številko 2. N. pr. parcela št. 256 se deli na dva dela: Nova označba teh delov je 256/1 in 256/2. Ta način številčne označbe velja za vsak slučaj, kadar se deli cela parcela brez ozira na to, da-li ostane kak del parcele v posesti starega lastnika ali ne. Ako obdrži en del dotedanji posestnik, mora ta njegov del dobiti štev. 256/1, ostale številke pa dobe kupci po datumu kupne pogodbe, t. j. po onem vrstnem redu, v katerem so bile pogodbe naznanjene in vpisane pri pristojni davčni oblasti. Če so vse pogodbe istega datuma ali če so vse prodaje označene v eni sami pogodbi, tedaj se označujejo posamezni deli po vrstnem redu, kateri je predpisan s pravilnikom za novo zmeritev za številčno označbo listov in številčno označbo parcel v mejah ene skupine. Čim večje je število novo nastalih parcel, tem točneje se mora upoštevati prednje pravilo, v kolikor je to mogoče zaradi raznih datumov kupnih pogodb. 2. Parcela, katera je bila že deljena na dva ali več delov bodisi pogrešno ob priliki nove izmere (glej čl. 137, 2. odstavek tega pravilnika), ali v toku vzdrževanja katastra, se označi na ta način, da se številčna označba nove parcele nadaljuje v obliki vlomka, kot je navedeno pod točko 1. tega člena. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 41/94 N. pr. parcela št. 338 je bila že prej deljena v katastrskem načrtu in ostalih delih katastrskega operata v: 328/1, 328/2, 328/3 in 328/4. Parcela št. 328/3 se ponovno deli na tri dele. Novonastali deli se morajo označiti s: 328/3, 328/5, 328/6. Pri tej številčni označbi se ne sme izpustiti ali preskočiti niti črtati številka 328/3, kot nove številke pa se vzamejo one, ki slede zadnjemu številu, katero je tedaj, to je za časa številčne označbe, že obstojalo. V prednjem slučaju obstoji štev. 328/4 kot zadnja podelitev ter se za prvi del na tri dele razdeljene parcele 328/3 obdrži štev. 328/3, ostala dva dela pa se označita s štev. 328/5 in 238/6. Ta nepretrgana številčna označba, zaradi delitve nastalih parcel, so mora obdržati brezpogojno v celem operatu. Izjema nastane samo tedaj, ako je ena od deljenih parcel zaradi spremembe po čl. 19, pod g) združena s sosedno parcelo. Člen 141. Vsaka drugovrstna številčna označba parcel, ki nastanejo zaradi delitve celih ali že deljenih parcel, je najstrožje prepovedana v krajih, kjer je katastrska izmera izvršena na podlagi zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928. Člen 142. V krajih, kjer se je vršila številčna označba parcel, ki so nastale vsled delitve, na način, ki ne odgovarja načinu, predpisanem v čl. 140 lega pravilnika, se mora v bodoče vsaka še nedeljena parcela ob priliki delitve številčno označiti po predpisih tega pravilnika. Pri parcelah, katere že imajo napačno številčno označbo, se mora številčna označba delov te parcele vskladiti s predpisi tega pravilnika na ta način, da se že deljene parcele, katere se morajo ponovno deliti, označijo kot je predpisano; parcele pa, ki so bile označene napačno v prejšnjih letih, se bodo, ako bo le mogoče, pravilno označile ob priliki izmere večjih kompleksov, kateri obsegajo celokupno delitev poedine parcele in to v sporazumu s sodnimi oblastmi v vseh delih katastrskega operata in v zemljiški knjigi, vendar šele tedaj, kadar bodo dokončana vsa dela urejevanja in dopolnitve katastrskih načrtov s pomočjo zemljiškoknjižnih načrtov in na podlagi načrtov zbirke listin. 2. Številčna označba delov parcel, spremenjenih v kulturi. Člen 143. Odredbe čl. 137 do vštevši 142 tega pravilnika veljajo tudi za slučaje delitve parcel povodom izvedbe sprememb v kulturi na delih te parcele (glej čl. 19 pod k tega pravilnika). Minimalne površine, določene za posebno številčno označbo kulture in nerodovitnih površin v mejah istega posestva, veljajo tudi za številčno označbo delov parcel, ki se spremenijo v kulturi ali vsled prestanka nerodovitnih površin na parcelah po izvršeni novi zmeritvi, t. j. v teku vzdrževanja katastra. Minimalne površine, katere morajo zmerjeni deli imeti, da se parcela deli in da se ti deli prvotne parcele ali že deljene parcele piri vzdrževanju katastra označijo s posebno številko, so: 1. za vrtove in sadovnjake, vinograde, trstičja, močvirja, ribnike in jezera ter za nerodovitna zemljišča …………………………………………………………. 250 m 2 2. za njive in travnike (senožeti) …………………………………………………. 500 m 2 3. za pašnike, planine kakor tudi za gozdove ……………………………………. 1000 m 2 L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 42/94 Ti deli se označijo z delitvijo številke one parcele, iz katere nastanejo, kakor da so nastale z delitvijo vsled odsvojitve. Člen 144. Če deli parcel, nastali vsled spremembe v kulturi, nimajo minimalne površine, ustanovljene v predhodnem členu, se taki deli v katastrskem načrtu sploh ne predstavljajo in vsled tega tudi ne označijo s številkami. Če znaša razlika v katastrskem čistem donosu 25% in posestnik izrecno zahteva, da se ta sprememba v kulturi vpošteva, ali ako je to v interesu države, tedaj se ta sprememba izvede samo v posestnih listih, vsotniku po parcelnem zapisniku na ta način, da se parcela vpiše z dvovrstno kulturo. N. pr. parcela št. 125, vinograd 2. razreda s površino 2850 m 2 , deloma spremenjena v pašnik s površino 950 m 2 . Parcela št. 125 se ne bo delila, ampak se bo v katastrskih seznamih označila takole: 125 { vinograd 1900 m 2 pašnik 950 m 2 V razporedu po kulturah in razredih se pri kulturi vinograd označi »del 125 ali 125 del«, ravnotako pri kulturi pašnik. Na isti način se vpisuje tudi v slučaju, če je bila parcela že prej deljena. Člen 145. Določitev površine delov parcel, ki so se spremenili v kulturi, se mora izvršiti vedno na podlagi zmeritve ne glede na to, če se ti deli zaznamujejo s posebno številko po čl. 143, ali se vpišejo samo kot dvovrstna kultura po čl. 144 tega pravilnika. Za izhodne in zaključene točke pri zmeritvah kulturnih mej se morajo v vsakem slučaju jemati samo točke, ki ležijo na posestnih mejah in te točke je treba od dveh strani preizkusiti. Kadar je snimanje spremenjenih kulturnih mej vezano z meritvijo novih posestnih mej vsled odsvojitve, se mora snimanje kulture vezati s snimanjem posestnih mej tako, da vsled tega dela ne nastane znatna izguba na času. Člen 146. Pri zmeritvah zaradi kulturnih sprememb na delih parcel, ki nimajo minimalne površine, odrejene v členu 143 tega pravilnika, se taki deli po potrebi oddele od ostale kulture le s črto brez posebne številčne označbe. Ta dva dela se vezeta v načrtu z znakom skupnosti. (Glej čl, 44 in 89 pravilnika o katastrski zmeritvi III. del.) 3. Številčna označba parcel ob priliki poprave pogreškov v parcelnih mejah. Člen 147. Spremembe meje med dvema parcelama vsled poprave prvotno ali naknadno napravljene napake v zmeritvi ali v kartiranju, dalje spremembe meje vsled poravnave in regulacije meje (ako se nanaša regulacija samo na spremembo krive ali nepravilne meje v ravno črto, ali ako se neznatni doli sosednih parcel medsebojno zamenjajo zaradi poprave moje), se izvedejo v katastrskem načrtu številčne označbe onih delov, ki se odcepijo od ene in pripadejo drugi parceli. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 43/94 Ako so ti deli večji, tako da bi bila izvedba v zemljiški knjigi otežkočena, zlasti tedaj, kadar je zemljiškoknjižni vložek, v katerem je ena teh parcel vpisana, obremenjen z intabulacijami, se taki deli številčno označijo s posebnimi parcelnimi številkami samo v slučaju, kadar ne gre za popravo prvotno ali naknadno nastale napake v zmeritvi ali kartiranju in če je sodna oblast dostavila službeno obvestilo, da je označba s številko neobhodno potrebna. Člen 148. Spojitev cele parcele s sosedno parcelo zaradi poprave napake v prepisovanju (v osebi posestnika) se ne sme izvršiti razen v izjemnem slučaju, kadar sodna oblast tako spajanje parcel od katastrske uprave zahteva, da bi se mogla v zemljiški knjigi ta napaka popraviti po službeni dolžnosti in brez stroškov glede parcele, katere površina in vrednost je zelo majhna. Člen 149. Sporni deli parcel se ne zaznamujejo s posebnimi številkami. Taki deli pripadajo parcelam onih posestnikov, ki jih posedujejo. Po izidu razsodbe sodne oblasti se izvrši spojitev teh delov v smislu razsodbe. Člen 150. Ako je sporna cela parcela, se ne sme izvršiti nje prepis od dosedanjega lastnika na novega posestnika dotlej, dokler se spor ne reši pri pristojni sodni oblasti. Ako bi dosedanji posestnik parcele, katera je v sporu med dvema novima posestnikoma vsled napačne kupne pogodbe, ne hotel plačati zemljarine, sklicujoč se na čl. 9 zakona o neposrednih davkih in ako se tudi čl. 39 zakona o zemljiškem katastru vsled izselitve oziroma smrti dosedanjega posestnika ali iz katerega drugega upravičenega razloga ne bi mogel uveljaviti, zadolži katastrska uprava za zemljarino onega novega posestnika, ki to parcelo uživa. Če je nihče od teh ne uživa, zadolži za zemljarino začasno oba posestnika z opombo »sporno«. Niti v slučaju, omenjenem v čl. 149 tega pravilnika, niti v slučaju, navedenem v prednjem odstavku tega člena, se ne sme izvršiti spojitev spornih delov e sosednimi parcelami istega lastnika, niti delitev in številčna označba cele sporne parcele, ker bi številčna označba spornih delov parcele motila vestni red delitve parcele posebno v slučaju, kadar je bila sporna parcela že večkrat deljena. 4. Številčna označba zgradb vobče. Člen 151. 1. Ako so v katastrskem načrtu označene zgradbe v vrstnem redu številčne označbe ostalih parcel, kot je to predpisano s pravilnikom za novo zmeritev, se ta način označb s številkami pri zgradbah v nobenem slučaju ne sme menjati za ves čas vzdrževanja katastrskega operata v dotičnih občinah. 2. V občinah, v katerih so zgradbe označene ločeno od ostalih parcel s posebnimi številkami, ki začenjajo s št. 1 navzgor, se mora ta način označbe nadaljevati do obnove katastrske zmeritve v teh občinah izvzemši slučaje, kadar bi se s posebnim dovoljenjem ministrstva financ delno ponovile zmeritve ali izvršila reambulacija in bi bilo iz tehničnih razlogov odrejeno preoznačenje zgradb na ta način, da bi se ločeno zaznamovanje zgradb spojilo s številčnim zaznamovanjem ostalih parcel počenši od št. 1 navzgor. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 44/94 5. Označba zgradb s številkami po prvem odstavku prednjega člena. Člen 152. Po odredbah pravilnika za novo zmeritev tvori zemljišče pod zgradbo s stalnim dvoriščem posebno parcelo, ne oziraje se na to, ali je površina dvorišča manjša ali večja od 500 m 2 , torej ne glede na to, kako se bo obdavčil presežek nad 500 m 2 . Dvorišča brez izrazitega in stalnega značaja se ne snimajo niti se zemljišče pod zgradbo ne zaznamuje s posebno številko parcele, temveč se zemljišče pod zgradbo in ostalim delom parcele zaznamuje z eno samo parcelno številko. Zgradbe v parkih dobe posebno številko, in sicer samo za površino, ki je pod zgradbo. Dvorišča se v takih slučajih vobče ne vpoštevajo. Vsaka zgradba na zemljišču, ki spada k železniški lastnini, dobi svojo posebno parcelno številko ne glede na to, če je proga državna, samoupravna ali privatna. Ta način številčne označbe mora uporabljati katastrska uprava tudi pri vzdrževanju katastra. Člen 153. Pojem dvorišča je pojasnjen v čl. 10, točki 11 zakona o neposrednih davkih in v pravilniku k čl. 10, točka 11. S tem pojasnilom je v zvezi tudi čl. 34 in pravilnik k čl. 34, točka 3 kakor tudi čl. 60, točka 6 in pravilnik k čl. 60, točka 6 zgoraj omenjenega zakona. Površina prostora pod zgradbo je vedno zemljarine prosta ne oziraje se na velikost te površine, dočim se pri dvoriščih, ako odgovarjajo pogojem dvorišča, določenim v zakonu o neposrednih davkih, oprošča zemljarine samo ona površina, ki se kot dvorišče uporablja, in se to dvorišče ne daje v zakup ter se ne uživa ločeno od zgradbe. Ako je površina dvorišča manjša od 500 m 2 , se oprošča zemljarine celo dvorišče kakor tudi ves prostor pod zgradbami. Pri dvoriščih, ki presegajo 500 m 2 , je oproščen prostor pod zgradbami in 500 m 2 površine dvorišča. Ostali del dvorišča se smatra za parifikat in se kot tak obdavči. Vse to velja samo za davčni del vzdrževanja katastra, t. j. za izvedbo sprememb pri zgradbah v posestnih listih, vsotniku posestnih listov, razporedu po kulturah in razredih in v parcelnem zapisniku, na načrtih pa se zgradbe številčno označijo vedno po pravilu, ki je določeno s čl. 152 tega pravilnika. Člen 154. O priliki snimanja zgradb tekom vzdrževanja katastra morejo nastati sledeči tipični slučaji: 1. primer : Na parceli št. 820, sadovnjak s površino 1580 m 2 , je zgrajena nova hiša brez dvorišča ter označena s hišno številko 20 v površini 150 m 2 . Površina, na kateri stoji zgradba, se številčno ne označi niti z novo številko niti se parcela številka 820 ne deli na dva dela. V katastrskem načrtu se spoji površina, na kateri je zgradba, z vezilom z ostalim delom parcele pod neizpremenjeno parcelno številko 820. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 45/94 V ostalih delih katastrskega operata, omenjenih v zadnjem odstavku prednjega člena, se izvede ta parcela ravno tako z neizpremenjeno parcelno številko, vendar z novo označbo: Parcela štev. 820 { hiša št. 20……………….…. 150 m 2 sadovnjak ….……………… 1430 m 2 V razporedu po kulturah in razredih se mora postopati tako, kot je obrazloženo v predzadnjih dveh odstavkih čl. 144 tega pravilnika. 2. primer: Na parceli št. 620, njiva s površino 3250 m 2 , je zgrajena nova hiša št. 6 s stalnim dvoriščem. Površina pod zgradbo je 125 m 2 , ograjeno dvorišče pa ima površino 380 m 2 . V katastrskem načrtu dobi zgradba z dvoriščem posebno parcelno številko na ta način, da se parcela 620 deli na 620/1 in 620/2. Zgradba z dvoriščem se številčno označi s št. 620/1, ostali del parcele pa s št. 620/2. Parcelna št. 620/l se vpiše, ako je le mogoče, na prostor, ki predstavlja dvorišče in se zgradba spoji z dvoriščem z znakom pripadnosti. V ostalih delih katastrskega operata se vpiše parcelna številka 620/1 s sledečo označbo: 620/1 { hiša št. 6…………………………... 125 m 2 dvorišče…………………………… 380 m 2 , parcela št. 620/2 se pa vpiše kot njiva s površino 2745 m 2 . 3. primer: Isti slučaj kot v primeru 2 z razliko, da sta poleg hiše še dve gospodarski poslopji s skupno površino 325 m 2 in da površina stalnega dvorišča presega 500 m 2 , t. j. ona znaša 750 m 2 . Način številčne označbe je isti: Parcela št. 620 se deli v 620/1 in 620/2. Številka 620/1 velja za površino, kjer sloji hiša z gospodarskimi poslopji kakor tudi za površino celega dvorišča, številka 620/2 pa se nanaša za preostali del njive. V načrtu se mora predstaviti celo dvorišče s hišo in ostalimi poslopji kot ena parcela. V ostalih delili katastrskega operata se vpiše parcela št. 620/1 sledeče: 620/1 { hiša št. 6 z 2 gosp. poslopjema………... 325 m 2 dvorišče……………………………..… 500 m 2 njiva (del dvorišča preko 500 m 2 )……. 250 m 2 , parcela št. 620/2 se vpiše kot njiva z 2175 m 2 . Del dvorišča čez 500 m 2 mora brezpogojno preiti v parcelo 620/1, da bi skupna vsota vseh delov, iz katerih sestoji parcela 620/1, točno ustrezala oni površini, ki jo ima parcela v katastrskem načrtu. Površina dvorišča čez 500 m 2 (v tem slučaju 250 m 2 ) se ne sme v nobenem slučaju prišteti k ostalemu delu parcele (v danem slučaju k parc. štev. 620/2), ker bi bilo tako postopanje v očividnem nasprotju z načelom, da morajo računsko ugotovljene površine parcel točno soglašati s površino parcel v katastrskih načrtih. 4. primer: Na parceli št. 457, pašnik s površino 4555 m 2 , je zgrajena hiša št. 38. Dvorišče okoli hiše ni stalno in je njegova površina manjša od 500 m 2 . S hišo zazidana površina znaša 85 m 2 . L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 46/94 V katastrskem načrtu se spoji hiša z znakom pripadnosti z ostalim delom parcele. V ostalih delih katastrskega operata se novo stanje te parcele označi na sledeči način: Parcela štev. 457 { hiša št. 38 …………….…... 85 m 2 dvorišče…………………… 500 m 2 pašnik……………………... 3970 m 2 . 5. primer: Podatki so isti kot v 4. primeru. Razlika je samo v tem, da je poleg hiše št. 38 s površino 85 m 2 sezidano še gospodarsko poslopje s površino 65 m 2 . Dvorišče je nestalno in njegova površina je večja od 500 m 2 . Parcela se ne sme deliti. V katastrskem načrtu se izvede ta slučaj na isti način kot slučaj štev. 4. V ostalih dolih katastrskega operata dobi parcela št. 457 sledečo označbo: Parcela štev. 457 { hiša št. 38 z 1 gosp.posl. …………..……... 150 m 2 dvorišče…………………………………… 500 m 2 Pašnik (z delom dvorišča čez 500 m 2 )……. 3905 m 2 . Člen 155. Ako je bila parcela, na kateri je sezidana zgradba, vsled odsvojitve dela prvotne parcele že poprej deljena na dva ali več delov, tedaj se deli ta parcela dalje po načinu, ki je razložen v čl. 140, točka 2, če dvorišče ustreza pogojem, omenjenim v 2. ali 3. primeru prednjega člena. Člen 156. Kadar se stalno dvorišče okoli zgradbe poveča ali zmanjša na parceli, katera pripada istemu posestniku, tako da je dvorišče tudi po povečanju ali po zmanjšanju stalno, se bo na temelju zmeritve spremenil tudi katastrski načrt ter se bo pristopalo na isti način kot pri popravi ene same posestne meje ali pri spremembi ene same črte med dvema različnima kulturama. To se bo izvršilo brez delitve parcele tako, da se enostavno odšteje dotična površina od parcelo pod kulturo in prišteje k parceli, ki predstavlja zgradbo z dvoriščem ali nasprotno ter z označenjem črt, ki več ne veljajo, s položnim križcem, včrtajo pa se nove črte med dvoriščem in delom parcele pod kulturo. Prav tako se postopa pri povečanju ali zmanjšanju zgradb. Člen 157. Ako se na temelju naznanila ugotovi, da je zgradba porušena, se zgradba v katastrskem načrtu na predpisan način prečrta, površina pa spoji s površino pod kulturo. Če je bila zgradba ali zgradba s stalnim dvoriščem kot posebna parcela številčno označena, se bo parcela, na kateri je bila zgradba, zopet spojila z ostalim delom prvotne parcele istega posestnika samo v slučaju, ako sta stalna ograja ali zid odstranjena oziroma porušena in kadar se ni nadejati, da bo na istem prostoru sezidana nova zgradba. V krajih, kjer obstoji zemljiška knjiga, mora biti v takem slučaju izpolnjen tudi pogoj, da sta oba dela, ki se nameravata spojiti v eno parcelo, vpisana v istem zemljiškoknjižnem vložku. V nasprotnem slučaju se parcela ne sme spojiti, temveč se uvrsti v ono kulturo, katera je bila na tem delu, odnosno v kulturo okolišnih parcel, v prvi vrsti v ono, ki jo ima parcela, iz katere je nastala, v kolikor se po zrušenju zgradbe ali zgradb, če jih je bilo več, ni spremenila v kako novo kulturo. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 47/94 Člen 158. Kadar stoji na isti parceli več hiš, ki so last raznih posestnikov, zemljišče pod zgradbo, odnosno zemljišče pod zgradbo z dvoriščem ali z delom parcele pa še ni odkupljeno, se morajo take zgradbe številčno označiti s posebnimi številkami ter brez zmeritve dvorišča in onih delov parcele, kateri spadajo poleg zgradbe in dvorišča tem posestnikom, odnosno priposestvovalcem (glej člen 209 tega pravilnika). 6. Označbe zgradb s številkami po čl. 151, odstavek 2. Člen 159. V občinah, v katerih so zgradbe označene številčno ločeno od ostalih parcel, morejo nastati sledeči tipični slučaji: 1. primer; Na parceli št. 1256, vrt s površino 2355 m 2 , je zgrajena nova hiša št. 155, brez dvorišča s površino pod zgradbo 137 m 2 . Nova hiša št. 155 se označi v katastrskem načrtu in vseh ostalih delih katastrskega operata z ono številko, katera sledi zadnji že obstoječi parceli za označbo zgradb. O tem se prepriča vedno na temelju parcelnega zapisnika, v katerem so številke za zgradbe vpisane ločeno od ostalih parcel. Ker teko tudi številke za zgradbe od številke 1 navzgor, ravno tako kot številke za vse ostale parcele, se številkam za zgradbe dodajo v vseh delih katastrskega operata razen v katastrskih načrtih posebne označbe, n. pr.: zgradba št. 220, okrajšano »zgr. 220« ali »zgr.220«. Ako je v prejšnjem primeru zadnja že obstoječa zgradba v tej katastrski občini številčno označena v zgr. št. 219, tedaj dobi nova hiša na parceli št. 1256 označbo zgr. 220. Številke zgradb, opuščene že prej ali v istem letu, se ne smejo več uporabiti. Po tem pravilu se mora katastrska uprava ravnati najstrože zlasti v onih katastrskih občinah, za katere že obstoji zemljiška knjiga. V katastrskem načrtu se označi nova hiša štev. 155 s parcelno številko 220. Ta številka se vpiše v okvir zgradbe, ako to ni mogoče,, se vpiše nad, pod ali poleg zgradbe na najpripravnejšem mestu. Ako so zgradbe barvane ali šrafirane (stare litografije) ter parcelne številke zgradb vpisane s črnim tušem, da se razlikujejo od ostalih parcel, vpisanih z rdečim tušem, velja ta postopek vse dotlej, dokler katastrski načrti ne bodo ponovno razmnoženi. V novih litografijah katastrskih načrtov, kjer zgradbe, pota in vode niso barvane, parcelne številke zgradb in ostalih parcel pa so izpisane s črnim tušem, se mora pred parcelno številko zgradbe napraviti točka s črnim tušem. N. pr.: ·220, da se razlikuje od parcele 220, ki ne predstavlja številke zgradbe temveč številko parcele brez zgradbe. V ostalih delih katastrskega operata se vpisuje zgradba s kratico: »zgr. 220« ali { »zgr. 220«. V tem danem primeru dobi torej nova hiša v katastrskem načrtu označbo 220 oziroma ·220, v ostalih delih katastrskega operata pa: »zgr. 220« ali { »zgr. hiša št. 155« 220 s površino 137 m 2 , ostali del parcele pa obdrži staro označbo 1256, vrt s površino 2218 m 2 . Zemljarine je oproščena samo površina 137 m 2 pod zgradbo. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 48/94 2. primer; Na parceli št. 2233, njiva, s površino 5050 m 2 , je zgrajena hiša št. 39 z dvema gospodarskima poslopjema in s stalnim dvoriščem. S hišo zazidana površina znaša 85 m 2 , z gospodarskima poslopjema zazidana površina 210 m 2 , površina dvorišča pa znaša 480 m 2 . Zgradbe z dvoriščem se morajo točno snimiti in v katastrskem načrtu kot posebna parcela, n. pr. št. 286 (prva po vrsti izza zadnje parcelne številke za zgradbe) vrisati. Površina pod hišo in površine pod zgradbami se spoje z dvoriščem z znakom pripadnosti. V ostalih delih katastrskega operata se označi zgradba parcela št. 286 takole: zgr. 286 ali zgr. 286 { hiša št. 39 z 2 gosp. poslop. ………..……... 295 m 2 dvorišče…………………………………… 480 m 2 . Površini 295 m 2 in 480 m 2 sta zemljarine prosti. Ostali deli parcele štev. 2233 obdrže neizpremenjeno označbo z novo površino 4275 m 2 . 3. primer: Isti podatki kakor v primeru 2., samo da ima stalno dvorišče nad 500 m 2 n. pr. 950 m 2 . V načrtu se mora predstaviti celo dvorišče z vsemi zgradbami (isti slučaj kot v primeru 3, čl. 154 tega pravilnika) in številčno označiti z 286 odnosno z ·286. V ostalih delih katastrskega operata se označi zgradba parc. št. 286 na tale način: zgr. 286 ali zgr. 286 { hiša št. 39 z 2 gosp. poslop. ………..……... 295 m 2 dvorišče…………………………………… 500 m 2 njiva (del dvor. nad 500 m 2 ) …………….. 450 m 2 . Ostali del njive parc. št. 3233 obdrži isto označbo z zmanjšano površino 3805 m 2 . 4. primer: Isti podatki kot v 4. primeru čl. 154 tega pravilnika. Postopanje pri merjenju je isto. V katastrskem načrtu se včrta samo zgradba in se številčno označi z naslednjo parcelno številko za zgradbe, ostali del parcele pa obdrži dosedanjo parcelno številko. V ostalih delih katastrskega operata dobi zgradba isto številko kot v katastrskem načrtu, toda s točnejšo označbo »zgr.«, n. pr. zgr. 286 in z ono površino, ki je pod zgradbo n. pr. 85 m 2 . Ugotovljena površina dvorišča preide k parceli, ki je pod kulturo, da se ohrani načelo, določeno v čl. 154, primer 3., t. j. da površina parcele, vpisane v operatu, točno ustreza površini iste parcele v načrtu. Označba parcele pod kulturo mora biti naslednja: Parcela štev. 457 { pašnik……………….……… 3970 m 2 dvorišče ….………………… 500 m 2 5. primer: Isti podatki kot v 5. primeru člena 154 tega pravilnika (nestalno dvorišče s površino nad 500 m 2 ). Vsaka zgradba se zaznamuje s posebno številko, ki velja za zgradbe, površina nestalnega in ne izrazitega dvorišča pa preide v parcelo pod kulturo. V katastrskem načrtu nastaneta v tem primeru dve novi parceli za zgradbe: ena za hišo št. 38, druga za gospodarsko poslopje, n. pr. 286 in 287, parc. št. 457, pod kulturo pa obdrži svojo staro številko. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 49/94 V ostalih delih katastrskega operata se vpišeta ti dve zgradbi kot zgr. 286 s površino 85 m 2 in zgr. 287 s površino 65 m 2 , parcela pod kulturo, v katero preide tudi dvorišče, pa se obeleži takole: Parcela štev. 457 { dvorišče ….…………………...……… 500 m 2 pašnik (z delom dvorišča nad 500 m 2 ) 3905 m 2 6. primer: Ako se parcela s stalnim dvoriščem deli na dva ali več delov, tako da se prvotna površina, ki je označena s parcelno številko za zgradbe, ne poveča niti ne zmanjša, z drugimi besedami, da se vrši delitev v mejah parcele, ki obsega zgradbo s stalnim dvoriščem, tedaj se v takem slučaju deli parcela za zgradbo na isti način kot pri delitvi parcele pod kulturo. N. pr. parcela št. »zgr. 510«, ki sestoji iz hiše št. 20 in hiše št. 21 in s skupnim stalnim dvoriščem v skupni površini 750 m 2 , se deli na dva dela. V katastrskem načrtu nastaneta dve parceli: 510/1 in 510/2, vsaka s svojim dvoriščem. V ostalih delih katastrskega operata se označita ti dve parceli na sledeči način: zgr. 510/1 { hiša št. 20. ………………………….……... 52 m 2 dvorišče…………………………………… 120 m 2 zgr. 510/2 { hiša št. 21 ………………………….……... 47 m 2 dvorišče…………………………………… 500 m 2 sadovnjak (z delom dvorišča nad 500 m 2 )... 31 m 2 . 7. primer: Ako se deli samo zgradba na dva ali več delov, se poedini deli prvotne površine pod zgradbo številčno označijo s parcelnimi številkami za zgradbe na isti način, kakor da je ta parcela pod kulturo (glej čl. 140, točka 1 in 2). V vseh ostalih slučajih, ki nastanejo s kombinacijo zgoraj obrazloženih slučajev, se mora ravnati po načelu čl. 154, primer 3., uvažujoč pri tem odredbo čl. 10, točke 11 zakona o neposrednih davkih kakor tudi minimum površine za posamezne kulture (čl. 143 tega pravilnika). 7. Številčno označenje zgradb, postavljenih na parcelah javnega dobra. Člen 160. Ako je zgradba postavljena na parceli, ki je vpisana v zemljiški knjigi in v katastrskem operatu kot javno dobro, se mora taka zgradba snimiti in vpisati klavzula, da je zgrajena z odobrenjem pristojne upravne oblasti. V občinah, kjer so zgradbe označene z istimi parcelnimi številkami kot ostale parcele, se zgradba številčno označi v obliki vlomka. Števec predstavlja številko parcele, ki na njej zgradba stoji, imenovalec pa ustrezajočo redno številko kakor pri običajnih delitvah. V občinah, kjer so zgradbe številčno označene s posebnimi številkami, se nova zgradba številčno označi tako, kot je obrazloženo v prvem primeru prednjega člena tega pravilnika. Taka zgradba se vpiše v posestni list, ki se glasi na dotičnega posestnika; če ga še ni, se sestavi nov posestni list, v vsakem slučaju pa se pri taki zgradbi pristavi opomba, da vprašanje lastništva še ni urejeno. 8. Številčno označenje raznih objektov in novih parcel. Člen 161. Številčno označenje novih ulic v mestih in trgih se vrši na isti način, kot številčno označenje novih cest (glej čl. 139 tega pravilnika). L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 50/94 Novi prostori na mestnih trgih dobe številke one parcele, na kateri so nastali, ravno tako kot pri delitvi parcel. Isto velja tudi za spomenike. Novi otoki v plovnih in neplovnih rekah, ako je površina otoka nad srednjim letnim vodnim stanjem, se številčno označijo z delitvijo vodne parcele, ki so iz nje nastali. Novo nastale utrdbe se številčno označijo ravno tako z delitvijo one parcele, na kateri so zgrajene. Če so nastale iz delov več parcel raznih lastnikov, se številčno označijo z eno samo novo parcelno številko. Ako vojaške oblasti dostavijo za to detajlne načrte, ali če dovolijo snimanje detajla po katastrski upravi, se v mejah trdnjavskega objekta izvrši številčno označenje z zaporednimi novimi številkami. Ako se tekom vzdrževanja katastra zapazi, da kaka parcela pomotoma ni bila snimljena za časa nove zmeritve, ali da je bila snimljena, pa je kartiranje pomotoma izostalo, tako da je ta parcela s svojo površino prešla v površino kake druge sosedne parcele, se ne sme ta izostala parcela številčno označiti z novo naslednjo parcelno številko, temveč z delitvijo one parcele, v katere obseg je pomotoma prešla, da se na ta način omogoči izvedba te napake v zemljiški knjigi. 9. Številčno označenje parcel zaradi spremembe meje katastrske občine. Člen 162. Ako z delitvijo ene katastrske občine v dve ali več samostojnih katastrskih občin ali z odcepitvijo dela ene katastrske občine in s pripojitvijo tega dela sosedni katastrski občini nastane vprašanje, kako naj se številčno označijo parcele, ki preidejo iz ene katastrske občine v drugo, odnosno, ali bodo obdržale iste številke, je treba uvaževati sledeče: 1. Ker so ti slučaji izključno v interesu občin, odnosno lastnikov, ki take spremembe zahtevajo, in ker morajo po odredbi čl. 52 zakona o zemljiškem katastru le-ti v celoti kriti vse stroške za izvedbo takih sprememb v katastrskem operatu, se mora pri tej priliki v prvi vrsti polagati pažnjo na tisti način številčne označbe, ki bo omogočil izvedbo odcepitve v zemljiški knjigi, obenem pa tudi v katastrskem operatu, tako da bo spremenjeni operat one občine, od katere se parcele izločijo, ter one občine, kateri se parcele priključijo, ostal še nadalje trajno sposoben za vzdrževanje katastra glede označbe parcel. 2. Da bo v večini slučajev potrebno, da se morajo parcele v eni od teh občin v celoti prenumerirati. 3. Da je v večini slučajev potrebno, da se katastrski načrti na novo reproducirajo in da se morajo ostali deli katastrskega operata ponovno sestaviti odnosno prepisati. Člen 163. Če se katastrska občina deli na dva ali več delov in se ti deli ne priklopijo sosednim katastrskim občinam, t. j. če ti deli po delitvi tvorijo samostojne katastrske občine, moreta nastati sledeča dva tipična slučaja: 1. Meja med novimi katastrskimi občinami poteka tako, da ostanejo v eni katastrski občini parcele, katerih številke tečejo od 1 naprej pa do neke določene številke, tako da niti ena parcelna številka v tej aritmetični vrsti številk ne preide v drugo katastrsko občino. V tej novi katastrski občini je treba na podlagi starih katastrskih načrtov izdelati nove katastrske načrte, ki bodo obsegali samo one parcele, ki tej katastrski občini pripadajo. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 51/94 Iz ostalih delov katastrskega operata se morajo črtati vse one parcele, ki preidejo v drugo novo katastrsko občino, one pa, ki ostanejo v prvi katastrski občini, obdrže svoje dosedanje parcelne številke. V drugi novi katastrski občini so morajo vse parcele v celoti številčno preoznačiti, tako da dobe po delitvi nove številke od ene dalje do zadnje številke, ki preide v to novo katastrsko občino. Katastrski načrti se morajo na novo razmnožiti, a ostali deli katastrskega operata pa na podlagi podatkov prvotne občine na novo sestaviti. 2. Če je nova meja med novo oblikovanimi katastrskimi občinami potegnjena tako, da so številke parcel, ki pripadajo novim katastrskim občinam medsebojno pomešane, tedaj se morajo v interesu vzdrževanja katastra vse parcele v eni kakor tudi v drugi novi katastrski občini številčno preoznačiti tako, da številke parcel v vseh novih katastrskih občinah začnejo s številko 1 in tečejo neprenehljivo do zadnje številke. Katastrski načrti in ostali deli katastrskega operata se morajo razmnožiti, odnosno prepisati. Če se spojita dve celi katastrski občini v eno novo katastrsko občino, se more vzeti ena teh katastrskih občin kot I. del, a druga katastrska občina kot II. del nove katastrske občine pod enim in istim nazivom, vsaka pa se vodi in vzdržuje posebej, brez vsake prenumeracije in spojitve v načrtih in v ostalih delih katastrskega operata. Če bi ta način ne ustrezal namenu, tedaj se mora izvršiti spojitev v načrtih in v ostalih delih katastrskega operata s številčnim preoznačenjem parcel občine z manjšim skupnim številom parcel tako, da se prva parcela številčno označi s številko, ki sledi zadnji številki parcele občine z večjim skupnim številom parcel, druga parcela z naslednjo številko itd., do zadnje parcelne številke občine z manjšim skupnim številom parcel. Vse parcele obeh občin se morajo torej združiti v eno celoto, kar ima za posledico tudi združitev katastrskih načrtov in ostalih delov katastrskega operata ter delni prepis istih, odnosno prepis v celoti, ako je to potrebno z ozirom na izvajanje sprememb v naslednjih letih. Pri odcepitvi dela katastrske občine in priključitvi istega eni sosednih katastrskih občin, je potrebna številčna preoznačba parcel ene teh katastrskih občin na isti način kot pod točko 3. tega člena. Člen 164. Pri vsaki delitvi ali spojitvi katastrskih občin, kakor tudi pri odcepitvi delov katastrskih občin in priključitvi drugi občini, se mora že v naprej proučiti in ugotoviti, ali je številčno preoznačenje potrebno, ker od tega zavisi največ, če bo ministrstvo financ vobče odobrilo, odnosno pristalo na take spremembe, ki so v zvezi z delom večjega obsega in z večjimi stroški. 10. Seznam deljenih parcel. Člen 165. Za vsako katastrsko občino se mora voditi seznam deljenih parcel po priloženem obrazcu. Ako v posameznih občinah to še ni izvršeno, se mora ta seznam naknadno sestaviti na osnovi podatkov parcelnega zapisnika. V tem seznamu morajo biti vpisane vse parcele, ki so bile deljene z vzdrževanjem katastra. Na podlagi tega seznama se vrši številčno označenje deljenih parcel tako s strani katastrskih uprav kakor tudi s strani pooblaščenih inženjerjev in geometrov. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 52/94 Radi tega se mora v ta seznam v vsakem poedinem slučaju po izvršeni delitvi katerekoli parcele vnesti takoj številka nove parcele in datum izvršitve številčnega zaznamovanja kakor tudi ime osebe, kateri je nova številka izdana. IX. RAČUNANJE POVRŠIN PARCEL VOBČE. Člen 166. Kadarkoli je mogoče in smotreno, se morajo površine parcel izračunati s pomočjo merskih podatkov, ugotovljenih na terenu in vpisanih v detajlni skici, kakor tudi s pomočjo merskih podatkov, vzetih iz načrta, v ostalih slučajih pa grafično s pomočjo planimetra. Pri računanju površin večjega obsega se je treba ravnati točno po predpisih, predvidenih v pravilniku za novo zmeritev. Površine parcel pod 100 m 2 se vobče ne smejo grafično računati, temveč le s pomočjo originalnih merskih podatkov s terena in merskih podatkov iz načrta. To se mora pri merjenju takih površin uvaževati. Člen 167. Vsaka površina se mora računati najmanj dvakrat in razlika med dvakrat ločeno računano površino ne sme presegati meje največjega dovoljenega odstopanja, določenega s pravilnikom za nove zmeritve. (Glej tablico največjih dovoljenih odstopanj med raznimi računanji površin na podlagi nove zmeritve.) Iz obeh računanj se vzame aritmetična sredina. Ta se mora primerjati s površino, vpisano v katastrskem operatu in če razlika ne presega dovoljenega odstopanja v zgoraj omenjeni tablici, se ta razlika razdeli sorazmerno na površine novo nastalih parcel. Člen 168. V slučaju, če se pri primerjavi po gornjem členu tega pravilnika pojavi razlika, ki presega dovoljeno odstopanje, se mora ta razlika s preizkušenjem in kontrolnim računanjem teh in okolnih parcel, odstraniti. Preizkusiti se morajo zlasti one parcele, ki so bile že večkrat deljene ali v obsegu spremenjene. V onih občinah, v katerih so na razpolago originalni zapisniki detajlnega računanja parcelnih površin, se morajo s kontrolnim računanjem preizkusiti v prvi vrsti površine onih parcel, ki so v isti skupini in v mejah skupine one parcele, ki pripadajo istemu lastniku, med njimi pa zlasti one parcele, ki so bile kot posebne kulture ločene od parcele z napačno površino, t. j. parcele, ki mejijo na ono parcelo, katere površina je napačna. Če se napaka nikakor ne more ugotoviti v mejah istega posestva in iste skupine, se preide na sosedno skupino. Člen 169. Ako se napaka ne more ugotoviti tako, kot je obrazloženo v prednjem členu tega pravilnika, se mora izvršiti kontrolno računanje ostalih skupin istega detajlnega katastrskega lista, iz skupin pa preiti na detajlno računanje parcelnih površin. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 53/94 Člen 170. Kontrolno računanje skupin in detajlno računanje se mora izvršiti na isti način kot računanje površin po novi zmeritvi, pri čemer je treba vedno misliti na to, da se nahajajo napake na istem katastrskem listu in da nikakor ni opravičljivo, da se pozneje ugotovljene napake smatrajo in izvedejo kot prirastek ali odpadek od celokupne površine katastrske občine. To je dopustno samo takrat, kadar se nedvomno točno ugotovi napaka v celokupni površini katastrske občine. Člen 171. Ako bi se poleg rednih del na vzdrževanju katastra ne mogle odstraniti večje napake prvotnega računanja parcelnih površin, morajo katastrske uprave take slučaje zabeležiti v posebnem spisu in jih javiti ob priliki revizije nadzornim organom, ki bodo v poletni dobi to delo dodelili onim upravam, ki bodo v stanju to delo do naslednje pisarniške dobe popolnoma izvršiti. Ako se take napake opazijo v operatu občin, ki so bile v zadnjem času zmerjene, je dolžan odsek za kataster in državna posestva finančne direkcije, da tak slučaj naznani oddelku za kataster in državna posestva ministrstva financ. 1. Skrček listov. Člen 172. Pri vsakem računanju parcelnih površin se je ozirati na skrček dotičnega detajlnega katastrskega lista. Skrček je upoštevati: 1. V celoti: pri računanju površin s pomočjo planimetra ali pri računanju površin, za katere se vzamejo podatki iz katastrskih načrtov, ne glede na obstoječi skrček. 2. Po1ovično: če se iz načrtov prevzame samo en faktor, potreben za računanje površin, ne glede na skrček, za drugi faktor pa se uporabijo originalni merski podatki s terena ali podatki iz katastrskega načrta, toda s skrčkom. 3. Skrček se vobče ne upošteva: pri površinah, ki se računajo iz originalnih merskih podatkov, kakor tudi pri površinah, ki sestoje iz celih decimetrskih kvadratov. Člen 173. Na vsakem katastrskem listu, ki se na njem računajo površine spremenjenih parcel, se mora vsakokrat izračunati skrček, če pa je že prej izračunan, se mora skrček s ponovnim računanjem preizkusiti, odnosno na novo ugotoviti. Linearni skrček v smeri zapad - vzhod in linearni skrček v smeri sever - jug kakor tudi skrček v površini izražen v odstotkih za hektar, se mora zabeležiti s svinčnikom na vsakem katastrskem listu v desnem spodnjem kotu okvira, označivši leto, mesec in dan, ko je bil skrček določen. 2. Obrazec za računanje površin parcel, spremenjenih pri vzdrževanju katastra. Člen 174. Vse faktorje, prevzete iz detajlnih skic in iz katastrskih načrtov, s pomočjo katerih se računajo definitivne površine parcel, se mora vpisati v ustrezajoče stolpce obrazca »Zapisnik detajlnega računanja površin«. V tem obrazcu se morajo izvršiti vse operacije na skrajšan način, v zadnjem stolpcu pa se ugotove končne površine spremenjenih parcel. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 54/94 Ta obrazec mora biti razdeljen v dva dela: 1. dosedanje stanje; 2. novo stanje. V oddelku »dosedanje stanje« morajo biti vpisani tile podatki: 1. številka katastrskega detajlnega lista; 2. številka parcele; 3. površina parcele po starem stanju; 4. stolpec, v katerega se vpisuje prvotne napake v površini. Skrček, izražen v odstotkih za 1 ha površine, se vpisuje levo izven okvira obrazca. Oddelek »novo stanje« mora imeti stolpce za tele podatke: 1. za številko parcele po novem stanju; 2. za faktorje odnosno za originalne mere; 3. poseben stolpec za prvo računanje in poseben stolpec za drugo računanje površine; 4. stolpec za aritmetično sredino obeh računanj; 5. poseben stolpec za razdelitev dopustne razlike; 6. stolpec za definitivno ugotovljenje površine spremenjenih parcel. Obrazec, ki velja za vse kraje kraljevine, je priložen temu pravilniku. Člen 175. Vse parcele, ki so obsežene v eni sami meritvi, tvorijo praviloma samo eno skupino. Če se more ta skupina deliti v več podskupin, od katerih tvori vsaka neodvisno celoto, in sicer tako, da se parcele v mejah te podskupine lahko izravnajo na skupno površino stare ali starih parcel, se ta razdelitev mora izvršiti, da bi se eventualna prvotna napaka v površini lahko čim hitreje ugotovila in se omejila na čim manjše število parcel in to prav na one, ki so zaradi prvotne napake v eni teh parcel trpele največje popravke pri prvotnem računanju njihovih površin. Prav tako se morajo zmeritve večjega obsega, ako obsegajo več takih skupin, kot so s pravilnikom za novo zmeritev odrejene, iz istih razlogov razdeliti v podskupine, četudi bi se parcele, ki pridejo v le posamezne podskupine, ne mogle izravnati na površino v starem stanju. V tem slučaju se morejo podskupine naknadno vezati v eno skupino z isto porazdelitvijo razlike med sedanjim in novim stanjem površine ali z različno razdelitvijo, toda vedno tako, da se površina cele skupine po novem stanju spravi na površino dosedanjega stanja. Člen 176. Kadar se spremeni površina takih parcel, ki so uvrščene v dve ali več kultur, te kulture pa iz kakršnihkoli razlogov niso bile izločene kot zasebne parcele, se prirastek ali odpadek površine teh parcel prišteje ali odšteje od one kulture, ki se je dejansko spremenila. To je razvidno iz detajlne skice ali iz prejšnjih meritvenih skic (manualov) ali iz indikacijskih skic. To velja tudi za slučaj, kadar je zmerjena in spremenjena parcela uvrščena v dva ali več različnih razredov. V tem zadnjem slučaju, toda s pogojem, da se obseg parcele z delitvijo iste ni spremenil in kadar je bila površina te parcele prvotno pravilno izračunana, se praviloma ne sme spremenili tudi skupni katastrski čisti donos. Skupni katastrski čisti donos vseh delov te parcele mora biti enak katastrskemu čistemu donosu, ugotovljenemu že prej za celo parcelo. To bo mogoče doseči pri vseh onih parcelah, za katere obstoje zanesljivi podatki, izvlečeni z zelenim tušem v detajlnih ali v indikacijskih skicah. V kolikor ti podatki ne bi zadoščali ali če bi bili samo približno naznačeni na imenovanih skicah, tedaj se morajo izenačiti površine za posamezne razrede v mejah že točno izračunane površine. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 55/94 Člen 177. Razdelitev na skupine in na podskupine kakor tudi združitev poedinih podskupin mora biti v zapisniku računanja površin pregledno izvršena, tako da je naknadno kontroliranje posameznih faktorjev in cele skupine povsem omogočeno. Deli parcel, ki se raztezajo na dva ali več listov, morajo biti v stolpcu »posamezno računanje« navedeni ločeno. To velja tudi za one dele parcele, ki se dvakrat ali večkrat pojavljajo na istem listu, prehajajoč z enega lista na drugega. Površine parcel, ki so bile v dosedanjem stanju napačno izračunane, se morajo z rdečilom zaokrožiti. Prirastek ali odpadek na celokupni površini občine mora biti z vso vestnostjo ugotovljen in opravičen. Člen 178. Glede porazdelitve razlike med skupno površino spremenjenih parcel v dosedanjem in novem stanju veljajo naslednja pravila: 1. površinam, ki se v celoti dobivajo na podlagi decimetrskih kvadratov, se ne sme dodati niti odvzeti nobena razlika, ker se takim površinam, izračunanim iz originalnih merskih podatkov, ne dodaja razlika; 2. površine, izračunane iz merskih podatkov, vzetih iz načrta ali deloma iz originalnih podatkov in mer, vzetih iz načrta, dobe polovico razlike; 3. vse na kakršenkoli drug način izračunane površine, dobe korekcijo sorazmerno z njih površinami. Zaradi tega se morajo površine pod točko 1. tega člena v celoti, površine pod točko 2. pa do polovice njihovih iznosov odvzeti od celotne površine predmetne skupine, da se dobi ona površina, ki pride v poštev pri porazdelitvi obstoječe razlike med dosedanjo in novo površino skupine. Člen 179. V vsaki skupini se morajo parcele ne glede na število spremenjenih parcel navesti po aritmetičnem redu. Ta način vpisovanja parcel ni potreben samo zaradi kontrole, če je kaka parcela dvakrat vpisana ali izpuščena, temveč tudi zaradi lažjega in hitrejšega prenosa novih površin v naznanilne liste, v izkaz sprememb in v vse one sezname in dele katastrskega operata, v katerih parcele niso navedene po aritmetičnem redu. Člen 180. Glede samega načina računanja poedinih parcel, bodisi parcel večjega obsega, bodisi parcel z neznatno širino in z nesorazmerno dolžino, kakor tudi mejnih potov in voda, ki pripadajo do polovice njihove širine sosednim katastrskim občinam, veljajo odredbe pravilnika za novo zmeritev. 3. Računanje površin pri spremembi meje katastrskih občin. Člen 181. Če se spremeni samo meja med dvema katastrskima občinama zaradi prvotno napačnega snimanja in če je ta meja v katastrskih načrtih obeh občin enako vrisana, t. j. ako se kopije teh črt popolnoma krijeta, tedaj mora tudi prirastek v površini ene katastrske občine biti enak odpadku v površini druge katastrske občine. Ta enakost se mora na vsak način doseči tudi takrat, kadar je skrček katastrskih načrtov različen. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 56/94 Če se naleti na napako v površini prav v oni parceli, ki se zaradi spremembe meje katastrske občine menja v obliki in površini, se ne sme ta napaka vzeti v račun pri določevanju prirastka ali odpadka občine, temveč se mora napaka poiskati na že pojasnjen način v parcelah iste katastrske občine (glej čl. 168 do 170 tega pravilnika). Taka napaka preide v prirastek ali odpadek občine samo tedaj, kadar se mejne črte take občine ne krijejo, t. j. če je mejna črta, ki se popravlja v katastrskem načrtu ene občine, drugače predstavljena kot v načrtu sosedne katastrske občino, pa je bila zaradi tega že prvotna skupna površina cele katastrske občine napačno izračunana. Člen 182. Načelo, navedeno v prednjem členu, velja tudi v slučaju, če se cele parcele ali kompleksi parcel izločijo iz ene katastrske občine in spoje s sosedno katastrsko občino. Prenos celih parcel iz eno katastrske občine v drugo se mora izvršiti tako, da ostanejo parcelne površine neizpremenjene. Ob priliki spojitve teh delov s sosedno katastrsko občino se mora na katastrskih načrtih one občine, ki se ji kompleks pripoji, vendarle s kontrolnim računanjem celega kompleksa, po potrebi pa tudi z računanjem posameznih parcel, preizkusiti pravilnost njihovih površin. Če ne obstoja nikaka napaka, se lahko v občini, od katere se kompleks zemljišč izloči, vse izločene parcele črtajo brez vsakega kontrolnega računanja površin. 4. Računanje površin, katerih deli so uporabljeni za gradnjo novih cest, železniških prog in vodnopravnih objektov. Člen 183. Površine delov parcel, ki se uporabljajo za gradnjo novih cest in železniških prog, za korekcijo cest, rek, rečic in potokov, za razširitev cest in železniških prog, za zgradbo vodnih kanalov, nasipov in vseh vodnopravnih objektov se računajo po istem obrazcu kot vse ostale, v ploščini spremenjene parcele (glej čl. 174 tega pravilnika). V novem stanju se pa v stolpcu »številka parcele« vpisuje parcelna številka samo pri onih parcelah, oziroma delih parcel, ki ostanejo v posesti dosedanjih posestnikov. Deli, ki se ločijo od teh parcel in uporabijo za zgradbo prej navedenih objektov, se vpišejo z »del parcele«, skrajšano »del parc.« na sledeči način: »del parc. 2010« ali del parc. ali »del 2010« oz. »del 2010 2010«. Površine teh delov se morajo računati najmanj dvakrat, njih vsota pa da skupno površino celega objekta. Ako ti deli niso izračunani s pomočjo originalnih merskih podatkov, se mora najprej točno ugotoviti površina celega objekta, vsota površin posameznih delov tega objekta pa se mora spraviti v sklad z ugotovljeno površino celega objekta. Površine teh delov se vpisuje v stolpce, vnesene za vpisovanje faktorjev, vsote istih pa v ustrezajoče stolpce, da se pri zaključku lahko ugotovi vsota površin vseh teh delov, cela nova parcela pa se številčno označi z novo parcelno številko. Ako cela površina kake parcele preide v novi objekt, tedaj njena številka prestane veljati in se ne sme več uporabiti. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 57/94 Člen 184. Ako katastrske oblasti dobe načrte za take objekte od državnih oblasti, samoupravnih teles ali zadrug, ki so po svojih strokovnih organih izdelale načrte za razlastitev zemljišč in če se površine odkupljenih delov parcel ne ujemajo s površinami delov, ki jih dobi katastrska uprava na osnovi računanja teh površin na katastrskih načrtih, mora ta po odredbah katastrskega pravilnika III. del o zamejničenju posesti in objektov zahtevati pojasnila od dotičnih oblasti ali zadrug, ki so načrte dostavile. Ako so v razlastitvenem elaboratu vnesene površine teh delov po dejanskem stanju, t. j. če so te računane na osnovi dvakratnega merjenja, podvzetega s strani predlagatelja elaborata pred gradnjo in po gradnji objekta, tedaj vzame katastrska uprava za izvedbo v posestnih listih kot pravilno ono površino, ki ustreza dejanskemu stanju. Napačno predstavljene posestne meje onih parcel, ki so vpisane v razlastitvenem elaboratu, mora katastrska uprava naknadno zmeriti in popraviti v katastrskih načrtih, v kolikor tega ona oblast ali zadruga, ki je elaborat dostavila, po predpisih tega pravilnika ni mogla sama ali pa ni bila dolžna tega storiti. X. IZVRŠITEV SPREMEMB V INDIKACIJSKIH SKICAH. Člen 185. Vse spremembe, ki se vrisujejo v katastrske načrte, se morajo izvesti tudi v indikacijskih skicah. To delo je izvršiti hkrati zaradi prihranka časa in zaradi tega, da bi izvedba enega ali več slučajev povsem ne izostala. Da je vsako merjenje res preneseno v katastrske načrte in indikacijske skice, je to na terenski skici za vsak poedini slučaj posebej označiti. Člen 186. V krajih, kjer katastrske uprave ne razpolagajo z indikacijskimi skicami, se morajo izdelati kopije katastrskih načrtov, kaširane na lepenko ali nalepljene na platno. S pomočjo teh kopij katastrskih načrtov se vrše vsa terenska dela. Originali katastrskih načrtov odnosno litografije, ki nadomeščajo originalne načrte, se na terenu ne smejo uporabljati. Člen 187. Način vrisavanja sprememb v indikacijske skice mora biti isti kot za katastrske načrte. Spremembe v kulturi celih parcel se bodo izvedle v indikacijskih skicah le tedaj, če so bile kulture ob priliki reprodukcije odtisnjene na litografijah, ki so uporabljene za te skice. XI. VRISAVANJE SPREMEMB V ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH NAČRTIH (MAPAH). Člen 188. Zemljiškoknjižni načrti ali mape so litografije ali kopije katastrskih načrtov. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 58/94 Spremembe vrisujejo samo katastrske uprave in na zahtevo sreskih sodišč kot zemljiškoknjižnih oblasti. Člen 189. Zaradi stalnega soglasja med katastrom in zemljiško knjigo je treba, da katastrske uprave same izvedejo v zemljiškoknjižnih načrtih vse spremembe, ki jih z naznanilnimi listi s kopijami katastrskega načrta vred naznanjajo sodnim oblastem kakor tudi vse spremembe, ki so jih sodne oblasti izvedle v zemljiški knjigi po načrtih pooblaščenih inženjerjev, geodetov in geometrov, ki so predhodno potrjeni od pristojnih katastrskih oblasti, slednjič pa tudi vse spremembe, ki so se po načrtih pristojnih državnih oblasti in samoupravnih teles izvedle v zemljiški knjigi. Člen 190. Način vrisavanja mora biti isti kot pri vrisavanju v katastrske načrte. Številčna označba parcel in popisovanje načrtov, prečrtavanje neveljavnih mej in vrisavanje novih mej kakor tudi črt je vršiti točno po katastrskih predpisih. Člen 191. Katastrska uprava je dolžna vrisati spremembe v najkrajšem času v zemljiškoknjižne načrte in načrte čimprej vrniti sreskemu sodišču. To delo se vrši v prostorih katastrske uprave. Če se na področju ene katastrsko uprave nahaja dvoje ali več sreskih sodišč, katastrski geometer ne sme potovati zaradi vrisavanja sprememb v zemljiškoknjižne načrte k sodišču, čigar sedež je izven sedišča katastrske uprave. Zato mora sresko sodišče v vsakem posameznem slučaju, preden pošlje načrte na vrisanje, službeno zahtevati obvestilo katastrske uprave. Čas vrisavanja sprememb določijo katastrske uprave sporazumno s sodišči. Člen 192. Sreska sodišča morajo poslati katastrski upravi poleg zemljiškoknjižnih map tudi vse načrte in kopije načrtov, ki se morajo vnesti v zemljiškoknjižne načrte. Poleg načrtov in kopij morajo sodišča poslati tudi seznam slučajev, ki jih je izvesti v zemljiškoknjižnih mapah. Katastrske uprave smejo vrisati v zemljiškoknjižne mape samo tiste spremembe, ki so v tem seznamu vpisane. Če katastrska uprava opazi, da sresko sodišče v seznamu ni vpisalo vseh slučajev, ki mu jih je uprava naznanila, mora o tem sodišče obvestiti. Da katastrska uprava ve, kateri slučaji so izostali, mora na meritvenih skicah (manualih) poleg vsakega slučaja merjenja navesti datum, kdaj je vrisavanje izvršeno, ali pa staviti opazko: »V zemljiškoknjižnih mapah izvedeno«. Ta evidenca se vrši prav tako kot pri vrisavanju sprememb v katastrske načrte in indikacijske skice (glej čl. 185 tega pravilnika). L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 59/94 Katastrska uprava mora vsaj štirikrat letno pregledati meritvene skice. Če so pri vsakem slučaju merjenja dodane te-le tri pripombe: »V katastrskih načrtih izvedeno«; »v indikacijskih skicah izvedeno«; »v zemljiškoknjižnih mapah izvedeno«. Ko so vse pripombe vpisane, se dotična meritvena skica vloži v zbirko manualov, urejeno po časovnem redu in po katastrskih občinah. XII. VRISAVANJE NAČRTOV, KI JIH PREJEMAJO KATASTRSKE UPRAVE OD SRESKIH SODIŠČ KOT ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH OBLASTI, A KATERI NAČRTI SO IZDELANI OD POOBLAŠČENIH INŽENJERJEV, GEODETOV IN GEOMETROV ALI OD DRŽAVNIH OBLASTI IN SAMOUPRAVNIH TELES. Člen 193. Zmeritve, ki jih niso izvršili strokovni organi katastrskih uprav, se ne smejo izvesti v katastrskih operatih prej, dokler niso definitivno izvedene v zemljiški knjigi. Vse načrte, ki se nanašajo na take zmeritve, morajo zainteresirane osebe poslati sreskim sodiščem kot zemljiškoknjižnim oblastem. Te bodo dostavile načrte krajevno pristojnim katastrskim oblastem v odobritev. (Glej čl. 43 zakona o zemljiškem katastru.) Če dobi katastrska uprava od sodne oblasti načrt o zmerjenem kompleksu v površini nad 25 ha, ga takoj odstopi odseku za kataster in državna posestva pri finančni direkciji (Glej čl. 67 tega pravilnika). Vse ostale načrte pregleda in overi katastrska uprava sama (Glej čl. 67 do 70 tega pravilnika). Pregled se mora izvršiti najkasneje v roku enega meseca, računajoč od dne prejema načrta. Pregledani in odobreni, kakor tudi pregledani, a radi opaženih pomanjkljivosti neodobreni načrti se morajo v roku treh dni vrniti tistemu sreskemu sodišču, ki jih je v pregled dostavilo ali po pošti poslalo. Člen 194. Čim izvede sresko sodišče kot zemljiškoknjižna oblast spremembo na podlagi podnesenega načrta ali načrta s potrebnim elaboratom, dostavi katastrski upravi overjen prepis odloka in tisti izvod načrta, ki je njej namenjen. Izvedbi v katastrskih načrtih in prenosu teh slučajev v izkaz sprememb je pristopiti takoj, če pa to nikakor ne bi bilo mogoče, tedaj šele v zimski dobi hkrati z izvedbo ostalih sprememb dotične katastrske občine. Člen 195. Ker so bili načrti še pred izpeljavo v zemljiški knjigi pregledani po katastrski oblasti in bili odobreni le, če je način in postopek meritve povsem ustrezal katastrskim predpisom tako v tehničnem kakor v formalnem pogledu (glej čl. 70 tega pravilnika), je te načrte prenesti neposredno v katastrske načrte v oni orijentaciji in položaju, ki je bil ugotovljen po osebah, ki so te načrte izvršile. Zaradi tega morajo načrti pooblaščenih oseb brezpogojno obsegati rodbinsko in rojstno ime tistega, ki je meritev izvršil, kakor tudi tistega, ki je zmerjeni objekt vnesel v okvir podatkov, prevzetih iz katastrskih ali zemljiškoknjižnih map. Vrisavanje črt in popisovanje načrta ne spada v pojem »vnašanja«. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 60/94 Kopije o situaciji parcel pred merjenjem morajo izdelati pooblaščeni inženjerji, geodeti in geometri na podlagi katastrskih načrtov, ki so v tehničnem pogledu točnejši od zemljiškoknjižnih map. Na področju bivše katastrske direkcije v Novem Sadu in nadzorništva katastrske izmere v Zagrebu, ukinjenih s 1. januarjem 1929 (z uredbo o organizaciji finančne stroke in službe), bodo pooblaščene osebe v tem pogledu še nadalje uporabljale zemljiškoknjižne mape vse dotlej, dokler katastrski načrti ne bodo izpopolnjeni. Člen 196. Po prenosu sprememb iz načrtov, izdelanih od oseb, pooblaščenih za premeravanje, toda pred vrisanjem črt v katastrskem načrtu, morajo organi katastrske uprave ponovno preizkusiti vse razdalje in kote s tem, da jih primerjajo z meritvenimi podatki, vpisanimi v načrtu ali v seznamu poleg teh načrtov kakor tudi z največjim dovoljenim odstopanjem iz tabel, ki so predpisane s pravilnikom za novo zmeritev. Če se pri tej priliki naleti na večje napake in odstopanja, mora postopati katastrska uprava točno po določilih čl. 68 in 69 tega pravilnika. Člen 197. Površine parcel, izračunane in vpisane v načrtih ali v načrtom priloženih seznamih, se morajo kontrolirati. Odstopanja ne smejo biti večja od onih, ki so dovoljena za katastrsko zmeritev. Člen 198. Osebne podatke posestnikov, vpisane v načrtih ali v zapisnikih in seznamih, priloženih načrtom, je primerjati s podatki sodnega odloka. Če se opazi kakšna napaka, mora katastrska uprava naprositi sodno oblast za pojasnilo. Člen 199. V krajih, kjer je katastrska zmeritev že izvršena, zemljiška knjiga pa še ni osnovana, bodo katastrske uprave dobivale od prvostopnih (okrožnih) sodišč obvestila o vseh vpisih v knjigo tapij v slučajih izdajanja in prenosa tapij, kakor tudi prenosa tapij, ki so bile izdane pred uveljavljenjem zakona o izdajanju tapij na področju apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju ter velikega sodišča v Podgorici (§§ 22 in 24. tega zakona). Ob prenosu delov parcel ene nepremičnine, vpisane v knjigi tapij, mora predložiti zainteresirani posestnik po odredbah §§ 19., 20. in 21. zgoraj omenjenega zakona prvostopnemu sodišču kopijo katastrskega načrta, izdelano po določilih zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928. Ta načrt izdela na podlagi zmeritve krajevno pristojna katastrska uprava ali pooblaščeni inženjer ali geometer. V zadnjem slučaju mora biti ta načrt potrjen od pristojne katastrske uprave, za površine nad 25 ha pa od odseka za kataster in državna posestva krajevno pristojne finančne direkcije. V teh krajih se dostavljajo načrti katastrskim upravam neposredno po pooblaščenih inženjerjih in geometrih ali po prizadetih zemljiških posestnikih. Zaradi tega mora katastrska uprava pregledane in odobrene načrte vrniti tistemu, ki jih je poslal v pregled. Pomanjkljive in neodobrene načrte pošlje katastrska uprava v vsakem posameznem slučaju pooblaščenemu inženjerju ali geometru v izpopolnitev, odnosno v popravo. Člen 200. Načrte, ki bodo dostavljeni oddelku za kataster in državna posestva pri finančnem ministrstvu ali odseku za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah ali katastrskim upravam, od državnih L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 61/94 oblasti, ki imajo uslužbene strokovnjake s kvalifikacijo, predpisano s pravilnikom finančnega ministrstva štev. 2439 z dne 1. maja 1924 za pooblaščene civilne inženjerje, geodete in geometre in se ti načrti nanašajo na dela, ki so predmet vzdrževanja katastra, bodo katastrske oblasti pregledale, ako zadevajo posestva državnih oblasti, pri katerih so te osebe stalno nameščene. Če so ti načrti izdelani po katastrskih predpisih, jih uprava odobri in odstopi pristojnim sreskim sodiščem kot zemljiškoknjižnim oblastem za izvedbo v zemljiški knjigi. Če jih državne oblasti pošljejo neposredno sreskim sodiščem, jih ta pred izvedbo v zemljiški knjigi dostavijo katastrskim oblastem v pregled in odobritev ravno tako kot pošljejo načrte dostavljene od pooblaščenih inženjerjev, geodetov in geometrov. V katastrskih operatih se izvedejo ti načrti šele po definitivni izvedbi v zemljiški knjigi, ko bodo sreska sodišča te načrte poslale hkrati s sodnim odlokom katastrski upravi. Člen 201. Mestna in občinska načelstva (občinske uprave), vodne zadruge, zasebna podjetja in vse ustanove ali korporacije, ki imajo v službi stalno nameščene tehnike s kvalifikacijo, omenjeno v prednjem členu, smejo za katastrske in zemljiškoknjižne namene izdelovati zmeritvene načrte svojih lastnih zemljišč. Katastrske uprave ne smejo odobriti načrtov, če ti načrti niso izdelani točno po katastrskih predpisih, ali če se nanašajo na zemljišča, ki niso last navedenih samoupravnih teles, podjetij in ustanov, ali če niso v zvezi z njihovim posestvom, t. j. če ne gre za celotno ali delno odsvojitev njih posestva ali za celotno ali delno pridobitev tujega posestva iti priključitev tega njih zemljišču, oziroma za prenos teh na njih ime. Pregled in izvedba se vrši ravno tako kot pri načrtih, navedenih v prednjem členu. XIII. DOLOČANJE RAZREDOV ZA CELE PARCELE ALI NJIH DELE, KI SO SPREMENJENI V KULTURI. Člen 202. V čl. 3 pravilnika o delu in pristojnosti odseka za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah in o delu in pristojnosti katastrskih uprav štev. 27.160 z dne 8. marca 1929, »Službene Novine« št. 63—XXVII. z dne 16. marca 1929 so našteti slučaji klasiranja, ki spadajo v pristojnost odseka za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah, v čl. 43 istega pravilnika pa so navedeni slučaji klasiranja, ki jih vrše katastrske uprave. Od teh slučajev spadajo v vzdrževanje katastra za katastrsko občino, t. j. v dela, ki se morajo izvršiti v času od izvršene nove zmeritve pa do pristopa k reviziji katastra ti-le slučaji: 1. Klasiranje zemljišč, ki so bila za poljedelstvo neuporabna, pa so z raznimi melioracijami napravljena uporabna (čl. 3 pod B pravilnika štev. 27.160 [1929]); 2. klasiranje sprememb v vseh vrstah kultur, ki so nastale o priliki kakršnekoli agrarne operacije (parcelacij, kolonizacij, segregacij, individualne razdelitve pašnikov in gozdov i. dr.); (čl. 3 pod e pravilnika št. 27.160 [1929]); 3. klasiranje sprememb v vseh vrstah kultur, ki so nastale zaradi izvedbe raznih melioracij in izboljšanja zemljišč (čl. 3 pod d pravilnika št. 27.160 [1929]); 4. klasiranje zemljišč, ki se v kulturi niso spremenila, pa so se v plodnosti izboljšala zaradi regulacije vodotokov, zaščite pred poplavo, izsuševanja, namakanja, drenaže, kolmacije, zavarovanja pred hudourniki in drugih umetnih načinov (čl. 3 pod e pravilnika št. 27.160 [1929]); L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 62/94 5. klasiranje novo nastalih vinogradov in gozdov, klasiranje onih zemljišč, ki jim je potekla začasna oprostitev davka na donos od zemljišča po čl. 11 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 in po prejšnjih zakonih (čl. 3 pod f pravilnika št. 27.160 [1929]); 6. klasiranje takih kultur, ki v dotični občini niso že prej obstajale (čl. 3 pod g pravilnika štev. 27.160 [1929]); 7. klasiranje vseh ostalih sprememb v kulturah skupine parcel, ki presegajo skupno površino 25 ha in leže v eni sami katastrski občini (čl. 3 pod h pravilnika št. 27.160 [1929]); 8. klasiranje zemljišč, pri katerih se je vrsta kulture zemljišča spremenila in to do skupne površine 25 ha skupine parcel v isti katastrski občini, če sprememba kulturne vrste ni nastala zaradi kakršnekoli agrarne operacije (čl. 43 pravilnika št. 27.160 [1929]), (glej čl. 39, 143 do vključno 146 tega pravilnika). Člen 203. Klasiranje zemljišč v slučajih, naštetih v točki 1 do vključno 7 prejšnjega člena, izvrše katastrski agronomi odseka za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah, klasiranje zemljišč pod točko 8 prejšnjega člena pa izvrši geometrsko osebje katastrskih uprav po predpisih pravilnika za k1asiranje zemljišč VI. del. Člen 204. Ker je odrejanje razreda kulture zemljišča po členu 202, točka 8 tega pravilnika omejeno samo na posamezne parcele in na skupine parcel s površino največ 25 ha v eni katastrski občini izvzemši slučaje, ko gre za nove, v dotični občini še neobstoječe kulture, je naloga geometrskega osebja, da v kulturi spremenjena zemljišča uvršča v razrede sosednih zemljišč, primerjajoč jih z vzornimi parcelami, vpisanimi v seznamu okolišev in seznamu vzornih zemljišč za ekonomske kulture ter v seznamu vzornih gozdnih parcel. Te vzorne parcele so označene v starih indikacijskih skicah s posebnim znakom. Zaznamovanje vzornih parcel v kopijah načrtov občin, zmerjenih v zadnjem času in tudi tistih, v katerih se bo katastrska zmeritev šele izvršila, je predpisano s pravilnikom o klasiranju zemljišč. Določanje višjih ali nižjih razredov, nego so ugotovljeni v seznamu vzornih zemljišč, za parcele, ki so spremenjene v kulturi, ne spada v pristojnost geometrskega osebja. Pravtako je geometrskemu osebju prepovedano reševati naznanila, s katerimi se zahteva za parcele, nespremenjene v kulturi, uvrstitev v nižji razred iste kulture, kakor tudi za uvrstitev v plodnosti izboljšanih parcel v višji razred. Vse to velja tako za cele kakor tudi za dele parcel, spremenjene v kulturi. Člen 205. Pri spremembi kulture celih parcel se vpišejo na licu mesta komisijsko ugotovljeni podatki takoj in neposredno v naznanilni list in to v stolpec, ki je določen za vpis teh podatkov. Vsi prisotni: prizadeti zemljiški posestniki, dva pismena občinska predstavnika in eventualno prisotni mejaši (sosedi) kakor tudi geometer podpišejo zapisnik o ogledu na kraju samem. Člen 206. Če je potrebno za določitev površine kakega dela ali več delov parcel, spremenjenih v kulturi, merjenje (čl. 143 do 146 tega pravilnika), se morajo meritveni podatki vnesti v skico (manuale) prav tako kot pri drugih slučajih merjenja, ne glede na to, ali je to merjenje izvršilo geometrsko osebje ali agronomi odseka za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah ali pri oddelku za kataster in državna posestva pri ministrstvu financ ali agronomsko osebje, ki je dodeljeno katastrskim upravam. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 63/94 Oblika teh skic je predpisana v čl. 120 tega pravilnika. Člen 207. Pri izvajanju sprememb z vzdrževanjem katastra za privatne poti, privatne železnice, privatne kanale in slično, kateri objekti se po predpisih tega pravilnika kakor tudi pravilnika za novo zmeritev zaznamujejo v mejah ene in iste katastrske občine samo z eno parcelno številko, v kolikor niso presekani po parcelah javnega posestva, dobijo ti objekti toliko različnih kultur, kolikor je bilo različnih kultur na delih parcel, ki so se uporabili za zgraditev teh objektov, in v območju teh kultur toliko različnih razredov, kolikor jih je bilo po stanju katastrskega operata. Površine delov enake kulture in istega razreda se morajo sešteti; ta nova parcela bo vpisana v vseh delih katastrskega operata, kjer je ona, radi obdavčenja vpisana s površino, kulturo, razredom in katastrskim čistim donosom, razen v katastrskih načrtih, indikacijskih skicah in litografijah katastrskih načrtov, kot ena sama parcela z več kulturami na sledeči način: Površina Katastrski čisti donos Parc. št. 1850 njiva 2. razr. ……..… 2.250 m 2 …… 247,50 Din njiva 5. razr. ……..… 1.820 m 2 …… 127,40 Din njiva 8. razr. ……..… 5.025 m 2 …… 100,50 Din travnik 4. razr. ……..… 1.240 m 2 …… 124,00 Din travnik 6. razr. ……..… 2.375 m 2 …… 121,50 Din pašnik 3. razr. ……..… 1.722 m 2 …… 89,50 Din pašnik 5. razr. ……..… 1.434 m 2 …… 62,30 Din gozd 5. razr. ……..… 5.025 m 2 …… 50,25 Din gozd 6. razr. ……..… 4.897 m 2 …… 43,20 Din Geometrsko osebje katastrskih uprav teh delov parcel ne sme združiti v manjše število kultur ali v eno samo kulturo. Če je število teh delov znatno, sme izvršiti tako združenje agronomsko osebje, toda s posebnim odobrenjem oziroma nalogom ministrstva financ ali finančne direkcije, kadar je to potrebno in je na kraju samem ugotovljena tista srednja kultura in razred, ki ustreza sosednim parcelam in katere katastrski čisti donos znaša isto vsoto, ki jo predstavljajo posamezni deli skupno. Člen 208. S prenosom celih parcel ali delov parcel iz ene katastrske občine v drugo pri odcepitvi delov katastrske občine in priključitvi sosedni katastrski občini, se ne sme menjati razred prenesenih parcel. Tudi to delo sme vršiti le agronomsko osebje pristojne finančne direkcije ali ministrstva financ v smislu odredb čl. 70, uredbe št. 6381 z dne 9. maja 1928 o delokrogu in načinu dela komisije za določanje donosa zemljišča razglašene v »Služb. Novinah« št. 113—XXXVIII. z dne 19. maja 1928 in po predpisih pravilnika za klasiranje. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 64/94 XIV. POSTOPEK KATASTRSKIH UPRAV V SLUČAJIH UZURPACIJE ZEMLJIŠČA. Člen 209. Kadarkoli je naznanjen katastrski upravi s katerekoli strani slučaj prisvojenega ali uzurpiranega zemljišča, mora ta v prvi vrsti preiskati in ugotoviti, če postoji kakšen akt ali privoljenje, s katerim je uzurpantu, t. j. osebi, ki je na nezakonit ali na nepravičen način uživala zemljišče, naknadno priznana pravica uživanja ali ukoriščanja tega zemljišča. Če se dokaže, da je stvar po pristojnih oblasteh rešena, da pa sodni odlok ni bil dostavljen pristojni katastrski oblasti za izvedbo v katastrskem operatu, mora uprava zahtevati od zainteresirane stranke, da predloži overjen prepis sodne razsodbe. Na podlagi te razsodbe in pod pogojem, da sta obe stranki uzurpirano zemljišče zamejničili s trajnimi in vidnimi znaki, mora postopati katastrska uprava na isti način kot v slučajih poprave načrtov zaradi opaženih napak, s to razliko, da se v tem slučaju plača taksa zmeritve po tarifi III. zakona o zemljiškem katastru. Kadar gre za del parcele in kadar je po predhodnem obvestilu sreskega sodišča kot zemljiškoknjižne oblasti mogoča in izvedljiva v zemljiški knjigi priklopitev tega dela parceli posestnika, ki se mu ta del naknadno prizna, tedaj se ta del parcele odcepi od dosedanje parcele in priključi parceli bivšega uzurpanta brez posebne številčne označbe. Če se slučaj nanaša na celo parcelo, tedaj se cela parcela prepiše na bivšega uzurpanta, sedaj lastnika. Člen 210. Če ni dokazov o naknadnem priznanju po pristojnih oblasteh, bivši lastnik pa ne brani uzurpantu uživanja parcele, tedaj katastrska uprava v smislu odredb čl. 15 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 prepiše parcelo na uzurpanta kot uživalca in javi ta prepis tudi sodni oblasti, to pa le tedaj, če zemljiškoknjižni lastnik te parcele privoli tudi na zemljiškoknjižni prepis. Dokler ne dospe sodni odlok, se vodi v katastru pri tej parceli opazka »uzurpant kot uživalec«. Če se uzurpacija nanaša le na del parcele, zemljiškoknjižni lastnik pa pristane na odpis tega dela parcele ter se zamejničenje nove meje izvrši po zainteresiranih osebah, se izvrši zmeritev na isti način in pod istimi pogoji kot zmeritev po prednjem členu. Člen 211. Če ni dokazov o naknadnem priznanju s strani pristojne oblasti, lastnik pa ne privoli, da se parcela ali del parcele zemljiškoknjižno odpiše od njegovega posestva, tedaj katastrska uprava takega slučaja ne vzame v postopek, ampak napoti posestnika na pravdo. Člen 212. Če osebe brez nepremičnin in osebe, ki imajo posestvo ne pa hiše, z odobrenjem občine, vendar brez odkupa zemljišča, zgrade hiše na občinskem zemljišču, je postopati po predpisih čl. 158 tega pravilnika. Na isti način je postopati tudi tedaj, če so hiše brez dovoljenja zgrajene na občinskem posestvu. V prvem in drugem slučaju ostanejo te hiše vpisane v posestnem listu prizadete občine z navedbo osebnih podatkov uživalca, oziroma uzurpanta v stolpcu »Opomba«, in sicer v isti vrsti, v kateri so vpisani podatki o teh zgradbah. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 65/94 Člen 213. Kolibe in bajte, zgrajene na tujem zemljišču iz nujne potrebe, bodisi zaradi stanovanja v teh zgradbah, bodisi v spekulativne ali kakršnekoli slične namene, niso predmet vzdrževanja katastra, čeprav jih je prizadeta občina radi evidence numerirala ali obeležila s kakimi številkami ali označbami. Člen 214. Uzurpirani deli državnega zemljišča se morajo pri vzdrževanju katastra snimati, ne smejo se pa spojiti s sosednimi parcelami, ki so last uzurpanta državnega posestva. Kadarkoli geometer katastrske uprave na kakršenkoli način zazna za uzurpacijo državnega zemljišča, je dolžan zmeriti uzurpirano zemljišče in obvestiti pristojno finančno direkcijo ter zaprositi potrebna navodila in odredbe. Finančna direkcija bo obvestila v takih slučajih ministrstvo financ in zahtevala daljne odredbe. Člen 215. Številčna označba uzurpiranih delov se vrši po predpisih čl. 140 tega pravilnika. Vpisovanje uzurpiranih parcel se izvrši v osnovnem posestnem listu. Točni podatki uzurpantov se zabeležijo v stolpcu »Opomba« ali v stolpcu »Naziv okoliša«, kjer je pač dovolj prostora. XV. OPIS DELA V ŠTEVILKAH, TABELARNI PREGLED DELA IN POTNI NAČRT. 1. Opis dela v številkah in tabelarni pregled dela. Člen 216. Katastrska uprava mora voditi točen pregled o številu prejetih naznanil, tako da vedno ve ne samo, koliko naznanil je dospelo, koliko teh je rešenih in koliko se jih mora še rešiti, temveč tudi obseg teh del kakor tudi potreben čas za izvedbo še neizvršenih terenskih in pisarniških del. Tabelarni pregled del, v katerem se morajo vsa dela izraziti v obliki celih števil ali v obliki vlomka, mora predstavljati točno sliko vseh terenskih in pisarniških poslov tako v poletni kakor tudi v zimski dobi. Radi boljšega pregleda in lažje sestave potnega načrta za poletno dobo (čl. 32, 33, 40, 42 do 47 in 75 tega pravilnika), kakor tudi poslovnega programa za zimsko dobo, se mora pregled dela voditi posebej za dobo od 1. maja do 31. oktobra in posebej za dobo od 1. novembra do 30. aprila naslednjega leta. Prvi pregled mora obsegati vse podatke o izvršenih terenskih delih ter o izvršenih pisarniških delih v poletni dobi. V drugi pregled se vpisujejo izvršena tehnična dela v zimski dobi (kartiranje in računanje površin) ter vsa dela, ki so v zvezi z izvedbo sprememb v katastrskem operatu. Ta tabelarni pregled se vodi na predpisanih obrazcih enotno za vse katastrske ustanove. Člen 217. Delo, ki se ne more točno označiti s celo številko, se mora vpisati v obliki vlomka. V števec pride številka, ki označuje število slučajev, v imenovalec pa število parcel. 1. Število parcel se mora navesti po novem stanju, ako gre za delitev parcele ali parcel. N. pr. parcela se deli na dva dela. V števec pride št. 1, če preide samo en del deljene parcele na novega posestnika. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 66/94 Ako preideta oba dela na nove osebe, nastaneta dva slučaja. V imenovalec se vpiše št. 2, ker je parcela deljena na dva dela. Števec mora vedno ustrezali številu novih oseb, imenovalec pa številu delov deljene parcele. 2. Ako se deli parcela na več delov in dobi eden in isti novi posestnik več delov, ki med seboj niso v zvezi, tedaj se vsi deli tega posestnika vzamejo kot en sam slučaj. 3. Pri zgradbi nove ceste in pri razširitvi ali korekciji ceste, železniške proge in vseh takih objektov, ki tečejo preko več parcel, številčno pa se označijo samo z eno parcelno številko, nastane toliko slučajev, kolikor raznih posestnikov je odstopilo dele svojega posestva za zgradbo novega objekta ali razširjenje in korekcijo tega objekta. V imenovalec pride število vseh parcel, ki se menjajo v površini, toda vedno po novem stanju. Poleg tega pridejo v imenovalec tudi vse, zaradi delitve novo nastale parcele, kakor tudi one parcele, ki se menjajo zaradi poprave na katastrskem načrtu glede meje in površine, vpisane v katastrskem operatu. 4. Kadar gre samo za popravo katastrskega načrta (brez delitve) in se ta poprava izvrši samo na enem mestu, tedaj se šteje le poprava samo kot en sam slučaj, ne glede na število posestnikov, na katerih posestvo se to delo nanaša. V imenovalec se vpiše število vseh spremenjenih parcel. 5. Pri snimanju novih zgradb in pri spremembi v kulturi delov parcel, ki pripadajo enemu in istemu posestniku, dobimo en slučaj s tolikimi parcelami, kolikor se jih v novem stanju spremeni v površini. 6. Če se dela pri raznih spremembah vežejo v eno samo zmeritev, nastane toliko slučajev, kolikor je poslov razne vrste, ne glede na to, da se ta dela nanašajo na enega in istega posestnika. 7. Pri delih za popravo obale rek, rečic in potokov zaradi odnašanja zemlje, je število slučajev enako številu raznih posestnikov, ki so utrpeli škodo. 8. Ogledi na kraju samem ali konstatacije brez merjenja kakor tudi slučaji zaslišanja na občini se morajo šteti tako-le: a) ogled na kraju samem za eno parcelo 1/1; b) ogled na kraju samem za dve ali več parcel 1/2, 1/3 itd.; c) ako se ogled nanaša na skupino parcel z več posestniki, n. pr. 15 parcel in 10 raznih posestnikov, se delo označuje z 10/15; č) kadar se z ogledom na kraju samem ali na podlagi zaslišanja ali sodnega sklepa ali razsodbe ugotovi, da celo posestvo ene osebe v eni in isti katastrski občini, ki sestoji n. pr. iz 25 parcel, preide na drugega posestnika, ki že ima svoj posestni list v isti katastrski občini, se delo pri prenosu označuje z 1/25; d) ako v primeru pod č) točke 8 tega člena celo posestvo, n. pr. 25 parcel, preide na novega posestnika, ki v tej občini še nima svojega posestnega lista, se delo pri prenosu tega posestva označuje z 1/0, kar pomeni, da je delo omejeno samo na izmenjavo naslovne strani posestnega lista; e) kadar se v slučaju č) in d) točke 8 tega člena ne more ugotoviti, če je celo posestvo prešlo na drugega, odnosno na novega posestnika, se prenos provizorično označi z 1/25. Na podlagi posestnih listov ali na podlagi parcel, vpisanih v numeričnem pregledu posestnih listov, se mora to število naknadno pretvorili v definitivno označbo: 1/25 ali 1/0; f) ako celo posestvo pod č) točke 8 tega člena preide na dva, tri ali več novih posestnikov, ki še nimajo svojih lastnih posestnih listov v tej katastrski občini, se prenos označi na tale način: V števec vlomka pride število 2, 3 itd., v imenovalec pa ono število, ki ustreza številu parcel, ki se prenesejo iz tega posestnega lista na onega novega posestnika brez lastnega posestnega lista, kateremu pripadejo parcele brez hiše, vpisane v starem posestnem listu. Ostale parcele skupno s parcelo, na kateri se nahaja hiša, pripadejo drugemu novemu posestniku, prenos za tega zadnjega posestnika pa se izvrši tako, da vse parcele, ki njemu pripadajo, ostanejo v starem posestnem listu, toda z izmenjano naslovno stranjo. Če prvemu posestniku pripade 15 parcel, drugemu pa ostale parcele s parcelo, na kateri je hiša, tedaj se prenos posesti označi z 2/15; L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 67/94 g) ako bi eden teh posestnikov (primer f točke 8 tega člena) že imel svoj lastni posestni list, n. pr. Drugi posestnik, ki dobi 10 parcel, tedaj bi delo prenosa postojalo v črtanju 10 parcel v starem posestnem listu ter v vpisu teh v njegov lastni posestni list, torej 2/10, ker bi ostale parcele (15 po številu) ostale v starem posestnem listu, izmenjali pa bi se samo podatki na naslovni strani tega posestnega lista; h) ako se iz posestnega lista z 10 parcelami preneseta dve parceli v posestni list, katerega vsebina je last 5 solastnikov (upravičencev-zajedničarjev), tedaj se to delo označi z l/2. Člen 218. Vse delo, ki je predstavljeno v imenovalcu vlomka, mora torej ustrezati številu parcel, spremenjenih v meji ali v površini, oziroma številu onih celih parcel ali delov parcel, ki se morajo prenesti iz enega posestnega lista v drugega. Člen 219. Označba terenskih in pisarniških del se mora vršiti vedno po predpisih čl. 217 in 218 tega pravilnika. Poleg tega se mora tej označbi dodati površina in vse tiste okoliščine, ki so potrebne za presojo primerno porabljenega časa odnosno časa, ki je predviden za izvršitev teh poslov. Ti podatki se vpisujejo v tabelarni pregled, čim so točno ugotovljeni, na koncu vsakega meseca pa se mora pregled zaključiti, prepis tega pregleda pa predložiti pristojni finančni direkciji. Ob koncu meseca aprila in oktobra vsakega leta, najkasneje pa do konca maja in do konca novembra morajo biti tabelarni pregledi dela popolnoma zaključeni in istega dne v prepisu odposlani pristojnim finančnim direkcijam v pregled. Odsek za kataster in državna posestva pri finančni direkciji mora na osnovi tabelarnih pregledov katastrskih uprav izdelati vsotni pregled za ves teritorij finančne direkcije, v katerega vnese samo končne vsote za vsako posamezno katastrsko upravo (glej priloženi obrazec) in ga predložiti najkasneje do 15. julija in 15. decembra vsakega leta ministrstvu financ. S tem se menja rok predložitve pregleda o polletnem delu, določen v čl. 32 in 65 pravilnika št. 27.160 z dne 8. marca 1929 o delu in pristojnosti odseka za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah in o delu in pristojnosti katastrskih uprav, razglašen v »Službenih Novinah št. 63—XXVII z dne 10. marca 1929. 2. Potni načrt. Člen 220. Potni načrt za terenska dela morajo sestaviti katastrske uprave in ga do 15. aprila vsakega leta v dveh primerih predložiti finančni direkciji v pregled in odobritev (čl. 61 pravilnika št. 27.160/1929, navedenega v prednjem členu). Ti načrti morajo bili sestavljeni po priloženem obrazcu. Pri sestavi potnega načrta mora katastrska uprava poleg na določbe v čl. 32, 33, 40, 42 do 47 in 75 tega pravilnika paziti še na sledeče: 1. katastrske občine, v katerih ni prijavljenih meritev ali ogledov na kraju samem, ne pridejo v poštev; 2. katastrske občine, ki so vnesene v potni načrt, morajo biti urejene po upravnih (političnih) občinah; 3. v mejah ene upravne občine se morajo urediti katastrske občine na ta način, da se za potovanje iz ene katastrske občine v drugo porabi najmanj časa in da so razdalje najmanjše; 4. upravne občine morajo biti urejene tako, da tvori potovanje, ne glede na meje političnih srezov in področja davčnih uprav, kadar katastrska uprava obsega več srezov, odnosno davčnih uprav, čim krajšo črto, ki se ne sme niti v nasprotni niti v isti smeri ponoviti; L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 68/94 5. terenske in vremenske prilike se morajo upoštevati v toliko, da se dela v katastrskih občinah, ki leže v hribovitih krajih, vrše v poletnih mesecih, v katastrskih občinah v ravnini pa v začetku in na koncu terenskega dela; 6. kratka zaslišanja je opraviti v času poslovanja v sosedni katastrski občini iste upravne občine; 7. za posamezne katastrske občine predvidena doba poslovanja mora biti v skladu z delom, ki naj se izvrši v teh občinah; 8. ako terenska dela, izražena v številkah, niso v razmerju s številom dni, ki so potrebni za zmeritve ali oglede na kraju samem, se mora v stolpcu opomb navesti površina in vse druge okoliščine, ki so potrebne za utemeljitev določenega zadrževanja v tej katastrski občini; 9. za katastrske občine, ki pridejo po čl. 46 zakona o zemljiškem katastru vsakih 10 let v pregled, se mora po dejanski potrebi in po obsežnosti dela v ostalih katastrskih občinah odrediti toliko dni, kolikor jih je potrebno za pregled tistih sprememb na zemljišču, ki niso bile izvedene z rednim vzdrževanjem katastra in ne spadajo v revizijo katastra po čl. 56 do vključno 59 zakona o zemljiškem katastru (glej čl. 33 tega pravilnika); 10. prvo vpisana občina v potnem načrtu mora biti občina, v kateri je sedež katastrske uprave ali ena najbližjih občin, nato pa slede vse oddaljenejše občine tako, da bi se po najoddaljenejši občini, to pa v črti po točki 4. tega člena mogli približevati izhodni občini, izvršujoč spotoma dela v tej črti, kolikor to dopuščajo prometne razmere; 11. pri katastrskih upravah s samo enim geometrom je potrebno, da se ta ob koncu vsakega meseca vrne za nekaj dni na sedež uprave zaradi izvršitve nujnih poslov. Radi tega uredi geometer občine tako, da bo tudi to potovanje najekonomičnejše in za državo najcenejše; 12. sprememba potnega načrta brez upravičenih vzrokov in brez predhodne odobritve finančne direkcije ni dopustna; 13. upoštevanje časa zmeritve na stroške privatnih oseb, razen v slučajih, omenjenih v čl. 76 tega pravilnika prav tako ni dovoljeno. Člen 221. V potni načrt za terenska dela se ne vpisujejo občine, v katerih ni nobenih terenskih poslov. Njih skupno število se vpisuje za zadnjo občino, v kateri so terenska dela, pod naslovom: »Katastrske občine, katerih ni treba prepotovati«. Pod terenskim delom je umeti zmeritve in konstatacije na kraju samem (t. j. na terenu) z merjenjem in brez merjenja. Člen 222. Odsek za kataster in državna posestva pri finančni direkciji je dolžan sestaviti pregled potnih načrtov za vse podrejene katastrske uprave, v katerega se vpisujejo samo končne vsote del posameznih katastrskih uprav po priloženem obrazcu. Ti vsotni pregledi se morajo predložiti v pregled ministrstvu financ najkasneje do konca junija vsakega leta. Člen 223. Hkrati s sestavo potnega načrta morajo katastrske uprave sestaviti tabelarni pregled dela za poletno dobo, v katerega se ob tej priliki vpišejo vsa pisarniška dela, t. j. vsi akti o naznanilih sprememb na zemljišču, katerih ni treba preizkusiti na kraju samem. Tekom poletne dobe se ti podatki dopolnjujejo s podatki o izvršenih terenskih in pisarniških delih. Ob koncu novembra, se ti tabelarni pregledi zaključijo, da bi se na njih podlagi lahko sestavil delovni program za zimsko dobo. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 69/94 XVI. PREGLED POSESTNEGA STANJA V KATASTRSKIH OBČINAH VSAKO DESETO LETO. Člen 224. Katastrska uprava je dolžna po odredbah čl. 46 zakona o zemljiškem katastru, da vsaj vsakih 10 let izvrši pregled v vsaki katastrski občini na njenem področju ne oziraje se na to, če so naznanjeni kaki slučaji sprememb na zemljišču ali ne. Ta pregled se nanaša na posestno stanje in na druge stvarne spremembe, ki vplivajo na zemljarino (glej čl. 33 in čl. 220, točka 9 tega pravilnika). Pregled se mora izvršiti na podlagi kopij katastrskih načrtov ali indikacijskih skic in posestnih listov, oziroma s pomočjo parcelnega zapisnika in numeričnega pregleda posestnih listov, v katerem so poleg številke vsakega posestnega lista vpisane tudi vse parcele, ki jih obsega dotični posestni list. (Novi obrazec numeričnega pregleda posestnih listov.) Člen 225. Za komisijski obhod področja katastrskih občin, za poslovanje, za zasliševanje posestnikov v prostorih občinskega urada ali predsedništva, kakor tudi za priobčevanje rezultatov dela in pritožbenega postopka veljajo v celoti odredbe čl. 47 in 48 zakona o zemljiškem katastru. Člen 226. Posestniki se morajo pozvati s posebnim razglasom po priloženem obrazcu v prostore občinskega urada ali predsedništva ter se mora z njimi na podlagi kopij katastrskih načrtov ali indikacijskih skic obhoditi in pregledati vse parcele tako glede lastništva kakor tudi glede sprememb, ki so nastale na zemljišču, niso pa bile naznanjene katastrski upravi, niti izvedene v katastrskem operatu. Zaslišanje posestnikov se izvrši v prisotnosti dveh občinskih predstavnikov, katerima so posestne in gospodarske razmere dotične občine znane in ki sta vešča orijentacije na načrtu. Vsi slučaji, ki se lahko ali se morajo na kraju samem preizkusiti, se zabeležijo urejeno po okoliših, da se tako omogoči vse zabeležene slučaje z enim samim potovanjem na teren po primerni razdelitvi čimprej rešiti. Ob tej priliki more geometer lahko rešiti tudi vse tiste slučaje prenosa posesti in drugih sprememb, za katere je na kakršenkoli način uradno zvedel ali sam zapazil, pa ni imel dovolj dokazil, da jih izvede v katastrskem operatu, kakor tudi tiste slučaje, ki se niso mogli izvesti zaradi tega, ker posestniki niso prispeli na sedež katastrske uprave. V neopravičenih slučajih se mora postopati po odredbah čl. 9 zakona o neposrednih davkih s kaznovanjem po čl. 138 istega zakona tistih oseb, ki so prekršile dolžnost naznanitve sprememb na zemljišču. Člen 227. Poleg ogledov na kraju samem, ki so ob priliki tega poslovanja potrebni, mora geometer v istem obhodu pregledati tudi celo vas, trg ali mesto, zlasti glede nenaznanjenih novih in porušenih starih zgradb, nadalje tista zemljišča, ki se često delijo kakor tudi zemljišča vzdolž voda, ki se zaradi trganja ali osuševanja delov njih strug ob obrežju neprestano spreminjajo. Posebno pozornost mora posvetiti stanju trigonometričnih točk in reperov ter o tem predložiti finančni direkciji posebno poročilo. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 70/94 Člen 228. O vsaki opaženi spremembi se mora sestaviti naznanilni list, ga izpolniti v vseh stolpcih in dati strankam ter občinskim zastopnikom v podpis. V krajih, kjer zemljiške knjige še ni, se vpisujejo naznanila v seznam naznanil in popolnoma rešijo, tako da, se ob vrnitvi na sedež uprave lahko vsi ti slučaji takoj prenesejo iz seznama naznanil v seznam sprememb. Kolikor geometer ne more rešiti takoj vseh opaženih in ob tej priliki naznanjenih zemljiških sprememb, jih bo izvršil v sledečih letih, v onem redu, ki ustreza njih nujnosti in važnosti ter v smislu odredbe zadnjega odstavka čl. 33 tega pravilnika. Člen 229. Za vse te prenose, ugotovitve na kraju samem in eventualne zmeritve se mora zaračunati taksa po tarifi I, II in III zakona o zemljiškem katastru, ki se vnese v izkaz sprememb prav tako kakor tudi za vse ostale spremembe, naznanjene rednim potem. Člen 230. O izvršenem pregledu se mora sestaviti kratek zapisnik po priloženem obrazcu, v katerem se navede število vseh slučajev, posamezno pa število popolnoma izvršenih zmeritev, ogledov na kraju samem in slučajev brez potovanja na teren. Ako se pregled ni mogel izvršiti v celoti, mora geometer v zapisniku ločno in jasno navesti, kateri del poslov je izvršen, da lahko ob priliki prihodnje revizije sam ali kdo drugi nadaljuje pregled. Ako bi se ugotovilo, da se mora nadaljevali pregled pred potekom roka 9 let, ali ako bi se pokazala potreba daljšega bivanja v občini in povečanja osebja, predloži katastrska uprava izčrpno poročilo finančni direkciji. Ta bo presodila, če je s pregledom po čl. 46 zakona o zemljiškem katastru vobče mogoče doseči namen, odnosno če ne bi bilo za kataster in državo, pa tudi v interesu posestnikov kakor tudi glede soglasja med dejanskim stanjem in katastrom na eni in med katastrom in zemljiško knjigo na drugi strani bolj ekonomično in primernejše, da bi se v katastrski občini z velikim številom nesoglasij izvedla naenkrat točna revizija posestnega stanja po odredbah čl. 56 do 69 zakona o zemljiškem katastru. Člen 231. O razdelitvi občin z ozirom na izvedbo pregleda vsakega 10. leta se mora voditi seznam po priloženem obrazcu. V ta seznam se vpišejo podatki na podlagi zapisnika, sestavljenega po predpisih prednjega člena tega pravilnika. Člen 232. Pri pregledovanju v občini je dolžnost geometra opozoriti zemljiške posestnike na potrebe, da tudi oni pazijo na važnost pravilnega in točnega katastra na ta način, da si posamezni zemljiški posestniki preskrbe prepise posestnih listov, občinski uradi pa kopije katastrskih načrtov, na podlagi katerih bi najlaže in najhitreje ugotovili vse obstoječe pomanjkljivosti in napake v katastrskem operatu ter jih pismeno ali ustno naznanili katastrski upravi. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 71/94 XVII. PRIOBČEVANJE ZEMLJIŠKIH SPREMEMB SODIŠČEM KOT ZEMLJIŠKOKNJIŽNIM OBLASTEM. Člen 233. Katastrske uprave so dolžne, da sporoče sodiščem kot zemljiškoknjižnim oblastvom vse zemljiške spremembe, ki so jih ugotovile in vpisale v naznanilni list in iz tega v izkaz sprememb. Priobčevanje sprememb se vrši z naznanilnim listom po priloženem obrazcu. Naznanilni listi se pošiljajo zemljiškoknjižnemu sodišču preko davčnih uprav vsak mesec enkrat, v nujnih in neodložljivih slučajih pa tudi izredno. Preden se naznanilni listi odpošljejo, se mora njih vsebina vpisati v izkaz sprememb in v seznam naznanilnih listov po priloženem obrazcu. To dostavljanje se mora urediti tako, da se ti naznanilni listi po isti poti in pravočasno vrnejo katastrski upravi, da bi bilo možno že pri izvedbi v katastrskem operatu vpisati številke zemljiškoknjižnih vložkov v posestnih listih in v numeričnem pregledu posestnih listov, kakor tudi, da bi se preprečila izvedba listih slučajev v katastru, ki v zemljiški knjigi niso izvedljivi. Člen 234. O izvršeni izvedbi v zemljiški knjigi glede sprememb, priobčenih po katastrski upravi, obvešča sodišče katastrsko upravo z odlokom, razsodbo ali s kratkim obvestilom v naznanilnem listu samem, v stolpcu, predvidenem za obvestila sodnih oblastev. Davčne uprave izpolnijo stolpec z vpisom številke in datuma vplačila prenosne takse po zakonu o taksah. Člen 235. Naznanilni list mora obsegati v glavnem sledeče podatke: 1. dosedanje stanje z označbo številke posestnega lista, parcelne številke, kulture in razreda, površine in katastrskega čistega donosa, in osebnih podatkov z bivališčem in hišno številko dosedanjega posestnika; 2. vrsto spremembe, čas, kdaj je nastala in označbo listine, na katero se sprememba nanaša; 3. novo stanje z istimi podatki kot pod točko 1. tega člena, vendar z osebnimi podatki novega posestnika, ako je sprememba take vrste, da je izvršen prenos posesti na novo osebo; 4. rezultat ogleda po katastrskem organu; 5. pripomba davčne uprave in 6. obvestilo sodišča kot zemljiškoknjižnega oblastva. Kadar obravnava naznanilni list zmeritev, združitev ali črtanje parcel, tedaj se mora priložili kopija iz katastrskega načrta v formatu najmanj 30 X 20cm. Če obstoji pismeno naznanilo ali kakršnikoli akti ali dokumenti o predmetu naznanila, se te priloge priključijo naznanilnemu listu. Člen 236. Naznanilni list mora biti sestavljen z največjo pazljivostjo in vestnostjo, zlasti glede parcelnih številk in osebnih podatkov novega posestnika, kateri se morajo ob ponovnem zaslišanju popraviti, ako so bili pri prvem zaslišanju napačno vpisani ali celo napačno ugotovljeni. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 72/94 Površine v stolpcih »dosedanje stanje« se prepišejo iz parcelnega zapisnika, v stolpce »novo stanje« pa pridejo površine iz zapisnika detajlnega računanja površin. Ako se površine parcel niso spremenile, se vnesejo v stolpec »novo stanje« — radi kontrole — površine parcel iz posestnih listov. Da bi bile tudi površine spremenjenih in deljenih parcel vedno nedvomno točne, zlasti pri večjih skupinah, se mora že pri računanju površin in pred izravnavanjem na dosedanje stanje izvršiti kontrola na ta način, da se površine parcel v dosedanjem stanju prepišejo najprej iz parcelnega zapisnika, potem pa se te površine primerjajo z istimi, vpisanimi v posestnih listih. Za vpisovanje osebnih podatkov, bivališča in hišne številke, veljajo odredbe katastrskih pravilnikov. Vrsta spremembe se označuje v smislu člena 41 zakona o zemljiškem katastru z dostavkom dneva in leta nastanka te spremembe, pri spremembah, ki temelje na kaki listini, se mora navesti tudi dotična listina z datumom in nje številko. V stolpcu »rezultat ogleda katastrskega organa« se navede vse, kar je na podlagi zaslišanja, odnosno pri ogledu na kraju samem ali pri merjenju ugotovljeno, na način, da je razumljivo strankam, ki to sopodpišejo, tako da to priznanje ne velja samo kot uradna rešitev naznanila za izvedbo spremembe v katastrskem operatu kot osnova za eventualno pritožbeno postopanje, temveč tudi kot podlaga za postopanje sodne oblasti v tem predmetu za izvedbo spremembe v zemljiški knjigi. V slučaju spora, ki bi kasneje utegnil nastati, bo rabila ta ugotovitev za dokaz o stanju stvari ob času ogleda ali meritve, pri kateri so bile prisotne osebe, podpisane v naznanilnem listu. Člen 237. Obvestilo sodišča kot zemljiškoknjižne oblasti bo obsegalo podatke zemljiške knjige o parcelah, navedenih v naznanilnem listu, eventualno obstoječa nesoglasja med zemljiško knjigo in katastrom, dalje, je li naznanjena sprememba v zemljiški knjigi izvedljiva ali ne in podatke o sodnem postopku, odnosno datum in številko sodnega odloka. Na vprašanja, ki jih stavi sodna oblast katastrski upravi, mora ta v najkrajšem roku odgovoriti in dati vsa potrebna pojasnila. Datum in številko rešitve, oziroma odloka sodne oblasti mora uprava vpisati v ustrezajoči stolpec seznama naznanilnih listov takoj ob prejemu naznanilnega lista od sodne oblasti, naznanilni list pa vložiti v ta seznam. Številke zemljiškoknjižnih vložkov, katere bodo vpisali organi zemljiške knjige v stolpec pred obvestilom, bodo katastrski organi primerjali s podatki, vpisanimi v posestnih listih in v numeričnem pregledu posestnih listov ter eventualna nesoglasja takoj odstranili. Člen 238. Da se sodnim oblastvom omogoči hitra izvedba naznanilnih listov, se mora vsaka sprememba ločeno naznaniti. Spojitev nevezanih delitev, nevezanih poprav načrtov, nevezanih objektnih sprememb, ako se te ne nanašajo na en akt, se ne sme izvršiti z enim in istim naznanilnim listom. Izjemno se lahko priobči z enim in istim naznanilnim listom prenos v osebi posestnika in delitev v zvezi s spremembo kulture na isti parceli, ali delitev parcele v zvezi z zgraditvijo hiše na delih deljene parcele, dalje delitev parcele v zvezi s popravo katastrskega načrta te in sosednih parcel, ali poprava katastrskega načrta s spremembami teh parcel v kulturi. Spremembe celih parcel v kulturi se ne smejo L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 73/94 spojiti v enem naznanilnem listu z drugimi spremembami, Vendar se spremembe celih parcel v kulturi, ki pripadajo enemu in istemu lastniku, morejo združiti v enem in istem naznanilnem listu. Člen 239. Spremembe, ki nastanejo zaradi zgraditve novih cest, železniških prog in vodopravnih objektov, naštete v čl. 139 tega pravilnika, se vpisujejo v posebne naznanilne liste po priloženem obrazcu, da bi se omogočila izvedba takih sprememb v zemljiški knjigi z odpisom ekspropriiranih in pripisom apropriiranih delov parcel s pomočjo njih ugotovljenih površin in brez številčne označbe teh delov. Taki naznanilni listi se morajo sestaviti le tedaj, ako je te spremembe z zmeritvijo ugotovila katastrska uprava. Pooblaščeni inženjerji in geometri so dolžni za svoje zmeritve sami sestavljati take naznanilne liste. Člen 240. Sodni odloki o prenosu celih posestev na nove osebe kakor tudi odloki, katerim so priloženi načrti pooblaščenih inženjerjev in geometrov ali državnih oblasti in samoupravnih teles, kateri načrti pa so bili predhodno overjeni po katastrskih oblasteh, se ne vpisujejo v naznanilne liste. Njih vsebina se vnaša neposredno v izkaze sprememb. Tak odlok se po izvršenem vpisu v izkazu sprememb s pomočjo podatkov iz posestnih listov označi z zaporedno številko izkaza sprememb in s sledečo zaporedno številko seznama naznanilnih listov ter se vloži v seznam naznanilnih listov, vpisujoč številko rešitve ali odloka v predvidenem stolpcu tega obrazca, načrti pa se priključijo ostalim zmeritvenim skicam za izvedbo teh sprememb v katastrskih načrtih. Člen 241. Katastrska uprava je dolžna, da ob koncu pisarniške dobe, najkasneje pa do konca junija pregleda sezname naznanilnih listov vseh katastrskih občin in da za področje vsakega sreskega sodišča sestavi poseben seznam vseh, po sodnih oblasteh še nerešenih slučajev. Na osnovi teh seznamov morajo inšpekcijski organi ob priliki prve revizije pri katastrskih upravah ugotoviti, iz katerih razlogov ti slučaji niso bili izvedeni v zemljiški knjigi. Ako so bila naznanila katastrskih uprav nepopolna, odrede dopolnitev istih. Če so bila naznanila napačna in nestvarna, o čemer se morajo inšpekcijski organi prepričati s poizvedovanjem pri katastrskih upravah ali pri sreskih sodiščih, bo pozval inšpekcijski organ na odgovornost šefa dotične katastrske uprave in onega geometra, ki jih je sestavil. O načinu sestave naznanilnih listov in o dostavljanju teh sodnim oblastem kakor tudi o reševanju naznanilnih listov po sodnih oblasteh, morajo odseki za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah letno poročati ministrstvu financ ter staviti eventualne predloge in mišljenja. XVIII. SPREMEMBE, KI SE NE IZVEDEJO V KATASTRSKIH NAČRTIH, TEMVEČ LE V DELIH KATASTRSKEGA OPERATA. Člen 242. Spremembe, ki se ne izvedejo v katastrskih načrtih, temveč le v delih katastrskega operata, navedenih v čl. 15, točka 3 do vključno 8, so naštete v čl. 20 tega pravilnika. Vse le spremembe so stalnega značaja in se zato tudi definitivno izvedejo v katastrskem operatu. Način naznanila in postopek pri ugotovitvi je predpisan v čl. 23 do 40 tega pravilnika. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 74/94 Člen 243. Spremembe iz čl. 20 pod č), d), e) in h) tega pravilnika se vpisujejo in popravljajo v katastrskih načrtih samo tedaj, če so bili ti nazivi v katastrskih načrtih ali izven okvira načrtov izpisani ob času njih naprave. To delo ni zgolj tehnične narave. V ostalih delih katastrskega operata se izvedejo le spremembe na temelju akta, seznama naznanil državnih in samoupravnih oblasti ali posestnikov samih, v ta namen pa ni potrebno sestaviti naznanilnega lista, odnosno vpisovati vsebine v izkaz sprememb. Ta akt se ne zaznamuje z redno številko seznama naznanilnih listov, temveč se na samem aktu ali seznamu pripiše opazka, »rešeno« odnosno »izvedeno dne ..…...19..., v sledečih delih katastrskega operata …………………..«, akt sam pa se priloži seznamu naznanilnih listov med ostale »rešene predmete«. Sem spadajo tudi sodni sklepi o spojitvah zemljiškoknjižnih vložkov, ki se izvedejo samo v posestnih listih in v zemljiškoknjižnih izvlečkih in v sumaričnem pregledu posestnih listov, dalje naznanilni listi, ki so sestavljeni na temelju nestvarnih, napačnih in neresničnih ustnih in pismenih naznanil, v kolikor tega ni potrebno s samimi naznanilnimi listi sporočiti sodni kot zemljiškoknjižni oblasti in končno vsi akti, ki se nanašajo na spremembe, za katere niso bili napravljeni naznanilni listi, ker so bile zahteve neosnovane, pa se je o tem samo dopisovalo. Člen 244. Za vse ostale spremembe, naštete v čl. 20 pod a, b, c, f, g, i, j, k in l tega pravilnika se morajo sestaviti naznanilni listi, spremembe pa se smejo v katastrskem operatu izvesti samo na temelju teh naznanilnih listov odnosno na temelju izkazov sprememb, v katere je prenesena vsebina teh naznanilnih listov. XIX. SPREMEMBE, KI SE SAMO ZAČASNO ZABELEŽIJO V DELIH KATASTRSKEGA OPERATA. Člen 245. Spremembe, naštete v čl. 21 tega pravilnika, nimajo značaja stalnosti. Zaradi tega se te spremembe ne izvedejo v katastrskem operatu, temveč se samo zabeležijo v posebnih stolpcih posestnega lista, zato pa tudi v vsotniku posestnih listov, da bi se lahko upoštevale pri sestavi razporeda zemljarine. V stolpcu »opomba« parcelnega zapisnika dobe parcele, ki se nanje nanaša začasna oprostitev, olajšanje, znižanje in povračilo zemljiškega davka, z rdečilom vpisano kratko opombo samo zato, da bi ta opomba opozorila na točnejše podatke v posestnem listu in na posebne spiske, ki se vodijo o takih spremembah v predpisanih obrazcih (glej čl. 22 tega pravilnika in navodilo za odbitek posebnih stroškov od katastrskega čistega donosa in za ureditev povračila [restitucije] davka na zemljišča, ki so s posebnimi deli ameliorirana ali zavarovana pred poplavo br. 97.560 z dne 18. decembra 1929, »Službene Novine« br. 306—CLXXX z dne 80. decembra 1929). XX. IZVEDBA SPREMEMB V POSESTNIH LISTIH, V VSOTNIKU POSESTNIH LISTOV, ALFABETIČNEM IMENIKU POSESTNIKOV, NUMERIČNEM PREGLEDU POSESTNIH LISTOV, PARCELNEM ZAPISNIKU IN RAZPOREDU PO KULTURAH IN RAZREDIH. Člen 246. Izvedba sprememb v gori navedenih delih katastrskega operata se izvrši na osnovi izkaza sprememb po priloženem obrazcu. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 75/94 1. Izkaz sprememb. Člen 247. V izkaz sprememb se vpiše vsebina vseh naznanilnih listov, vsi sodni odloki z načrti in brez načrtov pooblaščenih inženjerjev in geometrov, kakor tudi vse ostale spremembe, ki se morajo izvesti v vseh ali samo v nekaterih delih katastrskega operata. To vpisovanje se mora, če je le mogoče, vršiti po časovnem redu naznanil, kadarkoli in kolikor je to mogoče, da bi se v občinah z večjim številom sprememb mogle predočiti vse one spremembe, ki se nanašajo na isto posestvo ali na iste parcele in da bi se v takih primerih izvedla v katastrskem operatu le tista sprememba, ki je v vrstnem redu sprememb zadnja. Zaradi tega se vnaša v izkaz sprememb vsaka sprememba ne glede na to, če se ta sprememba s kakim novim aktom, naznanilnim listom, sodno razsodbo ali kakršnimkoli drugim aktom menja, dopolni ali uniči. Če se to zgodi, tedaj se v zadnjem stolpcu izkaza sprememb vpišejo dotične zaporedne številke izkaza sprememb. Člen 248. Pod eno in isto zaporedno številko izkaza sprememb se vpisuje samo vsebina enega naznanilnega lista, enega sodnega odloka ali enega akta tako, da se zaporedna številka izkaza sprememb krije z zaporedno številko naznanilnega lista, zato pa se krije tudi skupno število zaporednih številk izkaza sprememb s skupnim številom naznanilnih listov, ker se tudi sodni odloki zaznamujejo z zaporednimi številkami seznama naznanilnih listov (člen 240 tega pravilnika). Člen 249. Površina, kultura in razred se v izkaz sprememb vpišejo samo pri onih parcelah, ki so spremenjene v površini: po delitvi, popravi katastrskega načrta, spremembi v objektu, zaradi gradnje hiše ali kake druge zgradbe; po črtanju zgradbo zaradi porušenja; zaradi zgradbe cest, železniških prog, vodopravnih objektov in podobno, in spremembe v kulturi in razredu. Ako se navajajo parcele, ki prehajajo v celoti iz enega posestnega lista v drugega, se v izkaz sprememb ne vpišejo njih površine niti kulture in razredi, ker se ti podatki ob priliki izvedbe v posestnih listih prepišejo vedno iz originalov, t. j. iz odnosnih posestnih listov iz razloga, da se preprečijo napake v prepisovanju in da bi bil izkaz sprememb čim enostavnejši, vsote na posameznih straneh in v rekapitulaciji pa čim manjše. Ako so bili ti podatki vpisani v naznanilnem listu zaradi pregleda, točnosti ali za kake druge namene, se pri prenosu v izkaz sprememb ne upoštevajo. Številke celih parcel, katere naj se prenesejo iz enega posestnega lista v drugega, se morajo vedno navesti v stolpcih »številka parcele« tako v dosedanjem kakor tudi v novem stanju, ker se na temelju podatkov, vpisanih v teh stolpcih, popravljajo podatki v stolpcu »številka posestnega lista« v parcelnem zapisniku in podatki v stolpcu 7 numeričnega pregleda posestnih listov. Izjema je samo tedaj, kadar preide ves posestni list na novega posestnika in da se pri tem ne menja zaporedna številka posestnega lista. V tem primeru se namesto posameznih parcelnih številk v istem stolpcu zabeleži »celo posestvo«. Podatki površin posameznih parcel, potrebni za računanje pristojbine po tarifi I. in deloma po tarifi II., so razvidni v naznanilnem listu, odnosno se v ta namen zabeležijo na sodnem odloku ali na dotičnem aktu. Isto velja tudi glede podatkov, ki se zbirajo za statistične namene. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 76/94 Člen 250. Izkaz sprememb se zaključi samo enkrat v letu, in sicer neposredno pred izvedbo sprememb v katastrskem operatu dotične katastrske občine v zimski dobi. Zaradi tega se tudi spremembe v eni in isti katastrski občini izvedejo v katastrskem operatu letno samo enkrat. Če nastanejo po izvršeni izvedbi sprememb v katastrskem operatu v isti katastrski občini važnejše in številnejše spremembe, ki so take narave, da se njih izvedba nikakor ne more odložiti na prihodnje leto, ker bi nastalo vprašanje o plačilu zemljarine, tedaj se mora v takem izjemnem slučaju, v katerem se odredbe čl. 39 zakona o zemljiškem katastru nikakor ne morejo uporabiti, sestaviti še en izkaz sprememb, ki se označi s številko II. za razlikovanje od prvega, ki se naknadno označi s št. I. Izkaz sprememb št. II. se sestavi in zaključi na isti način kot izkaz sprememb št. I, spremembe pa se izvedejo v katastrskem operatu tako, da se v zaključku ponovno spremenjenih posestnih listov z rdečilom prečrta skupno stanje in ugotovi najnovejše, v stolpcu »Opomba« pa se vpiše: »zbog naknadne spremembe v istem letu«. To se sme napraviti v izrednih nujnih in opravičljivih slučajih prenosa zemljišč. Za vse ostale spremembe velja brezpogojno odredba čl. 39 zakona o zemljiškem katastru, po katerem je za zemljarino v dotičnem letu odgovoren osebno tisti posestnik, ki je vpisan v katastrskem operatu, in to vse dotlej, dokler se davek po vzdrževanju katastra ne prenese na novega posestnika (glej čl. 31 tega pravilnika). Člen 251. Vpisovanje sprememb v izkaz sprememb in zaključenje tega izkaza je naznačeno in razloženo v priloženem obrazcu. 2. Izvedba sprememb v posestnih listih. Člen 252. Odredbe pravilnika VI. del čl. 9 »Izdelava katastrskega operata«, predpisanega na podlagi čl. 33 zakona o zemljiškem katastru, veljajo v celoti tudi za sestavo novih posestnih listov, ki se morajo v kaki katastrski občini zaradi obsežnejših sprememb v celoti obnoviti, kakor tudi za one posestne liste, ki se bodo radi enotnosti nanovo sestavili, ker njih vsebina, odnosno razpredelba ne ustreza odredbam zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 in zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928. (Glej tudi navodilo za izdelavo katastrskega operata, predpisano na podlagi čl. 33 zakona o zemljiškem katastru in na podlagi čl. 9 pravilnika, navedenega v prvem odstavku tega člena.) Člen 253. Če se v toku vzdrževanja katastra opazi, da niso vse parcele enega lastnika, odnosno posestnika, ki leže v eni in isti katastrski občini, vpisane v enem in istem posestnem listu, se morajo dotične parcele, oziroma posestni listi združiti v en posestni list, in sicer v prvi vrsti v oni, ki je v njem vpisana hiša, v kateri dotični posestnik stanuje, v vseh ostalih slučajih pa v oni posestni list, čigar vsebina je največja. Posestni listi, od katerih se eden glasi samo na posestnika, drugi pa na istega posestnika, toda s solastniki (soposestniki, solastniki), ali nanj in na njegovo ženo, se ne smejo združiti v en posestni list. Člen 254. Kadar je treba prenesti eno ali več parcel posestnika, ki še nima svojega lastnega posestnega lista v dotični katastrski občini, se sestavi nov posestni list, ki dobi ono zaporedno številko, katera neposredno sledi zadnji redni številki že obstoječih posestnih listov. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 77/94 Če je treba prenesti vse parcele enega posestnega lista, torej celo posestvo, na drugo osebo, ki še nima svojega posestnega lista v dotični katastrski občini, novi posestnik v tem slučaju ne dobi novega posestnega lista. Osebni podatki, bivališče in hišna številka, ki velja za dosedanjega posestnika, se prečrtajo na naslovni strani posestnega lista z rdečilom, nad prečrtanimi podatki pa se vpišejo podatki novega posestnika s črnilom. Številka posestnega lista ostane nespremenjena. Člen 255. Če se prenese ena ali več parcel iz enega posestnega lista na posestnika, ki že ima svoj posestni list v isti katastrski občini, tedaj se ta, odnosno te parcele prečrtajo z rdečilom v dosedanjem posestnem listu in ob prenosu vpišejo s črnilom v novi posestni list za zadnjim skupnim stanjem pod nadpisom »na novo«. Ako se prenos nanaša na vse parcele enega posestnega lista, novi posestnik pa že ima svoj posestni list, postane dosedanji posestni list neveljaven. Ne sme se pa uničiti ali raztrgati, marveč pustiti na dosedanjem mestu s prečrtano zaporedno številko posestnega lista, rodbinskim, očetovim in krstnim imenom dosedanjega posestnika, bivališčem ter hišno številko, nad prečrtanimi osebnimi podatki pa se z rdečilom napiše opomba: »Spojen s posestnim listom št. ………….. , izkaz sprememb štev. ………. 19 …….« Tak posestni list ne se sme več uporabljati, njegova zaporedna številka se ne sme ponovno uporabiti niti v slučaju, če isti posestnik v naslednjih letih ponovno dobi to isto posestvo. Enkrat razveljavljeni posestni list in njegova zaporedna številka ne velja več, dokler se ne izvrši ponovna sestava vseh posestnih listov za celo dotično katastrsko občino. Izvzet je samo slučaj, če se tekom izvedbe sprememb istega leta zgodi slučaj, da se z enim aktom prenese cela vsebina enega posestnega lista v drugega, pa se z drugim, v istem letu izdanim aktom, prenese posest iz kakega drugega posestnega lista v prvega, kar se vedno lahko ugotovi na podlagi zaporedne številke, vpisane v zadnjem stolpcu izkaza sprememb (čl. 247 tega pravilnika). Člen 256. Tudi pri vzdrževanju katastra se mora ravnati po načelu, da se mora v slučaju, kadar se identiteta novega posestnika iz dobljenih podatkov ali iz kateregakoli razloga ne more točno ugotoviti, sestaviti nov posestni list, ki se sme šele na podlagi naknadnega zaslišanja posestnika združiti z ustrezajočim posestnim listom. Člen 257. Glavni slučaji, ki pridejo v poštev za izvedbo v katastrskem operatu, so pojasnjeni v priloženih obrazcih na potrebnih primerih. Prečrtavanje neveljavnih podatkov se izvrši z rdečilom ob ravnilu, vpisovanje novih podatkov pa neposredno nad prečrtanimi s črnilom. To velja za vse slučaje izvajanja sprememb v vseh delih katastrskega operata, navedenih v oddelku XX. tega pravilnika. Člen 258. Računanje katastrskega čistega dohodka spremenjenih parcel se vrši v razporedu po kulturah in razredih, od koder se podatki prenesejo v izkaz sprememb. Zaključek razporeda po kulturah in razredih mora soglašati z zaključkom izkaza sprememb. (Glej čl. 274 do vključno 278 tega pravilnika.) L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 78/94 3. Spisek spremenjenih posestnih listov. Člen 259. Zaradi kontrole za pravilno in točno izvedbo sprememb v posestnih listih, dalje, da se prepreči napačen prenos skupnega stanja posameznih posestnih listov v vsotnik posestnih listov in da se ta ohrani čim več let s tem, da se vanj vpisujejo brezdvomno točni, definitivni podatki, se mora po izvedbi sprememb v posestnih listih iz izkaza sprememb sestaviti »Spisek spremenjenih posestnih listov«. V ta spisek se vpisujejo sledeči podatki: 1. Številka posestnega lista, ki se menja v osebnih podatkih, v površini in katastrskem čistem donosu ali samo v katastrskem čistem donosu; 2. skupna površina in skupni katastrski čisti donos po stanju pred spremembo (dosedanje stanje); 3. skupna površina in skupni katastrski čisti donos stanja po spremembi (novo stanje). Člen 260. Če se nobena parcela zaradi poprave napake v svojih mejah ni spremenila, če se ni našla napaka v prvotnem ali naknadnem računanju površin, če se niso spremenile občinske meje, mora skupna površina novega stanja biti enaka skupni površini dosedanjega stanja. Če poleg tega ni bila provedena nobena sprememba v kulturi ali napaka v prvotnem ali naknadnem računanju katastrskega čistega donosa, tedaj se mora tudi skupni katastrski čisti donos novega stanja ujemati s skupnim katastrskim čistim donosom dosedanjega stanja. Ako so pa v izkazu sprememb prišle v izvedbo zgoraj navedene spremembe, mora v spisku spremenjenih posestnih listov nastopiti isti prirastek oziroma odpadek v površini odnosno v katastrskem čistem donosu, ali v površini in katastrskem čistem donosu, ki je izračunan v zaključku izkaza sprememb. Med tema dvema izkazoma ne sme biti nesoglasja. Obrazec s primeri je priložen. 4. Izvedba sprememb v vsotniku posestnih listov Člen 261. Vse spremembe, vpisane v izkazu sprememb, se morajo izvesti v vsotniku posestnih listov, in sicer na podlagi spremenjenih posestnih listov in spiska spremenjenih posestnih listov. Vsotnik posestnih listov se mora po izvedbi vseh sprememb zaključiti. Prirastek odnosno odpadek površine in katastrskega čistega donosa se mora popolnoma ujemati s prirastkom oziroma odpadkom, ki je izračunan v zaključku izkaza sprememb in v spisku spremenjenih posestnih listov. Člen 262. Prečrtavanje spremenjenih podatkov in izpisovanje novih podatkov v vsotniku posestnih listov se mora izvršiti po priloženem obrazcu. Isto velja tudi za sestavo rekapitulacije strani. Skupno stanje posameznih let se v rekapitulaciji strani ne sme prečrtavati zaradi pregleda in zaradi hitrejše ugotovitve eventualne napake prejšnjih let, kakor tudi iz razloga, da se mora iz vsotnika L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 79/94 posestnih listov za vsako leto razvideti, koliko je znašalo skupno stanje podatkov, vpisanih v posameznih stolpcih. Glede prečrtavanja spremenjenih podatkov in izpisovanja novih podatkov veljajo odredbe člena 257 tega pravilnika. 5. Izvedba sprememb v parcelnem zapisniku. Člen 263. Prečrtavanje spremenjenih podatkov z rdečilom in vpisovanje novih podatkov s črnilom neposredno nad prečrtanimi podatki, se mora vršiti tako, da je omogočen vnos najmanj petih nadaljnjih sprememb v istem stolpcu. To velja predvsem za stolpce 4, 6 in 9. Člen 264. Parcelna številka (stolpec 1 parcelnega zapisnika) se menja, če se parcela spoji s kako drugo parcelo. V tem slučaju se prečrta številka parcele in vsi ostali podatki z rdečilom. Kadar se parcela deli na dva ali več delov, se mora ta parcela prav tako prečrtati z vsemi podatki, vsi novi deli, nastali z delitvijo, pa se vpišejo v dodatek za dotično leto. Tudi oni del prvotne cele parcele, ki se v imenovalcu ulomka označi s številko 1, ne sme ostati na svojem dosedanjem mestu, temveč se mora prenesti v dodatek. V stolpcu 10 parcelnega zapisnika se mora voditi točen pregled o delitvi parcel s tem, da se izpisujejo ti podatki od leve na desno, od levega gornjega kota, torej od zgoraj navzdol. To številke se morajo vnesti hkrati v spisek deljenih parcel, da bi se mogla ob priliki vsake nadaljnje delitve parcel hitro in brezdvomno točno ugotoviti zadnja številka delitve dotične parcele. Parcela, ki je bila že deljena na en ali več delov, ti deli pa so že vpisani v dodatku za dotično leto, se mora v dodatku prav tako prečrtati kot parcela, ki še ni vpisana v dodatku (na prej obrazložen način v tem členu). Člen 265. Parcele, ki se ne dele, njih podatki pa se menjajo v stolpcih 4 do 9 parcelnega zapisnika, ostanejo na istem mestu, kjer so vpisane. Parcele, ki se nanašajo na novo ceste, nove železniške proge in vodopravne objekte, in ki se po predpisih tega pravilnika označujejo s celimi parcelnimi številkami, se ne vpišejo v dodatek parcelnega zapisnika za dotično leto, v katerem je bila sprememba izvedena v katastrskem operatu. Te parcele se vpišejo v nadaljevanju zapisnika že obstoječih parcel neposredno za zadnjo parcelo, vpisano v parcelnem zapisniku izpod rekapitulacije posameznih odnosov parcelnega zapisnika. To velja tudi za nove zgradbe, zgradbe z dvorišči in one objekte, ki se označujejo s parcelnimi številkami za zgradbe v občinah, kjer se zgradbe označujejo ločeno. Člen 266. Rekapitulacija parcelnega zapisnika in posamezna skupna stanja v raznih letih se morajo voditi, kakor je pokazano na priloženem obrazcu. Če v kakem letu ni nobene spremembe v skupnem stanju površine ali v katastrskem čistem donosu, se mora iznos površine in katastrskega čistega donosa preteklega leta prenesti, nespremenjeno kot skupno L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 80/94 stanje za to leto. Nova skupna vsota površine in katastrskega čistega donosa mora točno soglašati s skupnimi vsotami vsotnika posestnih listov. Člen 267. Parcelni zapisniki, ki so postali zaradi mnogoštevilnih sprememb nejasni, nepregledni, poškodovani ali neuporabni, se morajo obnoviti. Katastrske uprave so dolžne, da same izdelajo prepise teh zapisnikov, v kolikor ne bo rešilo ministrstvo financ tega vprašanja na drug način, zlasti takrat, ko bo potrebno, da se obnovi večje število parcelnih zapisnikov. To velja tudi za vse ostale spiske, preglede, pa tudi za posestne liste. Obnova operata se mora izvršiti po novih obrazcih, predpisanih s tem pravilnikom. Ob priliki obnove parcelnih zapisnikov se morajo vse parcele, ki so v dodatkih parcelnega zapisnika, uvrstiti v aritmetično vrsto parcelnih številk tako, da obsega prepis samo parcele in rekapitulacije iznosov. 6. Izvedba sprememb v numeričnem pregledu posestnih listov. Člen 268. V numeričnem pregledu posestnih listov, ki je izdelan v smislu odredb čl. 13, VI. dela pravilnika in čl. 15 navodil za izdelavo katastrskega operata, bodo izvedene spremembe, ugotovljene z vzdrževanjem katastra, točno po odredbah tega pravilnika. Numerični pregledi posestnih listov, ki so izdelani po prejšnjih predpisih, se morajo obnoviti po novih obrazcih, čim bo nastala potreba za prepis le teh, na vsak način in brezpogojno pa ob priliki izdelave prepisa parcelnega zapisnika. V onih krajih, kjer numerični pregledi posestnih listov sploh ne obstoje, ker so osebni podatki, bivališče in hišne številke vpisane v parcelnem zapisniku, poleg vsake parcele pa so se radi tega tudi spremembe glede teh podatkov izvedle v parcelnem zapisniku, se mora takoj začeti z izdelavo numeričnih pregledov posestnih listov po predpisanem obrazcu, to pa v smislu pojasnila v čl. 15 navodila za izdelavo katastrskega operata. To se bo izvršilo hkrati z obnovo onih parcelnih zapisnikov, ki so zaradi sprememb in zaradi preklasiranja postali neuporabni. Člen 269. Označevanje novih posestnih listov z zaporednimi številkami, ki naraščajo z vzdrževanjem katastra zaradi sprememb v osebi posestnika, se mora vršiti izključno na temelju numeričnega pregleda posestnih listov in s pomočjo alfabetičnega pregledu posestnikov. Zaradi tega se morajo vse spremembe, vpisane v izkazu sprememb, najpazljiveje izvesti v numeričnem pregledu. V kolikor se spremembe v stolpcu 7 numeričnega pregleda ne bi mogle točno ali popolno izvesti, v slučaju, če pomotoma niso bile vpisane parcelne številke v izkaz sprememb v smislu odredb predzadnjega odstavka čl. 249 tega pravilnika ali v slučaju, kadar zaradi naknadne izmenjave ali dopolnitve podatkov pod eno zaporedno številko izkaza sprememb ni bilo več mogoče vpisati vseh parcelnih številk v stolpcu »Številka parcele«, je treba izvršiti vpis, odnosno izbris parcele v stolpcu 7 numeričnega pregleda na osnovi dotičnih posestnih listov. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 81/94 Člen 270. Neveljavni podatki se prečrtavajo z vodoravno črto z rdečilom ob ravnilu, novi podatki pa se vpišejo iznad prečrtanih podatkov s črnilom. V stolpcu 7 numeričnega pregleda se vpisujejo novo nastale parcelne številke v podaljšku od leve na desno ter od zgoraj navzdol. Parcele, ki so prenesene v drug, odnosno nov posestni list, se prav tako prečrtavajo z vodoravno, rdečo črto. Ulomki (poddeljene parcele) se izpisujejo vedno tako, da je črta med števcem in imenovalcem izvlečena vodoravno, nikakor pa ne poševno. Ta način vpisovanja deljenih parcel v obliki ulomka velja za vse dele katastrskega operata. Vse ostalo je razvidno iz priloženega obrazca. 7. Izvedba sprememb v alfabetičnem seznamu posestnikov. Člen 271. Vsi alfabetični seznami posestnikov iz prejšnjih let morajo biti ob priliki obnovitve izdelani po odredbah VI. dela katastrskega pravilnika in po predpisih čl. 14 navodil za izdelavo katastrskega operata (glej pojasnila v čl. 18, VII. dela pravilnika, 1. oddelek za vzdrževanje katastra v krajih, kjer še ni izvršena katastrska zmeritev Br. 93.950 z dne 22. novembra 1929, »Službene Novine« br. 292— CXXII z dno 12. decembra 1929). Člen 272. Spremembe, izvedene v posestnih listih glede osebnih podatkov, bivališč, hišnih številk in številk posestnih listov, se izvedejo v altabetičnem seznamu posestnikov na temelju posestnih listov. Posebno pažnjo je posvetiti popravljanju številk posestnih listov v stolpcu 4 numeričnega pregleda posestnikov, da bi ti podatki v zvezi z numeričnim pregledom posestnih listov lahko služili pri ugotavljanju identitete posestnika, kadar se prenaša posestvo ali posamezne parcele od ene osebe na drugo, kakor tudi pri zbiranju podatkov za izračunavanje dopolnilnega davka v razporedu zemljarine. Člen 273. Prečrtavanje neveljavnih in vpisovanje novih podatkov se vrši prav tako kakor v numeričnem pregledu posestnih listov. Za vpisovanje in prečrtavanje številk posestnih listov v stolpcu 4 veljajo iste odredbe kot za vpisovanje in prečrtavanje parcelnih številk v stolpcu 7 numeričnega pregleda posestnih listov. Imena posestnikov, ki nastopijo z vzdrževanjem katastra, se morajo vpisovati vedno z zadnjim imenom posestnika z isto začetno črko njegovega priimka. Izza vsake črke se mora pustiti zadostno število praznih strani za vpisovanje novih posestnikov. Obrazec alfabetičnega seznama posestnikov s primeri je priložen temu pravilniku. 8. Izvedba sprememb v razporedu po kulturah in razredih. Člen 274. Način izdelave razporeda po kulturah in razredih je pojasnjen v VI. delu pravilnika in v navodilu za izdelavo katastrskega operata, v katerem je razložen tudi način računanja katastrskega čistega dohodka. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 82/94 Člen 275. V onih krajih, kjer se spremembe, nastale z vzdrževanjem katastra, niso izvedle v razporedu po kulturah in razredih, oziroma kjer so se razporedi na novo sestavili ob priliki revizije katastra v letu 1896, pa se v sledečih letih spremembe niso vnašale v ta razpored, niti se v tem razporedu ni računal katastrski čisti donos spremenjenih parcel, se bo moral razpored po kulturah in razredih na predlog katastrske uprave z mišljenjem finančne direkcije po odobrenju ministrstva financ na novo sestaviti. Dotlej pa se bo pri vzdrževanju katastra računal katastrski čisti donos spremenjenih parcel na dosedanji način, t. j. na posebnem listu po priloženem obrazcu ali v samem izkazu sprememb na kaki prazni strani izza rekapitulacije strani izkaza sprememb. Ker je tako delno računanje katastrskega čistega donosa spremenjenih parcel samo relativno točno iz razloga, ker se računanje ne vrši od skupne površine, odnosne kulture in razreda nazaj v detajl, se ob priliki obnove katastrskega operata ne bo smelo uporabiti na ta način izračunan čisti donos posameznih parcel, temveč se bo čisti donos za vse parcele računal na predpisanem obrazcu »razpored po kulturah in razredih«, in sicer po načinu, odrejenem v navodilu za izdelavo katastrskega operata. Člen 276. V krajih, kjer obstoji razpored po kulturah in razredih za vsako katastrsko občino, se mora računati katastrski čisti donos zaradi vzdrževanja katastra spremenjenih parcel vsakoletno pred zaključkom izkaza sprememb v razporedu po kulturah in razredih tako, kakor je obrazloženo v priloženem obrazcu. Iz tega razporeda se prenesejo katastrski čisti donosi spremenjenih parcel v izkaz sprememb in šele nato se prične z izvedbo sprememb v posestnih listih in parcelnem zapisniku. Člen 277. Pri izvedbi sprememb v razporedu po kulturah in razredih se prenašajo cele parcele ali deli parcel iz ene kulture v drugo in iz kultur v vložne liste, predvidene za zemljišča, ki niso podvržena zemljarini in obratno. Nove parcele, nastale z delitvijo, se prenesejo v nove rubrike neposredno izza zadnje parcele, vpisane pod ustrezajočo kulturo in razredom. Zaradi tega se dosedanji podatki razporeda po kulturah in razredih ne menjajo samo v posameznih rubrikah, temveč tudi v odnosih in rekapitulacijah posameznih kultur ter v vseh ostalih vsotah in v glavni rekapitulaciji. Zaradi tega se morajo v stolpcu razporeda »Opomba« navesti podatki, na podlagi katerih se je izvršilo črtanje in vpisovanje. Na primer »deljena na…...«; »cela parcela prenesena v kulturo«; »nastala iz parcele«; »zaradi poprave površine«, itd. Črtanje in vpisovanje se izvrši ravno tako kakor v parcelnem zapisniku in v posestnih listih. Pri parcelah z dvojno kulturo in pri parcelah, na katerih je vpisana hiša, dvorišče ali hiša z dvoriščem in eventualno dvorišče nad 500 m 2 (kot parifikat), se mora dodati označba »del« na tale način: n. pr. »del 263« ali »del 263«. Člen 278. Končno vsote razporeda po kulturah in razredih morajo soglašati z ustrezajočimi vsotami vsotnika posestnih listov. Skupna površina in skupni katastrski čisti donos morata biti enaka z onim v zaključku parcelnega zapisnika in vsotnika posestnih listov. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 83/94 XXI. PLAČEVANJE TAKS PO TARIFI I, II IN III ZAKONA O ZEMLJIŠKEM KATASTRU VOBČE. Člen 279. V čl. 51 zakona o zemljiškem katastru so navedene in hkrati s tem zakonom določene ter objavljene tarife, po kateri se plačujejo takse za dela pri izvedbi sprememb v katastrskem operatu. Pod temi deli se razumejo; 1. Izvedba sprememb brez potovanja na kraj sam, v slučajih, če se prenos parcel ali posestev lahko izvede v katastrskem operatu na temelju dokumentov, sodnih odlokov, razsodb ali kakršnihkoli pravilnih in verodostojnih aktov ali naznanil, kakor tudi odlokov, katerim so priloženi načrti, overjeni po pristojnih katastrskih oblasteh; 2. ugotovitve (ogledi, izvidi) na kraju samem brez zmeritve, zaradi spremembe v kulturi celih parcel ali zaradi ugotovitve istovetnosti posestnikov; 3. ugotovitve (ogledi, izvidi) na kraju samem z zmeritvijo v slučaju snimanja hiš in prostora okoli hiše (okučnica) zmeritve zaradi sprememb v kulturi; 4. za vse ostale meritve: delitve, zmeritve potov, železniških prog, vodopravnih objektov in regulacij posestnih mej. 1. Taksa po tarifi I za prenose. Člen 280. Pri računanju Takse za prenos ene ali več parcel, celega ali več raznih celih posestev od enega posestnika na drugega, se mora na temelju alfabetičnega seznama posestnikov in z vzporeditvijo istega z numeričnim pregledom posestnikov najprej ugotoviti, če ima novi posestnik že svoj lasten posestni list v katastrski občini, v kateri leži ta parcela ali posestvo, ali ga nima. a) Če novi lastnik že ima svoj posestni list pa pridobi od drugega posestnika samo eno parcelo, ali če pridobi z enim aktom dve ali več parcel od enega in istega lastnika; ali če preidejo nanj z enim aktom vse parcele, t. j. celo posestvo druge osebe, tedaj se plača taksa za prenos po tarifi I pod naslovom »če posestnik že ima svoj posestni list« in na podlagi katastrskega čistega donosa parcele, ki se prenaša, oziroma skupnega katastrskega čistega donosa dveh ali več parcel, oziroma skupnega katastrskega čistega donosa vseh parcel, t. j. celega posestva. Če se izvrši prej omenjeni prenos dveh ali več parcel ali celega posestva na temelju dveh ali več aktov, sprejetih v istem letu, v katerem se izvajajo spremembe, se računa skupna taksa za prenos po isti tarifi I po skupinah parcel, ki se pridobe z enim aktom. b) Ako novi posestnik v dotični katastrski občini še nima svojega posestnega lista, pa dobi eno ali več parcel od drugega posestnika z enim aktom ali na podlagi dveh ali več aktov, se računa taksa za prenos na isti način kakor poti črko a) lega člena, samo s to razliko, da se taksa vzame iz stolpca pod naslovom: »Če posestnik še nima svojega posestnega lista«. Tarifa I za prenose (prepise) se glasi: 1. za prenos celega posestnega lista na drugega posestnika, kateri v dotični katastrski občini še nima svojega posestnega lista, se računa stalna taksa 5 dinarjev. 2. za prenos parcel brez čistega donosa 1 dinar (sem spadajo samo zemljišča pod stavbo, kakor dvorišča ali prostor okrog hiše do 500 m 2 po členu 10, točke 11 zakona o neposrednih davkih. V pogledu ostalih zemljišč, naštetih v čl. 10, točka 1 do vključno 10 zakona o neposrednih davkih glej zadnji odstavek tarife I in točko g) istega člena tega pravilnika). 3. za prenos posameznih celih parcel se plača taksa od skupnega – čistega donosa vseh parcel, ki se pridobe z enim aktom (sem spada tudi slučaj, v katerem se vse parcele enega posestnega lista prenesejo v posestni list drugega posestnika, ki v dotični katastrski občini že ima svoj posestni list). L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 84/94 Tarifa I, zaporedna številka 3 za slučaje pod a) in b) tega člena je sledeča: Če posestnik že ima svoj posestni list Če posestnik še nima svojega posestnega lista Katastrski čisti donos Do vključno 150.— Din 2.— 3.— Od 150 Din do vključno 300. — 3.— 4.— ″ 300 ″ 450. — 4.— 5.— ″ 450 ″ 600. — 5.— 6.— ″ 600 ″ 900. — 6.— 7.— ″ 900 ″ 1200. — 7.— 8.— ″ 1200 ″ 1500. — 8.— 9.— ″ 1500 ″ 2250. — 10.— 12.— ″ 2250 ″ 3000. — 12.— 15.— ″ 3000 ″ 3750. — 14.— 18.— ″ 3750 ″ 4500. — 16.— 21.— ″ 4500 ″ 6000. — 19.— 25.— ″ 6000 ″ 7500. — 22.— 29.— ″ 7500 ″ 9000. — 25.— 33.— ″ 9000 ″ 12000. — 30.— 37.— ″ 12000 ″ 15000. — 35.— 41.— ″ 15000 ″ 20000. — 41.— 47.— in tako dalje za vsakih 5000 Din 6 Din več, za vsak ostanek, manjši od 5000 Din, pa se taksa zaokroži ter zaračuna kot za polnih 5000 Din. c) Za prenos celega posestnega lista, t. j. cele vsebine enega posestnega lista na drugega posestnika, ki v dotični katastrski občini še nima svojega posestnega lista, v katerem primeru se spremeni samo naslovna stran posestnega lista, se plača stalna taksa 5 Din, ne glede na to, koliko parcel je vpisanih v tem posestnem listu. Ista taksa se plača, kadar se na naslovni strani posestnega lista prenese en idealni del. č) Za prenos parcele brez čistega donosa, t. j. za prenos zemljišča pod stavbo kakor tudi dvorišča (prostor okoli hiše) do 500 m 2 po čl. 10, točke 11 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, se računa prenosna taksa po 1 Din. Če se preneseta dve ali več takih parcel, ne glede na to, ali se te parcele prenašajo od enega samega ali od več raznih posestnikov, se računa tolikokrat po 1 Din, kolikor takih parcel se prenaša. d) Če prepisana parcela sploh ni podvržena zemljarini, ne plača novi posestnik nikake prenosne takse. To se nanaša na zemljišča, navedena v čl. 10, točke 1 do vključno 10 zakona o neposrednih davkih, ki so stalno oproščena zemljarine. e) Pod celo parcelo (glej točko 3 tarife I. k zakonu o zemljiškem katastru) se razume vsaka parcela, ki je v katastrskem načrtu predstavljena kot posebna parcela, najsi je označena s celo številko ali z vlomkom. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 85/94 Za celo parcelo se smatra tudi oni del parcele, ki nastane z delitvijo kake parcele, in sicer zaradi tega, ker tak del po izvršeni zmeritvi, kartiranju, numeriranju in izračunanju njegove površine, preneha biti del osnovne parcele. Pri izvedbi v posestnih listih in v ostalih delih katastrskega operata taka parcela nima več značaja dela parcele. Zalo se za njo zaračuna taksa po zaporedni številki 3, tarife I. f) Prenos dela parcele, delov parcele, dela in delov posestva se izvede v katastrskem operatu samo pri spremembah v lastnini solastniških parcel in solastniških posestev, pa tudi to samo takrat, ko se parcela oziroma parcele ali posestva sploh ne delijo na podlagi zmeritve, ampak se prenašajo samo idealni deli parcel ali posestev od enega posestnika na drugega. (Glej drugi pododstavek pod c) tega člena.) Taksa za prenos se plača po zaporedni številki 1, tarife I, t. j. 5 Din. g) Za prenose šolskih poslopij, cerkva, molilnic, bolnišnic in ostalih javnih zgradb, ki spadajo po svojem namenu med zemljišča, našteta v členu 10, točka 1 do vključno 10 zakona o neposrednih davkih, se ne plača taksa po tarifi I. zapored. št. 2 (glej č tega člena). Ti objekti spadajo med parcele, navedene v zadnjem odstavku tarife I. (glej črko d tega člena), ki so oproščene takse po tarifi I. h) Pri prenosu posameznih parcel v krajih, kjer je preračunan skupni stari katastrski čisti donos v posameznih posestnih listih samo sumarno (v skupnem stanju posestnega lista) v novi katastrski čisti donos, je treba posebno paziti na to, da se mora plačati taksa za prenos po tarifi I. od novega katastrskega čistega donosa. i) Takso po tarifi I mora plačati v vsakem slučaju tista oseba, ki dobi parcelo, del parcele ali celo posestvo. Pri delitvi posestva na cele parcele (brez delitve posameznih parcel) plačajo takso vsi oni, ki so na delitvi udeleženi. Po pojasnilu pod c) tega člena velja to načelo tudi takrat, kadar se dele nekatere ali vse parcele enega posestva. Taksa po tarifi I, se plača na temelju katastrskega čistega donosa tiste parcele ali tistih parcel, oziroma tistega dela ali delov parcel, ki po izvršeni delitvi pripadejo posameznim posestnikom. Člen 281. Poleg slučajev, naštetih pod črko d) in g) prednjega člena tega pravilnika se taksa za prenos po tarifi I. ne zaračuna še v sledečih slučajih: a) Če se prenašajo posamezne parcele ali cela posestva v katastrskem operatu iz enega posestnega lista v drugega, ali če se vsa vsebina enega posestnega lista prenaša na drugo osebo s črtanjem osebnih podatkov dosedanjega posestnika in z vpisom osebnih podatkov novega posestnika in to pod pogojem, če so bili dosedanji podatki napačno vpisani bodisi pri sestavi operata ali v teku del za vzdrževanje katastra. To velja tako za osebne podatke, bivališča in hišne številke, kakor tudi za vse ostale napačno vpisane podatke v vseh delih katastrskega operata, ker se to delo ne sme smatrati za enakovredno z delom zaradi stvarne spremembe v osebi posestnika, b) če se prenašajo parcele zaradi spremembe meja katastrskih občin iz ene katastrske občine v drugo, pa se pri tem ne menja lastništvo dotičnih parcel. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 86/94 2. Taksa po tarifi II. A) za ugotovitve na kraju samem brez zmeritve. Člen 282. Za ugotovitev celih parcel na kraju samem se računa taksa: 1. za vsako posamezno skupino (grupo) do 5 parcel 3 Din; 2. za vsako posamezno skupino (grupo) do 15 parcel 5 Din; 3. za vsako posamezno skupino (grupo) do 30 parcel 10 Din; 4. za vsako posamezno skupino (grupo) z več kot 30 parcel, za vsako nadaljnjo parcelo 0.50 Din; 5. za ugotovitev spremembe v kulturi cele parcele, za vsako parcelo po 1 Din. Ugotovitve za olajšavo in odpis zemljarine zaradi elementarnih nezgod niso podvržene taksi. Pod eno skupino parcel (grupo) pod tekočo številko 1 do vključno 4 tega člena je razumeti parcele, ki leže v mejah enega in istega arondiranega posestva ene in iste katastrske občine. Nevezane ali razstresene parcele enega in istega lastnika v isti katastrski občini tvorijo toliko skupin, na kolikor raznih nevezanih mestih so. Ker se stalne takse pod tek. štev. 1 do vključno 3 tega člena po 3, 5 in 10 Din ne smejo zmanjšati, če je število parcel manjše od 5, 15, oziroma 30 parcel, se morajo te takse pobirati od vsakega posestnika, ki pride pri ugotovitvi na kraju samem v poštev ne glede na to, če se vrši ogled na kraju samem za vsakega posestnika posebej, ali za vse posestnike samo v eni vnaprej določeni smeri obhoda. Če se ogled na kraju samem nanaša na več kot 30 medsebojno vezanih parcel, se poveča stalna taksa 10 dinarjev za tolikokrat po Din 0.50, kolikor parcel je pregledanih preko števila 30. Po gornjem pojasnilu se zaračuna za eno parcelo ali za skupino 2, 3, 4 in 5 parcel stalna taksa 3 Din, za skupino od 6 do 15 parcel 5 Din, in za skupino od 16 do vključno 30 parcel 10 Din. Taki ogledi na kraju samem se opravljajo samo takrat, če se istovetnost posestnika iz kakršnihkoli opravičljivih razlogov nikakor ne more ugotoviti pri katastrski upravi, ali pri občinski upravi. Če se pri takih ugotovitvah na kraju samem pokaže potreba zmeritve take vrste, da se morajo podatki merjenja vnesti v meritvene skice za izvedbo v katastrskih načrtih, se računa taksa po tarifi II., črka B, kadar merjenje zadeva slučaje, naštete v tarifi II, pod B, sicer pa po tarifi III, 3. Taksa po tarifi II. B) za ugotovitve na kraju samem z zmeritvijo. Člen 283. 1. Za zmeritev po točki 1, tarife II. pod črko B) zaradi spremembe v kulturi se računa samo 30% tarife III., in to na podlagi površine cele parcele ne glede na to, ali se številčno označi s posebnimi številkami samo eden ali več delov te parcele, ki so se spremenili v kulturi, ali če se ti deli združijo s sosednimi parcelami istega lastnika in iste kulture ter razreda. Za podlago računanja takse se jemlje cela površina parcele zaradi tega, ker se mora radi točne izmere novih mej med poedinimi kulturami premeriti ali vsaj kontrolirati cela parcela. Če je zmeritev cele parcele zaradi izločitve spremenjenih delov v kulturi nepotrebna, kar velja samo za parcele večjega obsega in kadar spremenjeni deli ležijo vzdolž ali ob posestni meji te parcele s sosednimi parcelami manjšega obsega, je dovoljeno računanje takse na podlagi površine spremenjenega dela v kulturi. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 87/94 2. Za zmeritev zaradi spremembe v objektu, t. j. za zmeritve hiš in prostora okoli hiše (dvorišča) se plačuje samo 50% tarife III. V takem slučaju se jemlje za podlago računanja takse površina cele parcele, ker se mora cela površina najtočneje preizkusiti in zmeriti. Izvzeti so samo veliki gozdni kompleksi, občinski pašniki in obsežnejše parcele, na katerih so zgrajene lovske hiše, stavbe na uzurpiranem državnem zemljišču in na zemljišču samoupravnih teles ter planinske koče in kolibe. V teh slučajih se vzame za podlago računanje takse samo oni del zemljišča, ki leži v mejah snimljenega kompleksa. 3. Zmeritve, ki se vršijo event. pri ogledu elementarne škode po členu 11, toč. 6 zakona o neposrednih davkih, niso podvržene taksi. 4. Taksa po tarifi III. za Meritve. Člen 284. Pri računanju takse po tarifi III. za zmeritve se jemlje za podlago površina parcele, ki se deli. Ta taksa znaša: Do vključno 5 arov ……………………….……………………….... 2.— Din Od 5 arov do vključno 10 arov ……….………… 4.— ″ ″ 10 ″ 25 ″……………………… 10.— ″ ″ 25 ″ 50 ″……………………… 20.— ″ ″ 50 ″ 75 ″……………………… 30.— ″ ″ 75 ″ 100 ″……………………… 40.— ″ ″ 100 ″ 250 ″……………………… 60.— ″ ″ 250 ″ 500 ″……………………… 80.— ″ ″ 500 ″ 750 ″……………………… 100.— ″ ″ 750 ″ 1000 ″……………………… 120.— ″ ″ 1000 ″ 1250 ″……………………… 140.— ″ ″ 1250 ″ 1500 ″……………………… 160.— ″ ″ 1500 ″ 2000 ″……………………… 180.— ″ ″ 2000 ″ 2500 ″……………………… 220.— ″ ″ 2500 ″ 3000 ″……………………… 250.— ″ in tako dalje za vsakih 500 arov po 30 Din več, za vsak ostanek, manjši od 500 arov pa se zaokroži, ter se zaračuna taksa kakor za polnih 500 arov. Ta taksa velja za delitve posameznih parcel in skupin parcel ter za delitve celih posestev. Navedena tarifa se mora uporabljati na sledeči način: 1. primer: Če oseba A od svoje parcele v površini 100 arov proda osebi B del 60 arov, mora geometer pri zmeritvi v svrho delitve te parcele prekontrolirati celo parcelo, primerjajoč parcele na terenu s stanjem v katastrskem načrtu. Poleg tega je geometer dolžan, da v slučaju, če se parcela v katastrskem načrtu ne krije popolnoma z dejanskim stanjem, razširiti zmeritev tudi na sosedne parcele, da bo del L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 88/94 parcele, ki bo pripadel osebi B in tisti del, ki ga obdrži oseba A, po predpisih tega pravilnika vrisal čim točneje v katastrski načrt. Oseba B plača takso za zmeritev površine 100 arov, t. j. 40 Din. 2. primer: Če je površina parcele, ki pripada osebi A, velika, del pa, ki ga je kupila oseba B, ima z ozirom na sosedne parcele znatno manjšo površino, od dela parcele, ki ostane v posesti osebe A in tak položaj, da za del, ki pripada osebi B, ni neobhodno potrebno zmeriti celo parcelo, temveč samo odsvojeni del parcele z najbližjo okolico, tedaj se v takem slučaju ne plača pristojbina od cele površine, temveč samo od one površine, ki pripada osebi B. Taki slučaji se dogajajo zlasti pri zmeritvi delov, odcepljenih od velikih gozdnih parcel in pašnikov. Če bi se pokazala potreba, da se mora v tem slučaju zaradi prvotno napačnega snimanja snimati tudi tisti del parcele, ki ostane v posesti osebe A, tedaj se za zmeritev tega dela ne plača pristojbina po tarifi III., ampak se uporablja stavek 5 tarife III., ki se glasi: »Za zmeritve pri popravi tako prvotnega, kakor naknadnega napačnega snimanja, se taksa za zmeritev ne plača.« 3. primer : če oseba A odsvoji dele svoje parcele osebama B in C, sebi pa ne pridrži nobenega dela, plačata takso za zmeritev osebi B in C na podlagi cele površine prvotne parcele, toda sorazmerno površini njiju delov. N. pr.: Parcela, ki se deli, ima površino 100 arov. Oseba B dobi 60, oseba C pa 40 arov. Taksa za 100 arov znaša 40 Din. Osebi B in C plačata to takso v razmerju 6:4, oziroma 3:2; izraženo v odstotkih je 60% : 40%, ali 24+16 = 40 Din. Postopek za računanje takse v slučaju, če se zmeritev nanaša na delitev več parcel enega in istega lastnika in so posamezne parcele druga blizu druge ter v slučaju, ko je posestvo raztrgano, i. j. da so posamezne parcele razstresene, je razložen v sami tarifi III. v odstavku 6 in 7. Tudi v tem slučaju se je treba ravnati po načelih, pojasnjenih v prednjih točkah tega člena. Če se deli posestvo ali del posestva, ki sestoji iz več raznih kultur, na dva ali več delov, tedaj se v takem slučaju delitve posestva vzame za podlago računanja takse po tarifi III. vedno površina vseh parcel, ki leže v mejah posameznih novih delov ne glede na to, da-li se samo ena ali več teh parcel po izvršeni zmeritvi in kartiranju deli v posebne parcele. Tak slučaj nastopi pri delitvi arondiranega posestva z več raznimi kulturami. Nova delilna Črta je potegnjena navadno brez ozira na linije med posameznimi kulturami, katere so bile svoječasno izločene kot posebne parcele, sedaj pa ne ustrezajo več dejanskemu stanju. V takih slučajih se mora izvršiti zmeritev v prvi vrsti za to, da se dobe čim točnejše nove posestne meje vseh delov, ki so nastali na tem posestvu, hkrati pa se snimajo tudi nove linije kultur. Če v takem slučaju snimanje kultur ni potrebno, ker ni bilo sprememb v kulturi, premerjeni del posestva pa obsega več parcel, od katerih je njih ena ali več že razdeljenih in označenih s posebnimi številkami, ostale pa v celoti, kakor so predstavljene v katastrskem načrtu, preidejo v posest novega lastnika, se plača taksa po tarifi III. od skupne površine vseh deljenih kakor tudi nedeljenih parcel, ki leže v mejah snimanega dela posestva. Če pa so bile snimane tudi kulture, se računa poleg cele takse po tarifi III. tudi taksa po tarifi II., pod B, točka 1 na podlagi skupne površine onih kultur, ki so popolnoma na novo zmerjene, neupoštevajoč neznatne spremembe in eventualne popravke prvotno ali naknadno napačnega ali približnega snimanja kulturnih črt. Isto velja tudi za snimanje objektov v mejah takih delov posestva. Taksa se računa po tarifi I., pod B, točka 2. Če se ob priliki delitve posestev, navedenih v predhodnih odstavkih naleti na parcele, ki so cele spremenjene v kulturi, se poleg takse po tarifi III. računa tudi taksa po tarifi II., pod A, točka 5, in to po 1 Din za vsako parcelo. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 89/94 Člen 285. Za snimanje cest in železniških prog se plača taksa po tarifi III. le od skupne površine vseh delov parcel, ki se od posameznih parcel odcepijo in pripoje cesti ali železniški progi. To velja tudi za snimanje kanalov, nasipov in ostalih vodnih naprav, kakor tudi vseh objektov, ki nastanejo iz delov parcel, pa se numerirajo samo z eno posebno številko. Člen 286. Pri regulaciji posestne meje med dvoma posestvoma, plačata takso oba posestnika tako, da se vsakemu posestniku računa taksa po tarifi III. sorazmerno površini njihovih spremenjenih parcel, in sicer na podlagi skupne površine teh parcel. N. pr. popravljena je meja z enim prelomom med parcelno številko 5, njiva, s površino 20 arov in travnikom parcelna številka 10, s površino 30 arov. Ker je za določitev nove meje potrebno zmeriti površini obeh parcel, plačajo posestniki parcelnih številk 5 in 10, od skupne površine 20 + 30 = 50 arov, takso 20 Din. Če se je regulacija meje izvršila pod pogojem, da morajo ostati posamezne površine teh parcel tudi po regulaciji nespremenjene, tedaj plačata posestnika takso 20 Din v razmerju 20 : 30 =2 : 3, t. j. posestnik parcele štev. 5 plača 8 Din, posestnik parcele štev. 10 pa 12 Din. Če pa ni takega pogoja, se razmerje odredi na podlagi primerjanja parcelnih površin po novem stanju. Kadar se izvrši regulacija med dvema parcelama z velikima površinama, in če za izvedbo te regulacije v katastrskem načrtu ni neobhodno potrebno zmeriti obe parceli, temveč samo pas vzdolž meje, se računa taksa od površine tega pasa. Posestniki plačajo to takso sorazmerno s površino njih parcel na isti način kakor v prednjem primeru. Če se regulira meja med parcelo z veliko površino in parcelo z majhno površino, se plača taksa od površine, ki jo tvori cela površina manjše parcele in površina zmerjenega pasa večje parcele, toda sorazmerno s površinama teh parcel. Člen 287. Takse po tarifi I., II. in III. se vpisujejo v izkaz sprememb šele takrat, ko so nove površine in katastrski čisti donos že izračunane. Odtod se prenašajo v stolpec 24 razporeda zemljarine, oziroma v nalašč v to vstavljeni novi stolpec na desnem kraju strani razporeda zemljarine, da bi te takse pristojna davčna uprava hkrati z zemljarino izterjala od dolžnih, posestnikov, kakor je odrejeno z razpisom ministrstva financ oddelek za davke br. 167.024 z dne 1. junija 1929. Ker se vpišejo v razpored zemljarine samo tisti posestni listi, ki obsegajo zemljišča, podvržena zemljarini, se morajo posestni listi brez katastrskega čistega donosa, za katere pa je plačati takso po tarifi I., II. ali III., izjemoma vnesti v opombo dodatka razporeda zemljarine, pod naslovom: »Samo za plačanje katastrske takse«. Pri takih posestnih listih zadošča, če se izpolni samo stolpec od 1 do 5 in stolpec 24 razporeda zemljarine, ostali stolpci pa ostanejo prazni. Člen 288. Pri računanju taks po tarifi I., II. in III. zakona o zemljiškem katastru, se morajo upoštevati tudi sledeča splošna pravila: 1. Taksa po tarifi I. je predvidena samo za delo pri prenosu parcel in celih posestev iz enega posestnega lista v drugega in za delo pri izvedbi teh sprememb v ostalih spisih; L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 90/94 2. taksa po tarifi II. je predvidena samo za delo pri izvidih na kraju samem z zmeritvijo in brez zmeritve; 3. taksa po tarifi III. je predvidena samo za zmeritve; 4. ako je združen prenos ene ali več parcel z izvidom (ugotovitvijo) na kraju samem, se plača taksa za tak prenos po tarifi I. in II.; 5. če je prenos ene ali več parcel vezan za zmeritev, se plača taksa po tarifi I. in III.; 6. če je prenos enega dela posestva (skupine parcel, dela arondiranega zemljišča z več raznimi kulturami) vezan z deli, navedenimi pod točko 2 in 3 tega člena, se plača taksa po tarifi I., II. in III.; 7. taksa po tarifi II. in III. se plačuje v slučaju, če se hkrati z delitvijo parcel snimajo tudi hiše in spremembe v kulturi, z zmeritvijo ali brez zmeritve, zlasti takrat, če ena od teh sprememb ni bila naznanjena, opažena pa je bila šele pri zmeritvi ali ogledu na kraju samem ali pri zmeritvi na stroške privatnih oseb. Člen 289. Katastrske uprave morajo voditi poseben seznani o odmerjenih taksah sumarno za vsako katastrsko občino. V tem seznamu je treba ločiti takse po tarifi I., II. in III. Skupna vsota taks po tarifi I., II. in III. tega seznama za vse katastrske občine se mora ujemati s skupno vsoto taksnih vsot po tarifi I., II. in III. v razporedih zemljarine za vse katastrske občine. Ti seznami se morajo voditi po davčnih upravah in po priloženem obrazcu. XXII. PLAČEVANJE TAKS PO TARIFI IV. ZAKONA O ZEMLJIŠKEM KATASTRU. Člen 290. Pod brezplačnim vpogledom v katastrske načrte in operate na sedežu katastrske oblasti (čl. 53 zakona o zemljiškem katastru) je razumeti pregled in preizkušnjo podatkov kateregakoli dela katastrskega operata v prisotnosti uradnika katastrske uprave in v prostorih katastrske uprave. Pri tej priliki napravljene zabeležke ne smejo imeti značaja popolnega prepisa niti v pogledu posameznih podatkov niti v pogledu več podatkov. Pod besedo »vsakdo« (čl. 53, prvi odstavek zakona o zemljiškem katastru) se razume ne samo lastnik, posestnik, hasnovalec in dedni zakupnik, ki se interesira za svoje in za svojih sosedov posestva, temveč vsaka oseba ne glede na to, je-li davčni zavezanec ali ne, če zahteva pojasnila o kateremkoli posestvu. če zahtevajo zgoraj omenjene osebe kopije iz katastrskih načrtov, prepise poedinih delov katastrskega operata ali njih izvlečke, se jim isti dajo proti plačilu takse po tarifi IV. Člen 291. Kadar stranka zahteva kopijo iz katastrskega načrta in se ta nanaša na večje število parcel, mora katastrska uprava predvsem gledati na to, da se oddajo litografije katastrskih načrtov, t. j. posameznih celih katastrskih listov, zlasti takrat, kadar so vse zahtevane parcele na enem ali dveh katastrskih listih. V ta namen bo imel oddelek za razmnoževanje načrtov pri ministrstvu financ na razpolago dovoljno število izvodov litografij katastrskih načrtov, namenjenih za prodajo. To velja zlasti za občinske urade (načelstva), podjetja, zadruge in ustanove. Naprava kopij katastrskih načrtov za večje zemljiške komplekse, če so v zalogi litografije, vobče ni dovoljena. V takem slučaju se sme uprava izjemoma obrniti neposredno na ministrstvo financ. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 91/94 Člen 292. Prepise posameznih ali več posestnih listov mora uprava napraviti v najkrajšem roku in jih vročiti stranki proti plačilu takse. Prepise vseh posestnih listov kake cele ali več celih katastrskih občin z alfabetičnim seznamom posestnikov, sme uprava napraviti samo z odobrenjem pristojne finančne direkcije. To velja zlasti za napravo celih parcelnih zapisnikov z numeričnim pregledom posestnih listov, katere naročajo občinske uprave. Izvlečke iz posestnih listov za posamezne parcelo izdeluje uprava na obrazcu »posestni list«. Overitve kopij katastrskih načrtov, prepisov in izvlečkov iz katastrskih operatov na izrecno zahtevo stranke, posebno pa v primeru, če mora stranka te predložiti kaki oblasti, ustanovi, korporaciji ali zadrugi, so podvržene taksi po tar. postavki 43 taksnega zakona, v kolikor niso oproščene taks taksnem zakonu. Člen 293. Vsa dela, našteta v tarifi IV zakona o zemljiškem katastru, se vrše po službeni dolžnosti. Radi tega katastrske oblasti ne smejo zavračati naznanil in prošenj, s katerimi se zahtevajo kopije, prepisi in izvlečki iz katastrskih operatov. Izjemoma in po potrebi se dajejo taka dela v akordno izdelavo. V tem primeru dobe osebe, ki izvrše ta dela 80% te tarife pod pogojem, da akordant da svoj materijal, predpisan za državne oblasti. To se more in sme s strani pristojne finančne direkcije dovoliti katastrskim upravam samo takrat, če je število naznanil za napravo kopij, prepisov in izvlečkov iz katastrskega operata tako veliko in delo tako obsežno, da se nikakor ne bi moglo izvršiti rednim potom v uradnih urah, posebno v primeru naročil prepisov celih parcelnih zapisnikov z numeričnim pregledom posestnih listov. Izplačilo 80% zaslužka se sme izvršiti, če je pravilna in točna naprava kopij ali prepisov pregledana od šefa uprave, dotični plačilni izkaz pa overjen s klavzulo, da je delo izvršeno resnično v izvenuradnem času in da je taksa v celoti plačana. Ta zadnji pogoj mora biti overjen tudi po odseku za računovodstvo pristojne finančne direkcije in vidiran od krajevne kontrole. Plačilnemu izkazu mora biti priloženo potrdilo šefa uprave, da je plačana taksa za katastrske obrazce po zapor. št. 19 tarife IV, odnosno za risalni papir ali platno po zapor. št. 9 pod C iste tarife. Če akordant sam nabavi risalni papir, ki mora ustrezati formatu, predpisanemu s tem pravilnikom, se mora to dejstvo v plačilnem izkazu navesti. Člen 294. Vsa naznanila, s katerimi se zahtevajo kakršnikoli prepisi, izvlečki in kopije iz katastrskega operata kakor tudi litogratije katastrskih načrtov, so takse proste. To mora stranka sama naznačiti na naznanilu, sklicujoč se na tarifo IV zakona o zemljiškem katastru. Če tega ne stori, mora katastrska uprava pri sprejemu naznanila staviti to opombo na naznanilu. Člen 295. Katastrska uprava vodi blok naročil kopij, prepisov in izvlečkov po priloženem obrazcu. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 92/94 Temu bloku se priložijo vsa pismena naznanila in vsi zapisniki, sestavljeni ob priliki ustnih naznanil. Vročitev izdelanih kopij, prepisov in izvlečkov privatnim osebam se izvrši po vplačilu takse. To velja tudi tedaj, kadar se dostavlja po pošti. Pri vplačilu takse po čekovni položnici na račun pristojne finančne direkcije mora stranka pri prejemu prepisov, izvlečkov in kopij pokazali potrdilo, ali pa jo predložiti katastrski upravi po pošti na vpogled. Uprava zabeleži dan vplačila v bloku naročil in potrdilo takoj vrne dotični stranki, kopijo bloka naročil pa takoj pošlje finančni direkciji. V krajih, kjer finančna direkcija nima lastnega računa pri Poštni hranilnici, se plača taksa po tarifi IV v gotovini. Vplačilo takse se vodi v knjigi pobotnic v triplikatu. Original, pisan s tintnim svinčnikom, ostane v katastrski upravi, ena kopija se izroči stranki, druga pa z izročilom denarja davčni upravi. Kopije se izdelujejo z indigo-papirjem. Člen 296. Ako stranka naroči kopijo, prepis ali izvleček preko občine ali druge oblasti za svoje privatne namene ali za predložitev kaki oblasti, ustanovi ali zadrugi, se naročene stvari izdajo samo takrat, če zainteresirana stranka direktno, ali preko občine ali oblasti plača takso po tarifi IV. Državnim uradom se brezplačno izdajajo kopije, prepisi in izvlečki iz katastrskih operatov samo takrat, kadar jih ti uradi potrebujejo zgolj za službene namene, t. j. kadar po obstoječih predpisih ne morejo zahtevati podatkov od stranke, temveč si jih morajo preskrbeti uradi sami. Člen 297. Pooblaščenim civilnim inženjerjem, geodetom in geometrom, ki imajo pooblastilo ministrstva financ za civilno geometrsko prakso kakor tudi njih pomožnemu osebju, je dovoljeno v prostorih katastrske uprave prepisovati in kopirati podatke iz vseh delov katastrskih operatov proti plačilu takse po tarifi IV. Pooblaščenim civilnim inženjerjem, geodetom in geometrom, kakor tudi njih pomočnikom je ravno tako dovoljeno kopiranje katastrskih načrtov in indikacijskih skic. Kopiranje posameznih parcel in skupin parcel je dovoljeno samo s svinčnikom; kopiranje s tušem kakor tudi kopiranje celih katastrskih listov se ne sme dovoliti v nobenem primeru. Če so litografije katastrskih načrtov, se jim te izdajajo proti plačilu takse po tekoči številki 20 tarife IV, če pa jih ni, jih katastrska uprava takoj naroči od pristojne finančne direkcije, oziroma od ministrstva financ, obenem pa pošlje katastrske načrte v razmnožitev. Finančne direkcije morajo gledati na to, da se za vsako katastrsko občino razmnoži dovoljno število izvodov katastrskih načrtov za prodajo. (Glej katastrski pravilnik V. del.) Kadar je razmnoženje katastrskih načrtov nemogoče, ali ako se ne more hitro izvršiti, o čemer si mora katastrska uprava izposlovati pojasnilo finančne direkcije oziroma ministrstva financ, sme katastrska uprava izjemoma dovoliti kopiranje celega ali več listov, toda samo proti plačilu takse po tekoči številki 20, tarife IV. In pod pogojem, da kopiranje izvrši strokovnjak, zaposlen pri pooblaščenem civilnem inženjerju, geodetu ali geometru. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 93/94 Člen 298. Pod državnimi uradi, katerim se izdajajo v smislu čl. 296, drugi odstavek, prepisi iz katastrskih operatov brezplačno, se razumejo v prvi vrsti sodišča kot zemljiškoknjižne oblasti, katerim se z vsakim naznanilnim listom, ki zadeva delitev parcele, spremembo v mejah ali v površini parcele, priloži en izvod kopije katastrskega načrta, kakor tudi vsi katastrski podatki, potrebni za izvedbo sprememb na zemljišču v zemljiški knjigi, naznanjenih z naznanilnim listom; nadalje vsi katastrski podatki, katere bodo zahtevala sodišča v zapuščinskih stvareh in ostalih primerih uradnega značaja za službene namene neposredno od katastrskih uprav. Davčnim upravam se morajo v vsakem času dajati bodisi na pismeno ali ustno zahtevo in v uradne svrhe potrebni katastrski podatki, v kolikor se zahteva nanaša na podatke, s katerimi katastrske uprave razpolagajo, in v kolikor se ta zahteva ne nanaša na prepis celih seznamov ali celih delov katastrskih operatov. V slednjem primeru mora katastrska uprava zaprositi odsek za kataster in državna posestva pri finančni direkciji za mnenje. Na vseh prednjih predmetih je staviti klavzulo: »Samo za službeno uporabo«. Člen 299. Za vse druge državne oblasti velja čl. 296, drugi odstavek tega pravilnika. Ako občine zahtevajo prepise posameznih delov katastrskega operata in kopije katastrskih načrtov ali prepise posameznih posestnih listov, se jim to izda samo proti plačilu takse po tarifi IV. Občine imajo pravico brezplačno zahtevati samo pojasnila, na temelju katerih morejo dati uradna poročila upravnim in sodnim oblastvom. Člen 300. Kadar zahteva kdorkoli prepis seznamov ali napravo kopij iz skic, ki niso navedene v tarifi IV. in se nikakor ne more uporabiti taksa pod kako drugo tekočo številko te tarife, mora katastrska uprava zaprositi za pojasnilo pristojno finančno direkcijo, ta pa, če je potrebno, ministrstvo financ. Člen 301. Bloku naročil morajo biti priloženi vsi zapisniki in naznanila kakor tudi plačilni bloki. Inšpekcijski organi morajo pri vsaki reviziji najvestneje pregledati te bloke in po potrebi zahtevati predložitev teh blokov finančni direkciji. Odsek za kataster in državna posestva pri finančni direkciji, je dolžan voditi točen pregled o plačanih taksah po tarifi IV. za vsako podrejeno katastrsko upravo. Najpozneje do konca meseca junija vsakega leta morajo vsi odseki predložiti ministrstvu financ sumarni pregled vseh plačanih taks po tarifi IV., v katerega se vpišejo vse takse iz preteklega proračunskega leta. Člen 302. Katastrske uprave se opozarjajo, da vodijo naročilne bloke pravilno, točno in pregledno. Za vsako nepravilnost in nesoglasje med naznanili in naročilnimi bloki so odgovorni dotični uradniki in njih šefi. L1930-YU-Pravilnik_ZKat-VII_del_II_razdelek.docx stran 94/94 Eventualne zlorabe od strani posestnikov, pooblaščenih inženjerjev, geodetov ali geometrov in vseh ostalih oseb, katere se opazijo ob priliki vpogleda v operat in katere bi se ne mogle preprečiti na temelju odredb tega pravilnika, javi katastrska uprava pristojni finančni direkciji, ta pa ministrstvu financ. XXIII. OBRAZCI ZA DELA PRI VZDRŽEVANJU KATASTRA Člen 303. Deli katastrskega operata, izvršeni na temelju nove zmeritve in obnovo zmeritve po uveljavljanju zakona o zemljiške in katastru, morajo bili izdelani na obrazcih, ki so predpisani s katastrskim pravilnikom VI. del. Pomožni obrazci za dela pri vzdrževanju katastra, navedeni v tem pravilniku, morajo biti po možnosti enaki za vso državo tako za kraje, kjer je že izvršena katastrska zmeritev kakor tudi za kraje, kjer katastrska zmeritev še ni izvršena, v kolikor so in v kolikor še bodo potrebni za kraje, kjer se vzdrževanje katastrskega operata, izdelanega od sreskih popisnih komisij, vrši po katastrskem pravilniku VII. del, I. poglavje, br. 93.950 z dne 22. novembra, 1929 »Službene Novine« br. 292— CXXII z dne 12. decembra 1929. Člen 304. Vse obrazce za dela pri vzdrževanju katastra dobivajo katastrske uprave od pristojne finančne direkcije. Finančne direkcije ne smejo brez predhodnega odobrenja ministrstva financ uvajati novih obrazcev. Člen 305. Poleg navedenih pomožnih obrazcev za izvedbo sprememb v katastrskem operatu se bodo uporabljali tudi obrazci za statistične namene, ki so priloženi temu pravilniku. Način vpisovanja podatkov v te obrazce je pojasnjen na obrazcih samih. Člen 306. Odredbe tega pravilnika veljajo od dneva razglasitve v Službenih Novinah. Br. 1437. Minister financ: 15. januarja 1930. Dr. Stanko Šverljuga, s. r. Beograd. __________________________________________________________________________________ L1933-Uredba_o_merah.docx stran 1/4 Na osnovi člana 12 Zakona o merama, njihovoj upotrebi u javnom saobraćaju i nadzoru nad njima, a na predlog Ministra trgovine i industrije, Ministarski savet, propisuje UREDBU O MEĐUSOBNOM ODNOSU MERA METARSKOG SISTEMA SPRAM STRANIH MERILA I OBRNUTO Br. 1887/933 od 29/111-1933, „Služb. nov." br. 85-XXVI od 15/IV-1933 Član 1. I) MERILA DUŽINE 1 metar iznosi 0,52729: pedeset i dve hiljade sedam sto dvadeset i devet sto hiljadatih bečkog hvata, 1 metar iznosi 3,16375: tri cela, šesnaest hiljada tri sto sedamdeset i pet sto hiljadatih bečke stope, 1 metar iznosi 37,965: trideset i sedam celih, devetsto šezdeset i pet hiljaditih bečkog palca, 1 metar iznosi 1,286: jedno celo, dve sto osamdeset i šest hiljaditih bečkog rifa, 1 centimetar iznosi 0,37965: trideset i sedam hiljada devet sto šezdeset i pet stohiljaditih bečkog palca, 1 kilometar iznosi 0,11971: jedanaest hiljada, deset sto sedamdeset i jedan sto hiljaditih ugarske milje, 1 kilometar iznosi 0,13182: trinaest hiljada sto osamdeset i dve sto hiljaditih austrijske (poštanske) milje, 1 miriametar iznosi 1,1971: jedno celo, hiljadu devet sto sedamdeset i jedan deset hiljaditih ugarske milje, 1 miriametar iznosi 1,3182: jedno celo, tri hiljade sto osamdeset i dva deset hiljaditih austrijske (poštanske) milje, 1 bečki hvat iznosi 1,89648: jedno celo, osamdeset i devet hiljada šest sto četrdeset i osam sto hiljaditih metra, 1 bečka stopa iznosi 0,31608: trideset i jednu hiljadu šest sto osam hiljaditih metra, 1 bečki rif iznosi 0,777: sedam sto sedamdeset i sedam hiljaditih metra, 1 bečki palac iznosi 2,6340: dva cela, šest hiljada tri sto četrdeset deset hiljaditih centimetra, 1 ugarska milja iznosi 8,3536: osam celih, tri hiljade pet sto trideset i šest deset hiljaditih kilometra, 1 ugarska milja iznosi 0,83536: osamdeset i tri hiljade pet sta trideset i šest sto hiljaditih miriametra. 1 austrijska milja iznosi 7,5859: sedam celih, pet hiljada osam sto pedeset i devet deset hiljaditih kilometara, 1 austrijska milja iznosi 0,75859: sedamdeset i pet hiljada osam sto pedeset i devet sto hiljaditih miriametra, 1 šaka (konjska mera) iznosi 10,536: deset celih, pet sto trideset i šest hiljaditih centimetra, 1aršin meimari (za merenje zemljišta ili zgrada) iznosi 0,758: sedam sto pedeset osam hiljaditih metra; ima 4 kademe (stope), kadema 6 parmaka (vrsta), 1 aršin čarši ili halebi (za merenje tkanina, a izuzetno i svile) iznosi 0,686: šest sto osamdeset šest hiljaditih metra, ima 8 ruba (urupa), rub 2 čire, i 1 aršin endaze (za merenje svile) iznosi 0,653: šest sto pedeset tri hiljaditih metra; ima 8 ruba, rub 2 čire. II) MERILA POVRŠINE 1 kvadratni metar iznosi 0,27804: dvadeset i sedam hiljada osam sto i četiri sto hiljaditih bečkoga četvornog hvata, L1933-Uredba_o_merah.docx stran 2/4 1 kvadratni metar iznosi 10,00931: deset celih, devet sto trideset i jedan sto hiljaditih bečke četvorne stope, 1 ar znoisi 27,804: dvadeset i sedam celih osam sto i četiri hiljaditih četvornoga hvata, 1 hektar iznosi 2,317: dva cela, tri sto sedamnaest hiljaditih ugarskoga jutra (po 1200 četvornih hvati), 1 hektar iznosi 1,738: jedno celo, sedam sto trideset i osam hiljaditih katastarskog jutra, 1 kvadratni miriametar iznosi 1,433: jedno celo, četiri sto trideset i tri hiljaditih ugarske četvorne milje, 1 kvadratni miriametar iznosi 1,738: jedno celo, sedam sto trideset i osam hiljaditih austrijske četvorne milje, 1 bečki kvadratni hvat iznosi 3,5966: tri cela, pet hiljada devet sto šezdeset i šezdeset hiljaditih četvornoga metra, 1 bečka kvadratna stopa iznosi 0,0999: devet sto devedeset i devet deset hiljaditih četvornog metra, 1 bečki kvadratni palac iznosi 6,9379: šest celih, devet hiljada tri sto sedamdeset devet deset hiljaditih četvornog centimetra, 1 ugarsko jutro (po 1200 četvornih hvati) iznosi 0,4316: četirihiljade tri sto šesnajst deset hiljaditih hektara, 1 katastarsko jutro iznosi 0,5755: pet hiljada sedam sto pedeset i pet deset hiljaditih hektara, 1 ugarska kvadratna milja iznosi 0,6978: šest hiljada devet sto sedamdeset i osam deset hiljaditih četvornog miriametra, 1 austrijska kvadratna milja iznosi 0,5755: pet hiljada sedam sto pedeset i pet deset hiljaditih četvornog miriametra, 1 kvadratni aršin neimari iznosi 0,575: pet sto sedamdeset pet hiljaditih četvornog metra, 1 kvadratni aršin čarši iznosi 0,468: četiri sto šezdeset i osam hiljaditih četvornog metra, 1 kvadratni aršin endazi iznosi 0,426: četiri sto dvadeset šest hiljaditih četvornog metra, 1 stari dunum iznosi 919,302 devet sto devetnaest celih, tri sto dva hiljadita četvornog metra (ima 1600 kvadratna aršina meimari, deli se na četiri evleka od po 400 aršina), 1 novi dunum iznosi 2500,085: dve hiljade pet sto celih, osamdeset i pet hiljaditih četvornog metra; deli se na 10 evleka (evlek — 435.10 kv. aršina neimari — 250.08 kv. metara). III) MERE ZA ZAPREMINU 1 kubni metar iznosi 0,1466; jednu hiljadu četiri sto šezdeset i šest deset hiljaditih bečkoga kubnoga hvata, 1 kubni metar iznosi 31,6669: trideset i jedno celo, šest hiljada šest sto šezdeset i devet deset hiljaditih bečke kubične stope. 1 litar iznosi 1,1787: jedno celo, jednu hiljadu sedam sto osamdeset i sedam deset hiljaditih ugarske poluoke, 1 litar iznosi 0,7068: sedam hiljada šezdeset i osam deset hiljaditih bečke oke, 1 hektolitar iznosi 1,8418: jedno celo, osam hiljada četiri sto osamnaest deset hiljaditih ugarskog vedra (po 64 poluoke), 1 hektolitar iznosi 1,7671: jedno celo, sedam hiljada šest sto sedamdeset i jedan deset hiljadatih bečkoga vedra, 1 hektolitar iznosi 1,5992: jedno celo, pet hiljada devet sto devedeset i dva deset hiljadita požunskoga vagona , 1 hektolitar iznosi 1,6264: jedno celo, šest hiljada dve sto šezdeset i četiri deset hiljaditih bečkoga vagona, 1 bečki kubni hvat iznosi 6,8210: šest celih osam hiljada dve sto deset hiljaditih kubnoga metra, L1933-Uredba_o_merah.docx stran 3/4 1 bečka kubna stopa iznosi 0,0316: tri sto šesnaest deset hiljaditih kubnoga metra, 1 bečki kubni palac iznosi 18,2746: osamnaest celih, dve hiljade sedam sto četrdeset i šest deset hiljaditih kubnog centimetra, 1 ugarska poluoka iznosi 0,8484: osam hiljada četiri sto osamdeset i četiri deset hiljaditih litra, 1 bečka oka iznosi 1,4147: jedno celo, četiri hiljade sto četrdeset i sedam deset hiljaditih litra, 1 ugarsko vedro (po 64 poluoke) iznosi 0,5430: pet hiljada četiri sto trideset deset hiljaditih hektolitra, 1 bečko vedro iznosi 0,5659: pet hiljada šest sto pedeset i devetdeset hiljaditih hektolitra, 1 bečki vagan iznosi 0,6149: šest hiljada sto četrdeset i devet deset hiljaditih hektolitra, 1 požunski vagan iznosi 0,6253: šest hiljada dve sto pedeset i tri deset hiljaditih hektolitara, 1 novi kile ima 4 činika (šinika), iznosi 40: četrdeset litara, 1 stari kile iznosi 36,800: trideset šest celih, osam sto hiljaditih litra, 1 stari kile (u Maćedoniji) ima 4 nove kile; iznosi 160: sto šezdeset litara. IV) MERE ZA TEŽINU 1 kilogram iznosi 1,7855: jedno celo, sedam hiljada osam sto pedeset i pet deset hiljaditih bečke funte, 1 kilogram iznosi 2: dve carinske funte, 1 kilogram iznosi 2,3807: dva cela, tri hiljade osam sto sedam deset hiljaditih lekarske funte, 1 kilogram iznosi 3,5629: tri cela, pet hiljada šest sto dvadeset i devet deset hiljaditih bečke marke, 1 gram iznosi 0,05714: pet hiljada sedam sto četrnajst sto hiljaditih bečkog lota, 1 gram iznosi 0,06: šest stotina carinskog lota, 1 gram iznosi 0,28646 i osam hiljada šest sto četrdeset i šest sto hiljaditih dukata teže zlatne, 1 gram iznosi 4,8551: četiri cela, osam hiljada pet sto pedeset i jedan deset hiljaditih bečkoga karata, 1 dekagram iznosi 0,5714: pet hiljada sedam četrnajest sto hiljaditih bečkog lota, 1 dekagram iznosi 0,6: šest desetina carinskog lota, 1 tona iznosi 17,855: sedamnaest celih, osam sto pedeset i pet hiljaditih bečke cente, 1 tona iznosi 20: dvadeset carinskih centi, 1 bečka funta iznosi 0,56006: pedeset i šest hiljada šest sto hiljaditih kilograma, 1 carinska funta iznosi 0,5: pet desetina kilograma, 1 lekarska funta iznosi 0,42004: četrdeset i dve hiljade četiri sto hiljaditih kilograma, 1 bečka marka iznosi 0,28067: dvadeset i osam hiljada, šezdeset i sedam sto hiljaditih kilograma, 1 bečki lot iznosi 17,502: sedamnajest celih, pet sto dva hiljadita grama, 1 bečki lot iznosi 1,7502: jedno celo, sedam hiljada pet sto dvadeset hiljadita dekagrama, 1 carinski lot iznosi 16,666: šesnaest celih, šest sto šezdeset i šest hiljaditih grama, L1933-Uredba_o_merah.docx stran 4/4 1 carinski lot iznosi 1,6666: jedno celo, šest hiljada šest sto šezdeset i šest deset hiljaditih dekagrama, 1 dukat teže zlatne iznosi 3,4909: tri cela, četiri hiljade devet sto devet deset hiljaditih grama, 1 bečki karat iznosi 0,20597: dvadeset hiljada pet sto devedeset i sedam sto hiljaditih grama, 1 bečka centa iznosi 56,006: pedeset i šest celih, šest hiljaditih kilograma, 1 carinska centa iznosi 50: pedeset kilograma, 1 oka iznosi 1,281: jedno celo, dve sto osamdeset jeian hi1jaditi kilograma (ima 4 litre, litra 100 drama, dram 16 karata). 1 nova oka iznosi 1,250: jedno celo, dve sto pedeset hiljaditih kilograma, 1 kantar iznosi 56,365: pedeset šest celih, tri sto šezdeset pet hiljaditih kilograma (ima 44 oke), 1 stari čeki iznosi 225,442: dve sto dvadeset pet celih, četiri sto četrdeset dva hiljadita kilograma (ima 176 oka), 1 novi čeki iznosi 249,272: dve sto četrdeset devet celih, dve sto sedamdeset dva hiljadita kilograma (ima 195 oka). Član 2. Ova Uredba staje na snagu, kad se obnaroduje u „Službenim novinama". ___________ Napomena: Vidi i objašnjenje Min. trgovine i industrije — Središnja uprava za mere i dragocene metale — br. 6344/35 od 6/XII-1935, upućeno Min. finansija — Odeljenju kat. i drž. dobara, a koje objašnjenje glasi: MINISTARSTVU FINANSIJA Odeljenju katastra i državnih dobara BEOGRAD U vezi tamošnjeg akta br. 51.086-V od 29-XI-1935 god. čast je ovoj Upravi saopštiti Vam sledeće: U „Uredbi o međusobnom odnosu mera metarskog sistema spram stranih merila i obrnuto" publikovanoj u Službenim novinama br. 85-XXVI od 15-IV-1933 godine a koja ima zakonsku snagu, određen je i odnos kvadratnog aršina i kvadratnog metra. Prema pomenutoj uredbi treba razlikovati: kvadratni aršin meimara (za merenje zemljišta ili zgrada) koji iznosi 0.575 kvadratna metra; kvadratni aršin endaze (za merenje svile) koji iznosi 0.426 kvadratna metra i kvadratni aršin čarši (za merenje tkanina a izuzetno i svile) koji iznosi 0.468 kvadratna metra. ___________ Napomena: Prednje objašnjenje zavedeno je u Min. fin. pod br. 4516-V od 31-1 1936. _____________________________________________________________________________________________ L1946-YU-RAZGLAS_MP_LRS.docx stran 1/1 RAZGLAS MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE LRS Uradni list LRS, št. 44-169/46 z dne 26. junija 1946. Da se pripravi vse potrebno za obnovitev zemljiških knjig, ki so bile zaradi vojnih dogodkov poškodovane ali uničene, in za dopolnitev zemljiških knjig, ki jih je okupator odnesel, pa bodo svojčas vrnjene, nadalje, da se uredi promet z nepremičninami, ki so bile v teh knjigah vpisane, razglaša ministrstvo za pravosodje naslednje: 1. Stranke naj tudi tam, kjer so zemljiške knjige zaradi vojnih dogodkov poškodovane, uničene ali odnesene, vlagajo za pravice in dejstva, ki se vpisujejo v zemljiške knjige, prošnje za ustrezne zemljiškoknjižne vpise, prav tako kot za nepremičnine, za katere so zemljiške knjige na svojem mestu. Take prošnje se kolkujejo po t. p. 42 (1) zakona o sodnih taksah. Prošnji je priložiti drugopis, izvirnik listine in navaden prepis listine. Sodišče bo pregledalo listino, kakor tudi to, če se prošnja ujema z listino, o vpisu v zemljiško knjigo pa bo v ostalem odločilo tedaj, ko bo uvedeno postopanje za obnovitev oziroma dopolnitev ustrezne zemljiške knjige. 2. Zemljiškoknjižnemu sodišču je treba priglasiti najdalj v treh mesecih od tega razglasa vse pravice in dejstva, ki se vpisujejo v zemljiške knjige, če so bile pridobljene oz. so nastale pred tem razglasom, a v poškodovani, uničeni ali odneseni zemljiški knjigi še niso bile vpisane. Pravic, ki ne temelje na pogodbi (npr. pravic, pridobljenih zaradi agrarne reforme, zaplembe in podobno), ni treba priglašati, ker bodo te pravice itak uradoma priglašene. V priglasitvi, kolkovani po t. p. 42 (1) zakona o sodnih taksah, se mora natančno navesti pravica oz. dejstvo, na kaj se pravica opira in nepremičnina, ki se je tiče; za bremena je treba navesti vrstni red, ki ki se zahteva, in podlago za to zahtevo. Priglasitvi je priložiti drugopis. Če ima stranka za zemljiškoknjižni vpis te pravice oz. dejstva potrebno listino, mora priložiti priglasitvi izvirnik listine in prepis listine. O obstoju priglašenih pravic in dejstev in njih sposobnosti za vpis v zemljiško knjigo se bo odločilo tedaj, ko bo uvedeno postopanje za obnovitev oz. dopolnitev ustrezne zemljiške knjige. 3. Stranke se pozivajo, da predložijo sodišču v vednost in hrambo zemljiškoknjižne izpiske in posestne liste, iz katerih so razvidne še obstoječe pravice, ki so bile vpisane v zemljiško knjigo, ki je uničena, poškodovana ali odnesena, ali listine in sodne sklepe, na podlagi katerih so bili taki vpisi opravljeni. Te listine se lahko predložijo sodišču osebno ali po pošti in se za to ne pobira taksa. Sodišča bodo na sodni deski razglasila, za katere nepremičnine, ležeče v njihovem sodnem okraju, so zemljiške knjige poškodovane, uničene oziroma odnesene. _____________________ Pripomba k točki 1. in 2.: Stranke, ki ne bi vložile priglasitev v roku, določenem v tem razglasu, ali ne bi vložile za pravice, pridobljene oz. nastale po tem razglasu, ustrezne zemljiškoknjižne prošnje, so v nevarnosti, da te njih pravice (lastninske pravice, hipoteke, služnostne pravice in podobno) ne bodo vpisane v zemljiško knjigo, ko bo ta obnovljena oz. vrnjena. _________________________________________________________________________________ L1948-YU-ODREDBA_o_reviziji_katastra.docx stran 1/2 Na podlagi drugega odstavka 78. člena ustave FLRJ in zaradi izvedbe uredbe o ureditvi katastrske službe kakor tudi zaradi uporabe katastrskih podatkov za potrebe narodnega gospodarstva izdaja vlada FLRJ po predlogu predsednika vlade FLRJ ODREDBO O REVIZIJI KATASTRA IN O VSKLADITVI KATASTRSKIH OPERATOV Z DEJANSKIM STANJEM NA TERENU Uradni list FLRJ, št. 8-43/48 z dne 28. januarja 1948. I. Do 15. marca 1948 se mora razmejiti ozemlje vseh krajevnih in mestnih ljudskih odborov. Za to morajo preskrbeti okrajni in višji izvršilni odbori, glavni izvršilni odbor ljudske skupščine Avtonomne pokrajine Vojvodine oziroma vlade ljudskih republik. Spore o mejah med krajevnimi ljudskimi odbori ter spore o mejah med krajevnimi in mestnimi ljudskimi odbori rešuje pristojni organ, ki je določen s predpisi zakona ljudske republike. Taki spori morajo biti rešeni do 30. marca 1948. II. Okrajni in mestni izvršilni odbori morajo po katastrskih organih ugotoviti na podlagi že obstoječih katastrskih operatov površine krajevnih ljudskih odborov ter skupne površine vsake kulture in neplodne zemlje v mejah posameznih ljudskih odborov. III. Tam, kjer so katastrski podatki, mora okrajni izvršilni odbor po katastrskih organih z revizijo spraviti katastrski operat v sklad z dejanskim stanjem na terenu. Na podlagi teh podatkov izdela za vsak krajevni, mestni in rajonski ljudski odbor sumarne sezname gospodarstev, ki morajo obsegati za vsako gospodarstvo podatke o površini vsake posamezne kulture ter o skupni površini neplodne zemlje. To delo se opravi na sedežih krajevnih in mestnih ljudskih odborov z razgrnitvijo katastrskih operatov. Lastniki, posestniki oziroma osebe, ki upravljajo zemljišča, morajo po pozivu pristojnega organa priti in prijaviti vse spremembe, ki so nastale glede lastnine, posesti ali uporabe zemljišča. Ljudski odbori in drugi organi, ki upravljajo splošno ljudsko premoženje, ter upravni odbori zadrug morajo še pred razgrnitvijo pripraviti in urediti vse potrebne podatke o velikosti, mejah, kulturah in o lastnini zemljišč, ki so v njihovi upravi. Ti podatki morajo biti sestavljeni po stanju na dan 1. januarja 1948. IV. Da bi bil katastrski operat stalno v skladu z dejanskim stanjem na terenu, morajo lastniki, posestniki oziroma osebe, ki upravljajo zemljišča, v 30 dneh po reviziji prijaviti katastrskemu uradu okrajnega oziroma mestnega (rajonskega) ljudskega odbora vsako spremembo, ki nastane glede lastnine, posesti ali uporabe zemljišča. L1948-YU-ODREDBA_o_reviziji_katastra.docx stran 2/2 V. Odgovorne osebe, ki po pozivu ne pridejo pregledati katastrskih operatov in ne prijavijo nastalih sprememb, kakor tudi osebe, ki v določenem roku ne prijavijo poznejših sprememb, morajo poravnati vse stroške, ki nastanejo s tem, da se morajo podatki preizkusiti in spraviti v sklad z dejanskim stanjem. VI. Da se izpolnijo zgoraj navedene naloge, morajo glavna geodetska uprava in republiške geodetske uprave ustanoviti katastrske uprave s potrebnim številom osebja do 15. februarja 1948. Okrajni in mestni izvršilni odbori morajo ustanoviti katastrske urade s potrebnim številom uslužbencev do 29. februarja 1948. VII. Ljudski odbori, državni uradi, ustanove in podjetja, ki imajo stare katastrske operate ali kakršne koli katastrske podatke, jih morajo dati na razpolago katastrskim uradom v 30 dneh po objavi te odredbe. Prav tako morajo zadruge, pooblaščeni geodetski strokovnjaki in druge osebe, ki imajo take operate in podatke, dati jih brez odškodnine na razpolago katastrskim uradom, dokler ne opravijo svoje naloge. VIII. Ljudski odbori in državni uradi, ki imajo elaborate popisa obdelovalnih površin iz leta 1947 in sezname gospodarstev, jih morajo dati na razpolago katastrskim uradom. IX. Za delo pri razgrnitvi katastrskih operatov morajo dati ljudski odbori katastrskim organom na razpolago prostore, kurjavo in razsvetljavo vse dotlej, dokler delajo v tem krajevnem oziroma mestnem ljudskem odboru. X. Za prekrške predpisov iz točk III, IV in VI te odredbe se storilec kaznuje v denarju do 5000 dinarjev. To kazen izrekajo okrajni oziroma mestni (rajonski) izvršilni odbori. Če državni uslužbenci ne izvršijo predpisov te odredbe ali ne izpolnijo v določenem roku dolžnosti, ki jim jih nalagajo ti predpisi, so disciplinsko odgovorni. XI. Potrebna tehnična navodila za uporabo te odredbe izda načelnik glavne geodetske uprave pri vladi FLRJ. XII. Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije. ________________________________________________________________________________ L1953-YU-UREDBA_o_zemljiskem_katastru_npb_izvl.docx stran 1/5 Na podlagi 1. točke 20. člena zakona o izvedbi ustavnega zakona izdaja Zvezni izvršni svet UREDBO O ZEMLJIŠKEM KATASTRU * (neuradno prečiščeno besedilo) (izvleček) I. Temeljne določbe 1. člen Zemljiški kataster se izdela na podlagi izmeritve in katastrske klasifikacije zemljišč. Zemljiški kataster se uporablja za tehnične, ekonomske in statistične namene, za izdelavo zemljiških knjig in pa kot podlaga za obdavčenje dohodkov od zemljišč. 2. člen Zemljiški kataster se mora trajno vzdrževati v skladu z dejanskim stanjem na terenu in po potrebi obnavljati. 3. člen Izdelava in obnovitev katastra obsegata: izmeritev zemljišč, katastrsko klasifikacijo zemljišč, izdelavo katastrskega operata in revizijo katastra. Vzdrževanje katastra obsega izvedbo vseh nastalih sprememb glede posestnega stanja, oblike, površine, kulture, razreda zemljišč in meja katastrske občine v katastrskem operatu. 4. člen Vse izmeritve mest in naselij, ki se izvedejo v zvezi z izdelavo regulacijskih, nivelacijskih in podobnih načrtov, snemanjem večjih površin za hidrotehnična dela in druge gospodarske namene, komasacijo, arondacijo in parcelacijo zemljišč, kakor tudi merjenja v zvezi s trasiranjem cest, železniških prog in prekopov, snemanjem rudnih polj, gozdnih in kmetijskih kompleksov in podobnim — ne glede na to, kdo izvaja ta dela — se opravijo v skladu z določbami te uredbe in predpisi, izdanimi na njeni podlagi. Te izmeritve morajo biti opravljene tako, da se lahko uporabijo tudi za zemljiški kataster in jih mora zato prekontrolirati, pregledati in potrditi pristojna geodetska uprava. 5. člen Vse delo v zvezi z izdelavo in obnovitvijo katastra in pa nadzorstvo nad vzdrževanjem in drugim delom v zvezi z zemljiškim katastrom spadata v pristojnost Zvezne geodetske uprave, republiških geodetskih uprav in geodetskih uprav avtonomnih enot. Vse delo v zvezi z vzdrževanjem katastra opravljajo okrajni ljudski odbori po svojih strokovnih organih (katastrskih upravah). ________________ * Uradni list FLRJ, št. 43-345/53 z dne 28. oktobra 1953, 23-282/56, 52-866/59 in 13-200/61. Uredba prenehala veljati 6. aprila 1965 (Uradni list SFRJ, št. 15-297/65). L1953-YU-UREDBA_o_zemljiskem_katastru_npb_izvl.docx stran 2/5 6. člen Katastrski načrti (mape) in operati so javni. Vpogled v katastrske načrte in operate je prost, toda dovoljen samo v prostorih katastrske uprave. Katastrski načrti in operati se ne smejo nositi iz prostorov katastrske uprave. Okrajna katastrska uprava mora na zahtevo prizadetih strank izdajati kopije načrtov in drugih delov operata proti plačilu predpisane takse. II. Katastrske občine in katastrski okraji 7. člen Osnovna katastrska področna enota je katastrska občina. Katastrska občina obsega vsa zemljišča na območju enega naselja (vasi, mesta) in se zanjo sestavi en katastrski operat. 8. člen Odločbo o katastrskih občinah izda okrajni ljudski odbor s poprejšnjo pritrditvijo republiškega izvršnega sveta. Na območju posamezne upravne občine se lahko ustanovi ena katastrska občina ali več. 9. člen Meje vsake posamezne katastrske občine se morajo določiti in omejiti na terenu ter opisati v zapisniku. 10. člen Razmejitev območja posameznih katastrskih občin opravi posebna komisija. Komisijo sestavljajo po dve osebi z območja katastrskih občin, katerih meje se ugotavljajo, in zastopnik okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, ki mora biti geodetski strokovnjak. Osebe z območja katastrskih občin določi ljudski odbor pristojne občine. 11. člen Spor glede razmejitve katastrskih občin na območju iste upravne občine rešuje občinski ljudski odbor. Prizadete posestnike zastopajo v sporu njihovi zastopniki. Če pride do spora glede razmejitve katastrskih občin zaradi tega, ker je sporna meja med dvema upravnima občinama istega okraja (mesta), odloči o sporu okrajni (mestni) ljudski odbor; če pride do spora zaradi tega, ker je sporna meja med dvema okrajema iste ljudske republike, odloči o sporu republiški izvršni svet; če pride do spora zaradi tega, ker je sporna meja med dvema ljudskima republikama, odloči o sporu Zvezni izvršni svet. Zoper odločbo o razmejitvi katastrskih občin, ki jo izda občinski ljudski odbor, je dopustna pritožba na okrajni (mestni) ljudski odbor. Zoper odločbo, ki jo izda na prvi stopnji okrajni (mestni) ljudski odbor, je dopustna pritožba na republiški izvršni svet. Pritožbeni rok je petnajst dni od prejema odločbe, o pritožbi pa se mora odločiti v petnajstih dneh po njenem prejemu. L1953-YU-UREDBA_o_zemljiskem_katastru_npb_izvl.docx stran 3/5 Zoper odločbo okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, izdano na drugi stopnji, in zoper odločbo republiškega in Zveznega izvršnega sveta je mogoč upravni spor. 12. člen Več katastrskih občin s podobnimi naravnimi in drugimi pridobitnimi pogoji sestavlja katastrski okraj kot gospodarsko enoto za katastrsko klasifikacijo zemljišča. III. Izmeritev zemljišč 13. člen Z izmeritvijo zemljišč se ugotovijo oblike in površine vseh parcel v posamezni katastrski občini. Parcela je del zemljišča ene kulture, ki pripada istemu posestniku. Izmeritev mora podajati horizontalno in vertikalno sliko terena. Podlaga za izmeritev je državna triangulacija in nivelma. Izmeritev opravijo geodetski organi. Izvirne izmeritvene mape (načrti) ter triangulacijski in nivelmanski podatki se hranijo v posebnih arhivih republiških geodetskih uprav. 14. člen Da bi se zagotovila točnost izmeritve, morajo lastniki, posestniki in organi, ki imajo v upravi zemljišča, pred izmeritvijo omejiti in z vidnimi mejniki iz naravnega ali umetnega kamna označiti meje vseh zemljišč, ki so v njihovi lasti, posesti oziroma upravi, in sicer v roku, ki ga določi okrajni (mestni) ljudski odbor. IV. Katastrska klasifikacija zemljišč 15. člen Po končani izmeritvi vsake katastrske občine se izvrši katastrska klasifikacija zemljišč po načinu uporabe (vrsti kulture) in kakovosti (boniteti, rodovitnosti) zemljišč. 16. člen Po načinu uporabe (kulturi) se delijo vsa rodovitna zemljišča na: a) njive, b) vrtove, c) sadovnjake, d) vinograde, e) travnike, f) pašnike in planine, g) gozdove, h) trstičja, močvirja, ribnike in jezera. Po kakovosti (rodovitnosti) se deli vsaka od naštetih vrst na osem razredov po katastrskih okrajih. 17. člen Klasifikacijo zemljišč opravi posebna komisija. L1953-YU-UREDBA_o_zemljiskem_katastru_npb_izvl.docx stran 4/5 Komisija ima tri člane. Dva določi pristojni občinski ljudski odbor iz vrst državljanov z območja katastrske občine, ki se klasificira, tretji član pa je agronom, ki ga določi okrajni (mestni) ljudski odbor v sporazumu z republiško geodetsko upravo. V. Izdelava katastrskega operata 18. člen Na podlagi podatkov izmeritve in katastrske klasifikacije zemljišč se izdela katastrski operat, ki obsega: a) zapisnik o določitvi mej katastrske občine, b) detajlne skice o izmeritvi, c) kopije detajlnih načrtov (map), d) seznam parcel, e) posestne liste, f) sumarnik posestnih listov, g) razvrstitev po kulturah in razredih, h) abecedni pregled posestnikov, i) številčni pregled posestnih listov, j) seznam vzornih zemljišč in k) seznam koordinat in absolutnih višin (kot). 19. člen Podatki iz katastrskega operata vsake posamezne katastrske občine o površinah, kulturah, razredih in posestnikih oziroma upravnih organih se razgrnejo na javni vpogled na območju katastrske občine. Podatke razgrne komisija, ki jo sestavljajo dva zastopnika občinskega ljudskega odbora in en zastopnik okrajnega ljudskega odbora, ki mora biti geodetski strokovnjak. Komisija mora s pismenimi vabili povabiti zastopnika vsakega posameznega gospodarstva oziroma vsakega upravnega organa na ogled podatkov katastrskega operata. Manjkajo poglavja VI., VII., VIII. in IX. – členi od 20 do 40!! X. Prehodne in končne določbe 41. člen Izmeritev zemljišč, ki je bila doslej izvršena in obstojijo o njej podatki v katastrskem operatu, je obvezna. V okrajih, kjer izmeritev doslej še ni bila izvršena ali pa so podatki o njej uničeni, se bo opravila izmeritev v prihodnjih petih letih. Dokler ne bo opravljena izmeritev, se bo uporabljal v okrajih iz prejšnjega odstavka popisni kataster, ki je bil izdelan na podlagi začasnega navodila Zvezne geodetske uprave št. 330/52 o razmejitvi katastrskih občin ter o izmeritvi in popisu zemljišč v neizmerjenih krajih in v krajih, kjer je bil katastrski operat uničen. 42. člen Sedanja razdelitev na katastrske občine in katastrske okraje ostane v veljavi, dokler ne bo opravljena revizija katastrske klasifikacije zemljišč. L1953-YU-UREDBA_o_zemljiskem_katastru_npb_izvl.docx stran 5/5 43. člen Da se sedanji katastrski operati spravijo v sklad z dejanskim stanjem na terenu, opravijo republiške geodetske službe v prihodnjih dveh letih reambulacijo tehničnega stanja in revizijo klasifikacije zemljišč. 44. člen Pri izračunavanju denarne vrednosti donosa rastlinskih pridelkov in živinoreje in povprečnih stroškov, potrebnih za dosega donosa, se upoštevajo ekonomske cene, ki so bile podlaga za sestavljanje družbenega plana za leto 1952 »(Uradni list FLRJ«, št. 19/52). 45. člen Katastrski dohodek se računa na podlagi določb te uredbe in navodil Zvezne komisije za ugotovitev katastrskega dohodka št. 258/52, 3871/52, 4623/52, 661/53 in 2315/53. 46. člen Okrajni (mestni) ljudski odbori morajo v dvajsetih dneh potem, ko začne veljati ta uredba, dokončati postopek v zvezi z ugotovitvijo katastrskega dohodka, sestavitvijo lestvic katastrskega dohodka in njihovo potrditvijo. V istem roku morajo potrjene lestvice katastrskega dohodka poslati po komisiji za ugotovitev katastrskega dohodka izvršnemu svetu avtonomne enote, republiškemu izvršnemu svetu in Zveznemu izvršnemu svetu. Izvršni sveti avtonomnih enot oziroma republiški izvršni sveti morajo v desetih dneh po prejemu lestvic katastrskega dohodka podati morebitne ugovore, okrajni (mestni) ljudski odbori pa morajo o teh ugovorih v desetih dneh po njihovem prejemu izdati nove odločbe. 47. člen Katastrska uprava okrajnega (mestnega) ljudskega odbora mora najpozneje v dveh mesecih po dokončni potrditvi lestvice katastrskega dohodka izračunati katastrski dohodek za leto 1953 za vsakega posameznega davčnega zavezanca in poslati finančnemu organu okrajnega (mestnega) ljudskega odbora podatke iz 37. člena te uredbe. 48. člen Zvezna geodetska uprava je pooblaščena, da izda s pritrditvijo Zveznega izvršnega sveta vse potrebne tehnične pravilnike za izvajanje te uredbe. 49. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«. __________________________________________________________________________________ Uradni list SFRJ, št. 15-297/55 z dne 3. aprila 1965. L1965-YU-TEMELJNI ZAKON_Izm_zem_in_ZKat.docx stran 1/4 TEMELJNI ZAKON O IZMERITVI ZEMLJIŠČ IN ZEMLJIŠKEM KATASTRU I. Temeljne določbe 1. člen Z izmeritvijo zemljišč (v nadaljnjem besedilu: izmeritev) se ugotavljajo podatki, potrebni za horizontalni in višinski prikaz celotnega ozemlja Jugoslavije, z namenom, da se uporabljajo za gospodarske, tehnične, znanstvene in upravne namene ter za druge potrebe državnih organov, delovnih in drugih organizacij in občanov. 2. člen Na podlagi izmeritve se dela zemljiški kataster. Zemljiški kataster rabi za gospodarske, upravne in statistične namene, za izdelavo zemljiških knjig, kot podlaga za ugotavljanje katastrskega dohodka in za druge potrebe državnih organov, organizacij in občanov. 3. člen Izmeritev zemljišč in zemljiški kataster ter njuno vzdrževanje so zadeve, ki imajo pomen za vso državo. Za izmeritev zemljišč in zemljiški kataster velja v vsej Jugoslaviji enotni sistem ter postopek, določen v tem zakonu in v predpisih, izdanih na njegovi podlagi. Zadeve izmeritve zemljišč in zemljiškega katastra ter njunega vzdrževanja spadajo v delovno področje federacije, republike in občine v mejah njihovih pravic in dolžnosti, ki jih imajo po tem zakonu. 4. člen Dela izmeritve zemljišč in izdelave zemljiškega katastra opravljajo organi, ki so pristojni za geodetske zadeve, kot tudi delovne organizacije, ustanovljene za te dejavnosti. Drugi organi in organizacije smejo opravljati geodetska dela samo za svoje potrebe (v nadaljnjem besedilu: merjenje); način in pogoje za to določa ta zakon. Izmeritev zemljišč in izdelavo posebne zemljiške evidence za narodno obrambo opravljajo pristojni vojaški organi. Predpise o izmeritvi zemljišč ter o izdelavi in vzdrževanju posebne zemljiške evidence iz tretjega odstavka tega člena izda državni sekretar za narodno obrambo. II. Izmeritev zemljišč in zemljiški kataster 5. člen Izmeritev obsega: a) postavljanje in določanje astronomsko-geodetske, gravimetrijske, trigonometrijske in nivelmanske mreže, kot tudi obdelavo merjenj, opravljenih na teh mrežah; b) snemanje detajlov in izdelavo izvirnih načrtov in kart; c) izdelavo in reprodukcijo osnovne državne karte; d) reprodukcijo načrtov in njihovo nadaljnjo kartografsko obdelavo. Osnovna geodetska dela tvorijo enotno podlago za izmeritev in merjenja na ozemlju Jugoslavije. Zvezni sekretar za finance predpiše v soglasju z državnim sekretarjem za narodno obrambo, kateri podatki iz točk a) in c) v tem členu se smejo dajati na vpogled ter kako in po kakšnem postopku jih smejo zainteresirani organi, delovne in druge organizacije in občani uporabljati. Uradni list SFRJ, št. 15-297/55 z dne 3. aprila 1965. L1965-YU-TEMELJNI ZAKON_Izm_zem_in_ZKat.docx stran 2/4 6. člen Zemljiški kataster obsega: a) katastrsko klasifikacijo in bonitiranje zemljišč; b) razgrnitev določenih podatkov izmeritve in katastrske klasifikacije zemljišč javnosti na vpogled; c) izdelavo katastrskega operata. 7. člen Katastrski operat se dela po katastrskih občinah. Katastrska občina obsega vsa zemljišča na določenih območjih (vas, mesto ali del mesta). O številu in območju katastrskih občin odloča občinska skupščina. 8. člen Katastrske občine, ki so med seboj teritorialno povezane in pomenijo gospodarsko celoto s podobnimi naravnimi in drugimi pogoji za kmetijsko proizvodnjo, sestavljajo katastrski okraj. Katastrski okraji se skladno s prvim odstavkom tega člena določajo z republiškim predpisom. 9. člen Da se zagotovi natančnost izmeritve, morajo uporabniki, lastniki in uživalci na svoje stroške z vidnimi, trajnimi mejniki zaznamovati meje svojih zemljišč, ki jih imajo v lasti, posesti ali uporabi, in sicer v roku ki ga določi svet občinske skupščine, pristojen za finance. Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo dovoliti dostop na zemljišče in objekte tistim, ki imajo opravka z izmeritvijo zemljišč in zemljiškim katastrom ali njunim vzdrževanjem, in dovoliti postavljanje mejnikov in znakov, s katerimi se zaznamujejo izmeritvene točke. Če mu je pri izmeritvi prizadejana kakšna škoda, ima uporabnik oziroma lastnik oziroma uživalec zemljišča pravico, da mu organ oziroma organizacija, ki je opravljala izmeritev, povrne povzročeno škodo. 10. člen Podatki izmeritve vsake katastrske občine o površinah, kulturah, uporabnikih oziroma lastnikih ali uživalcih zemljišč ter podatki o katastrski klasifikaciji zemljišč se razgrnejo na vpogled na območju katastrske občine. Zoper podatke izmeritve lahko prizadeti ugovarjajo v osmih dneh od dneva sporočitve. Ugovor ne izključuje pravice pritožbe. Zoper podatke o katastrski klasifikaciji zemljišča se prizadeti lahko pritožijo. 11. člen Vzdrževanje izmeritve in zemljiškega katastra obsega spremljanje in ugotavljanje sprememb na zemljiščih, ki vplivajo na podatke izmeritve, in izvedbo ugotovljenih izmeritev v merilnih in računskih podatkih, načrtih, kartah in v katastrskem operatu. 12. člen Uporabniki, lastniki in uživalci zemljišč morajo priglasiti občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za geodetske zadeve, vsako spremembo v posestnem stanju in kulturi, kot tudi spremembe, ki vplivajo na določitev razreda, in sicer v 30 dneh od nastale spremembe. Sodišča in drugi organi, ki odločajo o spremembah uporabnika, lastnika ali uživalca zemljišča, morajo pošiljati akte, s katerimi odločajo o takih spremembah, občinskemu organu, ki je pristojen za geodetske zadeve, ko postane tak akt pravnomočen. Uradni list SFRJ, št. 15-297/55 z dne 3. aprila 1965. L1965-YU-TEMELJNI ZAKON_Izm_zem_in_ZKat.docx stran 3/4 13. člen Zadeve v zvezi z osnovnimi geodetskimi deli in z izdelavo in reprodukcijo osnovne državne karte spadajo v pristojnost federacije. Druge zadeve v zvezi z izmeritvijo zemljišč, kot tudi vse zadeve v zvezi z izdelavo zemljiškega katastra iz 6. člena tega zakona spadajo v pristojnost republike. Zadeve v zvezi z vzdrževanjem izmeritve zemljišč in zemljiškega katastra spadajo v pristojnost občine. 14. člen Upravne zadeve iz prvega odstavka 13. člena tega zakona v federaciji opravlja upravni organ, ki je pristojen za geodetske zadeve. Upravne zadeve iz drugega in tretjega odstavka 13. člena tega zakona opravljajo posebni republiški oziroma občinski organi, ki so pristojni za geodetske zadeve. Upravne zadeve v zvezi z deli iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona opravlja Državni sekretariat za narodno obrambo. 15. člen Zvezni upravni organ za geodetske zadeve ima pravico dajati organom za geodetske zadeve v republiki in občini obvezne instrukcije v zadevah, ki imajo pomen za vso državo. Zvezni upravni organ za geodetske zadeve ima pravico vpogleda v izmeritev zemljišč, ki jo izvajajo organi in organizacije iz prvega in drugega odstavka 4. člena tega zakona; če ugotovi, da se te zadeve ne izvajajo skladno z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, jih opozori na zapažene pomanjkljivosti in jim določi rok, v katerem jih morajo odpraviti. Če organ ali organizacija iz prvega odstavka tega člena ne odpravi v danem roku pomanjkljivosti, sme zvezni upravni organ za geodetske zadeve z odločbo ustaviti nadaljnjo izmeritev zemljišč, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo, pa tudi prepovedati, da bi se za uradne potrebe uporabljali podatki, ki so rezultat nepravilno opravljenih del na terenu. 16. člen Kartografske publikacije, ki prikazujejo jugoslovansko ozemlje ali del jugoslovanskega ozemlja, se smejo izdajati za javno uporabo samo, če ne vsebujejo zaupnih podatkov, ki imajo pomen za narodno obrambo. III. Merjenje zemljišč za posebne potrebe državnih organov, delovnih in drugih organizacij 17. člen Kadar državni organi, delovne ali druge organizacije merijo zemljišča, da bi dobili podatke za regulacijske ali nivelacijske načrte, za hidrotehnična dela, komasacije, arondacije in parcelacije zemljišč, za trasiranje cest, železniških prog in prekopov, za merjenje rudnih polj, gozdnih in kmetijskih kompleksov, kot tudi kadar prenašajo na teren projekte novih naselij in izvajajo taka dela na zemljišču, na katerem obstoji izmeritev, morajo uporabljati njene podatke, svoja merjenja pa opravljati tako, da je mogoče uporabljati njihove podatke za vzdrževanje izmeritve in zemljiškega katastra. Če se izvajajo dela iz prvega odstavka tega člena na zemljišču, na katerem še ni opravljena izmeritev, morajo organi in organizacije opraviti merjenje tako in v tolikšnem obsegu, da se dajo dobljeni podatki uporabiti za izmeritev in zemljiški kataster. Ta merjenja se morajo opirati na trigonometrijsko in nivelmansko mrežo izmeritve. Republiški organ za geodetske zadeve lahko določi s svojo odločbo razširjen obseg in razširjeno vrsto del iz drugega odstavka tega člena. Organi in organizacije imajo pravico zahtevati povračilo stroškov, ki jih imajo s povečanim obsegom del na podlagi odločbe iz tretjega odstavka tega člena. Uradni list SFRJ, št. 15-297/55 z dne 3. aprila 1965. L1965-YU-TEMELJNI ZAKON_Izm_zem_in_ZKat.docx stran 4/4 18. člen Republiški organ za geodetska dela ima pravico vpogleda v delo državnih organov, delovnih in drugih organizacij, ali so pravilno in natančno opravili dela iz 17. člena tega zakona, in lahko zahteva dopolnitve in popravke, če ugotovi, da del ne opravljajo v skladu s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Organi in organizacije so dolžni ravnati po odločbi, s katero jim republiški organ naloži dopolnitve in popravke del v smislu prvega odstavka tega člena. IV. Prehodne in končne določbe 19. člen Dokler ne bo opravljena izmeritev na območjih, na katerih doslej še ni bila opravljena, se bo uporabljal popisni kataster, ki je bil izdelan na podlagi »začasnega navodila o razmejitvi katastrskih občin ter o izmeritvi in popisu zemljišč v neizmerjenih krajih in v krajih, kjer je katastrski operat uničen« (Zvezna geodetska uprava, št. 330/52). 20. člen Zvezni izvršni svet je pooblaščen, da izda natančnejše predpise: a) o vsebini, delovnih metodah, stopnji natančnosti in načinu izdelave izmeritve, merjenja in zemljiškega katastra ter o njihovem vzdrževanju; b) o postopku za izdajanje kartografskih publikacij in o zaupnih podatkih, ki ne smejo biti objavljeni v publikacijah; c) o hrambi in uporabi podatkov izmeritve in zemljiškega katastra; d) o čuvanju mejnikov in drugih izmeritvenih označb. 21. člen Dokler ne bodo izdani predpisi iz 20. člena pod a) tega zakona, se bodo uporabljale določbe pravilnika o katastrski klasifikaciji in bonitiranju zemljišč (»Uradni list FLRJ«, št. 10/61), dokler ne bodo izdani predpisi iz 20. člena pod b) tega zakona, pa se bodo uporabljale določbe odloka o izdajanju kartografskih publikacij za javno uporabo (»Uradni list FLRJ« št. 10/59). 22. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, nehata veljati uredba o zemljiškem katastru (»Uradni list FLRJ«, št. 43/53, 23/56, 52/59 in 13/61) in uredba o ureditvi katastrske službe (»Uradni list FLRJ«, št. 7/48 in 87/49). 23. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ«. __________________________________________________________________________________________ Zakon o zemljiškem katastru - ZZKat – (Uradni list SRS 16/74 – objavljen 26.4.1974) L1974-SI-ZZKat-Zakon_o_zemljiskem_katastru.docx stran 1/10 Zakon o zemljiškem katastru (ZZKat) Uradni list SRS, št. 16-141/74, SRS 42-1868/86 (spremembe), SRS 5-262/90 (valorizacija zneskov), RS 10-407/91 (valorizacija zneskov), RS/I 17-599/91 (uporaba denarne enote Republike Slovenije), RS 13- 587/93 (valorizacija zneskov), RS 66-2401/93 (valorizacija zneskov) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V zemljiškem katastru se evidentirajo podatki o zemljiščih, in sicer: - o nosilcih stvarno-pravnih pravic na zemljiščih; - o legi, obliki, površini, vrsti rabe, katastrskem razredu, katastrskem dohodku, rodovitnosti in proizvodni sposobnosti zemljišča; - o posebnih režimih uporabe in razpolaganja z zemljišči, ki so določeni s predpisi družbenopolitičnih skupnosti; - o pripadnosti zemljišča statističnim okolišem; - drugi podatki o zemljiščih, če je tako določeno z zakonom, predpisom izdanim na podlagi zakona ali z odlokom občinske skupščine. 2. člen Zadeve zemljiškega katastra so splošnega pomena za SR Slovenijo. Za zemljiški kataster velja v SR Sloveniji enoten sistem, ki je določen s tem zakonom, in enotni tehnični normativi, določeni na njegovi podlagi. 3. člen Zadeve zemljiškega katastra opravlja za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ (v nadaljnjem besedilu: občinski geodetski organ) in Geodetska uprava SR Slovenije, razen tistih zadev, ki jih v skladu s tem in s posebnim zakonom opravljajo geodetske organizacije združenega dela. 4. člen Podatki zemljiškega katastra se ugotavljajo, določajo in evidentirajo glede na parcelo. Temeljna teritorialna enota za vodenje zemljiškega katastra je katastrska občina. Območje in ime katastrske občine določa skupščina občine potem, ko dobi mnenje Geodetske uprave SR Slovenije. Temeljna teritorialna enota za katastrsko klasifikacijo zemljišč je katastrski okraj. Območje in ime katastrskega okraja določa Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog Geodetske uprave SR Slovenije potem, ko dobi mnenje skupščin občin v katerih območje sega katastrski okraj. 5. člen Kot nosilci stvarno-pravnih pravic na posameznih zemljiščih se v zemljiškem katastru evidentirajo njihovi lastniki oziroma imetniki pravice uporabe (v nadaljnjem besedilu: lastniki oziroma uporabniki). Zakon o zemljiškem katastru - ZZKat – (Uradni list SRS 16/74 – objavljen 26.4.1974) L1974-SI-ZZKat-Zakon_o_zemljiskem_katastru.docx stran 2/10 Lastniki oziroma uporabniki zemljišč se smejo vpisati v zemljiškem katastru le na podlagi zemljiško- knjižnega stanja oziroma na podlagi sklepa sodišča. V primerih, ko je uveden postopek razlastitve, prisilnega prenosa pravice uporabe, arondacije ali komasacije zemljišč, se lahko v zemljiškem katastru na zahtevo lastnika oziroma uporabnika vpiše tudi dejanski uživalec, če se ta s tem strinja. 6. člen Zemljišča se evidentirajo v zemljiškem katastru glede na njihovo dejansko vrsto rabe in to kot: - katastrske kulture, če se uporabljajo oziroma, če so namenjene za kmetijsko in gozdno proizvodnjo; - zemljišča pod gradbenimi objekti; - zelene površine; - nerodovitna zemljišča. 7. člen Katastrske kulture so njive, vrtovi, plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, travniki, barjanski travniki, pašniki, gozdovi, trstičja, hmeljišča in gozdne plantaže. Zemljišča pod gradbenimi objekti, zelene površine in nerodovitna zemljišča se razvrstijo v posebne kategorije po nomenklaturi in merilih, ki bodo določena s predpisom za izvrševanje tega zakona. 8. člen Vpisi in vrisi v zemljiškem katastru se smejo opraviti le na podlagi listin, ki so predvidene s tem zakonom in s predpisi za njegovo izvrševanje, in na podlagi uradnih ugotovitev, ki jih opravijo pristojni upravni organi za geodetske zadeve. 9. člen Zemljiški kataster se izdela na podlagi srednjeročnih programov del, ki jih sprejema Skupščina SR Slovenije potem, ko je dobila mnenje občinskih skupščin, in letnih programov del, ki jih sprejema Izvršni svet Skupščine SR Slovenije oziroma organ, ki ga on pooblasti. 10. člen Lastniki oziroma uporabniki zemljišč so dolžni dovoliti dostop na svoja zemljišča delavcem upravnih organov za geodetske zadeve in geodetskih organizacij združenega dela zaradi opravljanja ogledov oziroma meritev v zvezi z zemljiškim katastrom. II. UGOTAVLJANJE IN ZAMEJNIČENJE POSESTNIH MEJA 11. člen Meja med parcelama različnih lastnikov oziroma uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: posestna meja) se ugotavlja v mejnem ugotovitvenem postopku, kolikor se ne ugotavlja oziroma določa v sodnem postopku. Meja med parcelama različne vrste rabe, ki pripadata istemu lastniku oziroma uporabniku, se ugotavlja po dejanskem stanju v naravi. Zakon o zemljiškem katastru - ZZKat – (Uradni list SRS 16/74 – objavljen 26.4.1974) L1974-SI-ZZKat-Zakon_o_zemljiskem_katastru.docx stran 3/10 Mejni ugotovitveni postopek vodi občinski geodetski organ. Občinska skupščina lahko pooblasti za vodenje mejnega ugotovitvenega postopka geodetsko organizacijo združenega dela, ki je v skladu z zakonom ustanovljena za opravljanje operativnih del v zadevah geodetske službe. 12. člen V mejnem ugotovitvenem postopku oziroma v sodnem postopku ugotovljena posestna meja se mora zamejničiti s trajnimi znamenji. Mejnih znamenj, postavljenih v mejnem ugotovitvenem postopku ali v sodnem postopku, ni dovoljeno uničevati, poškodovati ali samovoljno premeščati. 13. člen Mejni ugotovitveni postopek se izvede na kraju samem v sodelovanju s prizadetimi lastniki oziroma uporabniki, ti morajo biti povabljeni k sodelovanju vsaj 8 dni pred začetkom postopka. 14. člen V mejnem ugotovitvenem postopku se s soglasjem vseh navzočih lastnikov oziroma uporabnikov ugotovijo in zamejničijo mejne točke na posestnih mejah parcele. Po dokončanih opravilih iz prejšnjega odstavka sestavi uradna oseba, ki vodi postopek, ugotovitveni zapisnik, ki ga podpišejo vsi prizadeti lastniki oziroma uporabniki. Ugotovitveni zapisnik sestavljen in podpisan po določbah prejšnjega odstavka, je podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi. 15. člen Če se v mejnem ugotovitvenem postopku ne doseže soglasje med lastniki oziroma uporabniki glede posestne meje parcele, pozove uradna oseba, ki vodi postopek, prizadete lastnike oziroma uporabnike, da v 30 dneh sprožijo postopek za ugotovitev posestne meje; če ti v navedenem roku ne sprožijo sodnega postopka, se meja ugotovi tako, da se prevzame iz podatkov obstoječega zemljiškega katastra. Če se posamezni lastniki oziroma uporabniki ne odzovejo vabilu na mejni ugotovitveni postopek, pa je izkazano, da so vabilo prejeli, se ugotovi posestna meja na podlagi izjav navzočih lastnikov oziroma uporabnikov. V takem primeru pozove uradna oseba, ki vodi postopek, odsotne lastnike oziroma uporabnike, da v določenem roku v njegovih uradnih prostorih podpišejo ugotovitveni zapisnik; če pozvani ne podpišejo zapisnika, je treba postopati po določbah prejšnjega odstavka; če se pozvani ne odzovejo vabilu, se posestna meja ugotovi na podlagi izjav lastnikov oziroma uporabnikov, ki so sodelovali v mejnem ugotovitvenem postopku. Če se na vabilo na mejni ugotovitveni postopek ni odzval nihče od povabljenih lastnikov oziroma uporabnikov pa je izkazano, da so vabilo prejeli, se posestna meja ugotovi tako, da se prevzame iz podatkov obstoječega zemljiškega katastra. Zakon o zemljiškem katastru - ZZKat – (Uradni list SRS 16/74 – objavljen 26.4.1974) L1974-SI-ZZKat-Zakon_o_zemljiskem_katastru.docx stran 4/10 V primeru iz drugega odstavka prvega odstavka in tretjega odstavka tega člena se na območju, kjer ni zemljiškega katastra, ugotovi posestna meja v približnem poteku in to s poizvedovanjem na kraju samem ali na kakšen drug način; če to ni mogoče, se posestna meja ne ugotovi. Ugotovitev posestne meje na podlagi obstoječega zemljiškega katastra, na podlagi enostranskih izjav lastnikov oziroma uporabnikov ali pa na podlagi poizvedovanj na kraju samem v primerih iz prejšnjih odstavkov tega člena ne posega v lastninske in druge pravice lastnikov oziroma uporabnikov. 16. člen O vseh dokončnih odločitvah glede posestnih meja mora sodišče obvestiti pristojni občinski geodetski organ. 17. člen Če se v mejnem ugotovitvenem postopku ugotovi, da je posestna meja v nasprotju s pogoji, ki so določeni v urbanističnem in zazidalnem načrtu, mora uradna oseba, ki vodi postopek, o tem obvestiti pristojni občinski upravni organ. III. IZDELAVA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA 18. člen Za izdelavo zemljiškega katastra skrbi SR Slovenija ob sodelovanju občin. SR Slovenija programira in financira opravila izdelave zemljiškega katastra, ki se nanašajo na zemljiškokatastrsko klasifikacijo in bonitiranje zemljišč. Skladno s programom SR Slovenije iz prejšnjega odstavka občine programirajo in financirajo tista opravila izdelave zemljiškega katastra, ki jih je po tem zakonu dolžan izvršiti občinski geodetski organ. 19. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena, programira in financira SR Slovenija celotno izdelavo zemljiškega katastra za območja, v katerih ta še ne obstoja ter sofinancira vsa opravila iz pristojnosti občine v zvezi z izdelavo zemljiškega katastra v manj razvitih občinah. 20. člen Podatki zemljiško-katastrske izmere in katastrske klasifikacije zemljišč morajo biti javno razgrnjeni. Razgrnitev opravi pristojni občinski geodetski organ. 21. člen O kraju in času razgrnitve mora občinski geodetski organ obvestiti javnost na krajevno običajen način. Organ iz prejšnjega odstavka tega člena je dolžan pismeno povabiti na razgrnitev vse prizadete lastnike oziroma uporabnike, da pregledajo razgrnjeni elaborat zemljiško-katastrske izmere oziroma katastrske klasifikacije zemljišč. Zakon o zemljiškem katastru - ZZKat – (Uradni list SRS 16/74 – objavljen 26.4.1974) L1974-SI-ZZKat-Zakon_o_zemljiskem_katastru.docx stran 5/10 22. člen Lastniki oziroma uporabniki, ki se strinjajo z razgrnjenimi podatki, to potrdijo s svojim podpisom v elaboratu razgrnitve; če se ne strinjajo, lahko podajo uradni osebi, ki vodi razgrnitev, svoj ugovor in sicer v roku 8 dni. Občinski geodetski organ odloči o ugovoru z odločbo; če ugovoru ugodi, spremeni tudi stanje v elaboratu zemljiško-katastrske izmere oziroma katastrske klasifikacije zemljišč. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na Geodetsko upravo SR Slovenije. Če se lastniki oziroma uporabniki niso odzvali vabilu na razgrnitev, pa je izkazano, da so vabilo prejeli oziroma če na razgrnitvi niso hoteli podpisati, da se strinjajo s podatki razgrnjenega elaborata, čeprav niso ugovarjali, se šteje, da se strinjajo s podatki razgrnjenega elaborata. 23. člen Na podlagi podatkov, dobljenih z zemljiško-katastrsko izmero, katastrsko klasifikacijo ali z drugimi uradnimi ugotovitvami se izdela zemljiško-katastrski operat. Zemljiško-katastrski operat izdela občinski geodetski organ. V zemljiško-katastrskem operatu morajo biti posebej izkazani tisti podatki, ki tvorijo osnovo za vodenje evidenc o nepremičninah in za določanje prispevkov in davkov (v nadaljnjem besedilu: lastninsko-davčni katastrski operat) in posebej za ostale podatke (v nadaljnjem besedilu: prostorski katastrski operat). IV. VZDRŽEVANJE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA 24. člen Vzdrževanje zemljiškega katastra obsega spremljanje in ugotavljanje sprememb, ki so nastale glede na podatke zemljiško-katastrskega operata, ter njihovo izvedbo v tem operatu. Za vzdrževanje katastra skrbi občina. Vzdrževanje opravlja občinski geodetski organ. 25. člen Lastniki oziroma uporabniki so dolžni prijaviti pristojnemu občinskemu geodetskemu organu vsako spremembo v vrsti rabe zemljišča in spremembo, ki vpliva na katastrski razred, in sicer v 30 dneh od nastale spremembe. Sodišča so dolžna sproti pošiljati pristojnemu občinskemu geodetskemu organu sklepe in druge akte, s katerimi odločajo o spremembi lastnika oziroma uporabnika zemljišča. Zakon o zemljiškem katastru - ZZKat – (Uradni list SRS 16/74 – objavljen 26.4.1974) L1974-SI-ZZKat-Zakon_o_zemljiskem_katastru.docx stran 6/10 26. člen Spremembe glede vrste rabe zemljišča in spremembe, ki vplivajo na katastrski razred, se ugotovijo in izvedejo v zemljiško-katastrskem operatu na prijavo lastnika oziroma uporabnika ali pa po uradni dolžnosti. Spremembe glede posestne meje parcele se ugotovijo in izvedejo v zemljiško-katastrskem operatu na zahtevo lastnika oziroma uporabnika ali pa po sklepu sodišča oziroma po odločbi pristojnega občinskega upravnega organa. 27. člen Izvedba sprememb v zemljiško-katastrskem operatu glede posestne meje parcele se sme opraviti le na podlagi predhodno izvršene parcelacije zemljišča. Posestne meje s parcelacijo zajetih in novoosnovanih parcel se ugotovijo in zamejničijo v mejnem ugotovitvenem postopku po določbah 14. in 17. člena tega zakona. Stroški za izvedbo parcelacije zemljišč bremenijo tistega, ki je za to vložil zahtevo; če se parcelacija opravi po sklepu sodišča oziroma po odločbi pristojnega občinskega upravnega organa pa tistega, ki ga določi sodišče oziroma pristojni občinski upravni organ. 28. člen V primerih razlastitve oziroma prisilnega prenosa pravice uporabe v zvezi z gradnjo ali rekonstrukcijo komunikacij, plinovodov, daljnovodov, naftovodov in podobno oziroma v zvezi z regulacijo vodnih tokov je investitor del dolžan na svoje stroške poskrbeti za izvršitev ustrezne parcelacije zemljišč zaradi izvedbe nastalih sprememb v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi. Investitor iz prejšnjega odstavka je dolžan vročiti pristojnemu občinskemu geodetskemu organu celoten elaborat parcelacije zemljišč, in sicer v enem letu po dokončani gradnji ali rekonstrukciji objekta. 29. člen Občinska skupščina lahko pooblasti za opravljanje parcelacij zemljišč geodetsko organizacijo združenega dela, ki je v skladu z zakonom ustanovljena za opravljanje operativnih del v zadevah geodetske službe. Organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka tega člena je dolžna na zahtevo upravičenca izvršiti vsako parcelacijo zemljišč v 6 mesecih od vložitve zahteve in odstopiti pristojnemu občinskemu geodetskemu organu celoten elaborat parcelacije zaradi izvedbe sprememb v zemljiško-katastrskem operatu. 30. člen Občinski geodetski organ je dolžan do 15. februarja naslednjega leta izvesti v zemljiško-katastrskem operatu vse spremembe glede: 1. vrste rabe in katastrskega razreda zemljišč, če so bile v teku leta pravilno prijavljene do 30. aprila oziroma, če jih je sam po uradni dolžnosti ugotovil do 31. oktobra; 2. posestne meje in površine parcele, ki so nastale zaradi parcelacije zemljišč, če mu je bila zahteva za parcelacijo dana do 30. aprila oziroma, če mu je bil elaborat parcelacije, ki ga je izdelala pooblaščena geodetska organizacija združenega dela, vročen do 31. oktobra; Zakon o zemljiškem katastru - ZZKat – (Uradni list SRS 16/74 – objavljen 26.4.1974) L1974-SI-ZZKat-Zakon_o_zemljiskem_katastru.docx stran 7/10 3. lastnika oziroma uporabnika zemljišča, če mu je bil sklep sodišča vročen do 30. novembra. Spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu parcele, ki so posledica dejanj iz prejšnjega odstavka tega člena, ugotovi občinski geodetski organ z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na Geodetsko upravo SR Slovenije. Občinski geodetski organ mora sproti izvajati spremembe in dopolnitve v posameznih delih prostorskega katastrskega operata, v celoti pa jih mora izvesti v tem operatu do 15. februarja naslednjega leta, če je sprememba oziroma dopolnitev nastala do 31. oktobra. 31. člen Občinski geodetski organ je dolžan sproti seznanjati sodišče o vseh spremembah glede oštevilčbe, posestne meje, površine in vrste rabe parcele, ki jih je ugotovil bodisi po prijavi ali zahtevi bodisi po uradni dolžnosti. Sodišča obveščajo občinske geodetske organe o vpisih, ki so jih izvršila v zemljiški knjigi na podlagi naznanil iz prejšnjega odstavka. 32. člen Za vsako katastrsko občino se mora najmanj vsakih 15 let enkrat opraviti primerjava stanja v zemljiškokatastrskem operatu s stanjem v naravi glede na vrsto rabe zemljišč in ugotovljene spremembe izvesti v zemljiško-katastrski operat. Ko se v eni ali več katastrskih občin bistveno spremenijo naravni ali gospodarski pogoji za kmetijsko in gozdno proizvodnjo, ki zahtevajo spremembo katastrskih razredov zemljišč, se mora za te katastrske občine opraviti primerjava stanja v zemljiškem katastru s stanjem v naravi ter ugotovljene spremembe izvesti v zemljiškokatastrski operat. Spremembe, ki so ugotovljene na podlagi primerjav iz prejšnjih odstavkov, se javno razgrnejo po določbah 21., 22. in 23. člena tega zakona. V. POSEBNE DOLOČBE 33. člen Prenos posestnih meja v naravo tako, kot so označene v zemljiškem katastru, se izven sodnega postopka lahko opravi le na zahtevo in na stroške lastnika oziroma uporabnika in to le pod naslednjimi pogoji: 1. da ne teče sodni postopek zaradi posestne meje glede prizadete parcele; 2. da so prizadeti lastniki oziroma uporabniki pismeno izjavili, da se strinjajo, da se posestna meja uradno vzpostavi po podatkih zemljiškega katastra; 3. da za območje parcele v postopku obstoje zanesljivi izvirni numerični podatki predhodno opravljenih zemljiško-katastrskih meritev, oziroma da so obstoječi zemljiško-katastrski načrti toliko zanesljivi, da je možno na njihovi podlagi vzpostaviti posestno mejo v predpisani dopustni natančnosti. 34. člen V okviru zemljiško-katastrskega operata se vodi posebna evidenca o zemljiščih in zgradbah v družbeni lastnini. Zakon o zemljiškem katastru - ZZKat – (Uradni list SRS 16/74 – objavljen 26.4.1974) L1974-SI-ZZKat-Zakon_o_zemljiskem_katastru.docx stran 8/10 35. člen Direktor Geodetske uprave SR Slovenije izda v dveh letih od uveljavitve tega zakona podrobnejše predpise za njegovo izvrševanje. VI. KAZENSKE DOLOČBE 36. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 1,200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: 1. če ne dovoli dostopa na svoje zemljišče pooblaščenim izvajalcem del na zemljiškem katastru (10. člen); 2. če uniči, poškoduje ali samovoljno premesti mejno označbo (drugi odstavek 12. člena); 3. če v predpisanem roku ne prijavi nastale spremembe po določbah 25. člena. Z denarno kaznijo od 1.500 do 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe. 37. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik za dejanje iz 1. do 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 38. člen Najpozneje v petih letih od uveljavitve tega zakona se mora lastniško-davčni katastrski operat uskladiti z dejanskim stanjem glede katastrskih kultur: plantažni sadovnjaki, barjanski travniki, hmeljišča in gozdne plantaže. 39. člen Najpozneje v 5 letih od uveljavitve tega zakona so občine dolžne naložiti prostorski katastrski operat za območja, za katera je izdelan oziroma se predvideva izdelava urbanističnega načrta; najpozneje v 8 letih pa za celotno območje občine. 40. člen Najpozneje v osmih letih od uveljavitve tega zakona se mora izdelati zemljiški kataster za območja, kjer ta še ne obstoji. 41. člen Dokler Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ne odloči o območju in imenih katastrskih okrajev, veljajo sedanji okraji z območji in imeni po evidenci Geodetske uprave SR Slovenije. Zakon o zemljiškem katastru - ZZKat – (Uradni list SRS 16/74 – objavljen 26.4.1974) L1974-SI-ZZKat-Zakon_o_zemljiskem_katastru.docx stran 9/10 42. člen Ne glede na določbe 18. in 19. člena tega zakona se do leta 1975 financira izdelava zemljiškega katastra po kriterijih odloka o finančnem programu za financiranje geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1971-1975 (Uradni list SRS, št. 26-167/71). 43. člen Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha voditi posebna evidenca nepremičnin v družbeni lastnini, ki se vodi po določbah odloka o evidenci nepremičnin Splošnega ljudskega premoženja (Uradni list LRS, št. 40/57). Ustrezne spise prevzamejo občinski geodetski organi. 44. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se prenehajo uporabljati na območju SR Slovenije določbe uredbe o izdelavi izmeritve zemljiškega katastra in njunem vzdrževanju (uradni list SFRJ, št. 44/67), ki se nanašajo na zemljiški kataster. Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati odlok o evidenci nepremičnin Splošnega ljudskega premoženja (Uradni list LRS, št. 40/57) in vsi predpisi, ki so izdani na njegovi podlagi. 45. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ______________________ Objavljeno dne 26. 4. 1974 ______________________ (1) Zakon o spremembah zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 42-1868/86), objavljen 7.11.1986, velja od 15.11.1986 ______________________ (2) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 5-262/90), objavljen 16.2.1990, velja od 24.2.1990, določa tudi: "24. člen (1) V zakonih, uredbah oziroma odlokih Vlade Republike Slovenije in v odlokih občinskih skupščin posebnih družbenopolitičnih skupnosti, se dinarski zneski, s katerimi je določena spodnja ali zgornja meja predpisane denarne kazni za prekrške, ali znesek denarne kazni, ki se izterja takoj na kraju prekrška (241. člen): - znižajo za 20-krat, če so bili uveljavljeni v času od 29. decembra 1985 do 31. decembra 1987; (3) Dinarski zneski, spremenjeni po določbah prvega odstavka tega člena, predstavljajo novo vrednost dinarja v smislu 1. Člena zakona o spremembi vrednosti dinarja (Uradni list SFRJ, št. 83/89)." ______________________ (3) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 10-407/91), objavljen 14.3.1991, velja od 22.3.1991, določa tudi: "9. člen V zakonih, uredbah oziroma odlokih Vlade Republike Slovenije in odlokih občinskih skupščin in skupščin posebnih družbenopolitičnih skupnosti se dinarski zneski, s katerimi je določena spodnja ali zgornja meja predpisane denarne kazni za prekrške zvišajo za 2-krat." ______________________ Zakon o zemljiškem katastru - ZZKat – (Uradni list SRS 16/74 – objavljen 26.4.1974) L1974-SI-ZZKat-Zakon_o_zemljiskem_katastru.docx stran 10/10 (4) Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17-599/91), objavljen 8.10.1991, velja od 8.10.1991 ______________________ (5) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 13-587/93), objavljen 12.3.1993, velja do 27.3.1993, določa tudi: "24. člen V zakonih, uredbah in odlokih Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije oziroma Vlade Republike Slovenije in v odlokih občinskih skupščin in skupščin posebnih družbenopolitičnih skupnosti se denarni zneski, s katerimi je določena spodnja ali zgornja meja predpisane denarne kazni za prekršek ali znesek denarne kazni, ki se izterja takoj na kraju prekrška (241. člen zakona o prekrških): - zvišajo za 3-krat, če so bile uveljavljene pred 22.3.1991;" ______________________ (6) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 66-2401/93), objavljen 10.12.1993, velja od 11.12.1993, določa tudi: "2. člen V zakonih, uredbah in odlokih Vlade Republike Slovenije in v odlokih občinskih skupščin in skupščin posebnih družbenopolitičnih skupnosti se denarni zneski, s katerimi je določena zgornja meja predpisane denarne kazni za prekršek, zvišajo za 4-krat." ______________________ Zakon o evidentiranju nepremičnin – ZEN (Uradni list RS, št. 47/2006, 65/2007 - Odločba US, 106/2010 - ZDoh-2H in 47/2012 - ZUKD-1A), ki je začel veljati dne 24.05.2006, uporablja pa se od dne 25.11.2006, v prvem odstavku 162. člena določa, da se postopki ureditve mej – mejni ugotovitveni postopki in postopki prenosa mej v naravo po podatkih zemljiškega katastra, postopki izdelave zemljiškega katastra, postopki parcelacije in drugi geodetski postopki, ki so se začeli po določbah ZZKat, t.j. do vključno dne 28.12.2000, in glede katerih je ob uveljavitvi ZEN postopek v teku, oziroma je vloženo pravno sredstvo, končajo po določbah ZZKat. V skladu z drugim odstavkom 165. člena ZEN določbe ZZKat glede postopkov ugotavljanja in evidentiranja vrste rabe, katastrskih kultur in katastrskega razreda prenehajo veljati pet let po uveljavitvi ZEN, t.j. dne 25. 5. 2011. Glede evidentiranja in izkazovanja vrst rabe po 25. 5. 2011 glej določila ZDOH-2H in ZUKD-1A. _____________________________________________________________________________________ Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2-83/1976, 28.1.1976) L1976-SI-ZZKat-Navodilo-MUP.docx stran 1/15 NAVODILO ZA UGOTAVLJANJE IN ZAMEJNIČENJE POSESTNIH MEJA PARCEL I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Zaradi evidentiranja v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi se posestne meje parcel ugotavljajo v mejnem ugotovitvenem postopku skladno z določbami 11. do 17. in 27. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16-141/74) in po določbah tega navodila, kolikor se ne ugotavljajo oziroma določajo v sodnem postopku. 2. člen V mejnem ugotovitvenem postopku oziroma v sodnem postopku ugotovljene ali določene posestne meje parcel se morajo zamejničiti po določbah tega navodila. Po določbah tega navodila se morajo zamejničiti tudi posestne meje. ki se izven mejnega ugotovitvenega postopka oziroma sodnega postopka uradno določijo v naravi na podlagi odločb pristojnih organov ali na podlagi veljavnih načrtov za urejanje prostora ter posestne meje, ki se v skladu z določbami 33. člena zakona o zemljiškem katastru prenesejo v naravo po podatkih zemljiško katastrskega operata. 3. člen Za ugotavljanje oziroma določanje in zamejničenje meja zemljišč v splošni rabi in železniških zemljišč se uporabljajo tudi tehnični predpisi organov oziroma organizacij, ki upravljajo ta zemljišča, v kolikor niso v nasprotju z določbami tega navodila. 4. člen Ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel se v mejnem ugotovitvenem postopku mora opraviti: 1. pred izvedbo zemljiško-katastrske izmere za namene nove izdelave zemljiškega katastra na območju cele katastrske občine ali njenega dela; 2. pred izvedbo parcelacije zemljišč v postopku vzdrževanja zemljiškega katastra; 3. če lastnik oziroma uporabnik to zahteva, čeprav ne gre za primere iz 1. in 2. točke tega člena. Stroški za ugotovitev in zamejničenje posestnih meja v primerih iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka bremenijo tistega, ki je zahteval izvedbo parcelacije oziroma ugotovitev in zamejničenje posestnih meja, kolikor se udeleženci ne dogovorijo drugače. 5. člen V mejnem ugotovitvenem postopku se ugotovijo in zamejničijo: 1. posestne meje, ki so že evidentirane v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi, kolikor niso bile predhodno že ugotovljene in zamejničene v mejnem ugotovitvenem postopku oziroma v sodnem postopku; 2. posestne meje, ki dejansko obstojajo v naravi, niso pa evidentirane v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi; Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2-83/1976, 28.1.1976) L1976-SI-ZZKat-Navodilo-MUP.docx stran 2/15 3. posestne meje, ki se na novo ustanovijo zaradi prometa z nepremičninami, dedovanja, sporazuma med lastniki oziroma uporabniki zemljišč o izravnavi meja, menjave zemljišč v agrarnih operacijah in podobno. Posestne meje iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se ugotovijo in zamejničijo po njihovem nespornem poteku v naravi; ob ugotavljanju posestnih meja iz 1. točke pa se mora upoštevati tudi stanje v zvezi z mejami, ki je evidentirano v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi, in sicer na način, ki je predpisan s tem navodilom. Posestne meje iz 3. točke prvega odstavka tega člena se ugotovijo in zamejničijo po njihovi predhodni določitvi v naravi; ta mora biti v skladu s pogoji, ki jih določijo prizadeti lastniki oziroma uporabniki zemljišč, oziroma v skladu s pogoji, ki so določeni v aktih, ki so podlaga za njihovo ustanovitev. 6. člen Posestne meje, ki se na novo ustanovijo na podlagi odločb v zvezi z razlastitvijo oziroma prisilnim prenosom pravice uporabe na zemljiščih, odločb o uvedbi komasacijskega postopka, odločb o razdelitvi komasacijskega sklada in odločb o arondaciji kmetijskih zemljišč ter na podlagi veljavnih načrtov za urejanje prostora, se ne ugotavljajo v mejnem ugotovitvenem postopku; navedene posestne meje se v naravi določijo v skladu s pogoji, ki so dani v odločbah oziroma načrtih, ki so podlaga za njihovo ustanovitev. Posestne meje iz prejšnjega odstavka se morajo po njihovi določitvi v naravi zamejničiti na način in po postopku, ki je s tem navodilom predpisan za zamejničenje posestnih meja v mejnem ugotovitvenem postopku; zamejničenje se mora opraviti v navzočnosti prizadetih lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, ki morajo biti vabljeni k sodelovanju vsaj 8 dni pred postopkom. O izvršenem zamejničenju po določbah drugega odstavka tega člena sestavi uradna oseba, ki vodi postopek, zapisnik, ki ga podpišejo vsi prizadeti lastniki oziroma uporabniki zemljišč. Nenavzočnost predpisano vabljenih lastnikov oziroma uporabnikov v postopku zamejničenja posestnih meja po določbah tega člena ali njihovo nesoglasje s tako izvršenim zamejničenjem ne zadrži postopka za izvedbo sprememb glede novo nastalih posestnih meja v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi. 7. člen Meje parcel, ki so bile ugotovljene ali določene v mejnem ugotovitvenem postopku oziroma v sodnem postopku ali določene po določbah 6. člena tega navodila, morajo biti geodetsko izmerjene in izvedene v zemljiško-katastrskem operatu na način in po postopku, ki sta določena s predpisi za izdelavo in vzdrževanje zemljiškega katastra. 8. člen Mej parcel, ki so v zemljiškem katastru evidentirane po predhodno opravljenem mejnem ugotovitvenem postopku, ni mogoče ponovno ugotavljati, razen če je bila z odločbo pristojnega organa ali s sodbo sodišča določena obnova mejnega ugotovitvenega postopka. V mejnem ugotovitvenem postopku tudi ni mogoče ugotavljati mej parcel, ki so v zemljiškem katastru evidentirane po predhodno izvedenem sodnem postopku. 9. člen Posestne meje parcel, ki so bile zamejničene po določbah tega navodila in ki so postale v naravi nespoznavne, ker so bila uničena, poškodovana ali samovoljno premeščena mejna znamenja, se na zahtevo lastnikov oziroma uporabnikov ali po odločbi sodišča oziroma drugega pristojnega organa prenesejo v naravo na podlagi podatkov iz elaborata zamejničenja, ki je predpisan s tem navodilom. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2-83/1976, 28.1.1976) L1976-SI-ZZKat-Navodilo-MUP.docx stran 3/15 10. člen Mejno znamenje na posestni meji parcele, ki je bilo postavljeno ob zamejničenju v primerih, ki jih določa to navodilo, se z dovoljenjem pristojnega občinskega geodetskega organa lahko začasno odstrani, če obstojijo upravičeni razlogi. Dovoljenje iz prejšnjega odstavka tega člena se izda za določen čas na zahtevo lastnika oziroma uporabnika; dovoljenje se mora vročiti v vednost drugim prizadetim lastnikom oziroma uporabnikom. Ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo mejno znamenje odstranjeno, se mora postaviti na prejšnje mesto; postavitev opravi pristojni občinski geodetski organ na stroške lastnika oziroma uporabnika, ki je zahteval odstranitev. II. TEMELJNA PRAVILA ZA UGOTAVLJANJE IN DOLOČANJE POSESTNIH MEJA PARCEL 1. Splošna pravila 11. člen Ob ugotavljanju oziroma določanju posestnih meja se obstoječe stanje v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi upošteva pri izdelavi zemljiškega katastra, ki se opravi brez vzporedne obnove zemljiške knjige, in v postopku vzdrževanja zemljiškega katastra. Pri izdelavi zemljiškega katastra, ki se opravi z vzporedno obnovo zemljiške knjige, se ob ugotavljanju posestnih meja ne upošteva obstoječe stanje v navedenih evidencah; v takem primeru se nosilci pravic na parcelah prevzamejo iz poizvedbenih zapisnikov, ki se sestavijo ob razgrnitvi podatkov za potrebe obnove zemljiške knjige. 12. člen Obstoječe stanje v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi se v primerih iz prvega odstavka prejšnjega člena upošteva takole: 1. kot nosilec pravice na parceli, za katero se ugotavljajo oziroma določajo posestne meje, se vpiše tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi; 2. posestne meje parcele se ugotovijo po njihovem nespornem poteku v naravi in se vzporedijo s stanjem posestnih meja v zemljiško-katastrskem načrtu; če obstaja novejše veljavno stanje meja v parcelacijskih elaboratih, ki pa ni bilo izvedeno v načrtih, čeprav je bilo izvedeno v zemljiški knjigi, se opravi vzporeditev z navedenimi parcelacijskimi elaborati; 3. če se z vzporeditvijo po prejšnji točki ugotovi odstopanje med dejanskim potekom meje v naravi in mejo v zemljiško-katastrskem načrtu oziroma mejo v veljavnem parcelacijskem elaboratu, je postopek naslednji: a) če je ugotovljeno odstopanje posledica napačnega ali nezadosti natančnega vrisa v zemljiško- katastrskem načrtu oziroma v parcelacijskem elaboratu, se meja ugotovi po njenem nespornem poteku v naravi; meja, ki je vrisana v zemljiško-katastrskem načrtu oziroma v parcelacijskem elaboratu, postane neveljavna; b) če je ugotovljeno odstopanje posledica dejansko izvršenih sprememb, ki niso bile izvedene v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi, se meja ugotovi po njenem nespornem poteku v naravi, obenem pa se kot posestna meja evidentira tudi meja, ki jo izkazuje zemljiško-katastrski načrt; del zemljišča med tako ugotovljenima mejama postane nova parcela, za katero se do izvedbe zemljiško- knjižnega prenosa vodi kot nosilec pravic zemljiško-knjižni lastnik oziroma uporabnik parcele, iz katere je nastala nova parcela. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2-83/1976, 28.1.1976) L1976-SI-ZZKat-Navodilo-MUP.docx stran 4/15 13. člen Posestne meje parcel iz 3. točke 5. člena in 6. člena tega navodila se smejo določati le v postopku vzdrževanja zemljiškega katastra. Posestne meje parcel, ki so bile na novo določene v času izvedbe del za izdelavo zemljiškega katastra, se upoštevajo pri razgrnitvi izmeritvenega elaborata in se v njem ustrezno izvedejo le, če so bile pred tem že evidentirane v obstoječem zemljiškem katastru in zemljiški knjigi. 14. člen Meje parcel v splošni rabi (ceste, poti, ulice, trgi, vodotoki, jezera) in železniških parcel se ugotavljajo po njihovem poteku v naravi ob upoštevanju veljavnih predpisov glede odmika posestne meje od njihovega osnovnega telesa. Pri ugotavljanju navedenih meja se mora upoštevati tudi obstoječe stanje v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi po določbah 11. in 12. člena tega navodila, kolikor veljavni predpisi s področja zemljiško-knjižnih pripisov in odpisov ne določajo drugače. Meje parcel iz prejšnjega odstavka se ugotovijo in zamejničijo v mejnem ugotovitvenem postopku; morebitno nesoglasje prizadetih lastnikov oziroma uporabnikov s potekom posestne meje, ki je bila ugotovljena v skladu z določbami prejšnjega odstavka, ne zadrži postopka za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi. Določanje meja parcel v splošni rabi in železniških parcel, ki se na novo ustanavljajo, se opravi po določbah 6. člena tega navodila. 2. Pravila za ugotavljanje posestnih meja ob izdelavi zemljiškega katastra 15. člen Pred izvedbo zemljiško-katastrske izmere zaradi izdelave zemljiškega katastra se v mejnem postopku ugotovijo posestne meje vseh obstoječih parcel na izmeritvenem območju. Meje izmeritvenega območja morajo praviloma potekati po posestnih mejah parcel. Za parcele na zunanjem robu izmeritvenega območja se ugotovijo le tiste posestne meje, ki tvorijo mejo tega območja; če poteka meja izmeritvenega območja po delu parcele, se za tako parcelo ugotovijo le posestne meje na izmeritvenem območju. Parcele oziroma deli parcel iz prejšnjega odstavka, ki ležijo zunaj izmeritvenega območja, se ob izdelavi izmeritvenega elaborata ne upoštevajo in se ne spreminjajo glede površine tudi v primeru, ko se z novo izmero dobi drugačen zaris njihovih posestnih mej. 16. člen Na območju, kjer ni zemljiškega katastra, se ob njegovi izdelavi ugotovijo posestne meje parcel po njihovem nespornem poteku v naravi; če se zaradi nesoglasja med lastniki oziroma uporabniki ali pa zaradi njihove nenavzočnosti ne da ugotoviti nespornega poteka meje v naravi, se do odprave navedenega nesoglasja oziroma do obnove ugotovitvenega postopka evidentira dejanska uživalna meja oziroma sredina med dvema uživalnima mejama. 17. člen Posestne meje parcel, za katere se v mejnem ugotovitvenem postopku pred izvedbo zemljiško- katastrske izmere ugotovi, da niso v skladu s pogoji, ki so določeni v urbanističnem ali zazidalnem načrtu, se ne glede na navedeno neskladje ugotovijo po njihovem poteku v naravi; ob tem se orientacijsko evidentira tudi potek meje po pogojih prej navedenih načrtov. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2-83/1976, 28.1.1976) L1976-SI-ZZKat-Navodilo-MUP.docx stran 5/15 O ugotovljenem neskladju v smislu prejšnjega odstavka se mora obvestiti občinski upravni organ, ki je pristojen za urbanizem. 3. Pravila za ugotavljanje posestnih meja ob vzdrževanju zemljiškega katastra 18. člen Izvedba sprememb obstoječih in ustanavljanje novih posestnih meja parcel se v postopku vzdrževanja zemljiškega katastra opravi s parcelacijo zemljišč. Za parcelacijo zemljišč se štejejo vsa terenska geodetska dela, s katerimi se v naravi izvede sprememba obstoječih posestnih meja oziroma se ustanovijo nove posestne meje parcel in pisarniško- tehnična geodetska dela, s katerimi se izdela ustrezni parcelacijski elaborat. 19. člen Posestne meje parcele, ki se s parcelacijo zemljišč deli na dva ali več delov, se v mejnem ugotovitvenem postopku ugotavljajo po naslednjih pravilih: 1. če se obstoječa parcela razdeli na dva ali več delov (parcel) zaradi odtujitve vseh z delitvijo na novo ustanovljenih parcel, se ugotovijo vse posestne meje obstoječe parcele; 2. če se od obstoječe parcele oddeli zaradi odtujitve le njen del, se ugotovijo vse posestne meje obstoječe parcele le, če del, ki ostane dotedanjemu lastniku oziroma uporabniku, ne presega 0,3 hektarja površine; če pa del, ki ostane dotedanjemu lastniku oziroma uporabniku, presega 0,3 hektarja površine, se za obstoječo parcelo ugotovijo le tiste posestne meje, ki so istočasno tudi meje dela, ki se odtuji. Ne glede na določbe 2. točke prejšnjega odstavka se ob parcelaciji zemljišč za potrebe gradnje lahko ugotovijo le meje novo ustanovljene parcele, na kateri se namerava graditi. V primerih, ko se s parcelacijo zemljišč zaradi odtujitve oddeli od obstoječe parcele v splošni rabi ali od železniške parcele le njen del, se ne glede na določbe 2. točke prvega odstavka tega člena ugotovijo posestne meje obstoječe parcele le na delu, ki se odtuji. 20. člen V primerih parcelacije zemljišč za namene določanja območja komasacije kmetijskih zemljišč, območja razlastitve oziroma prisilnega prenosa pravice uporabe in območja parcelacijskega načrta po načrtu za urejanje prostora se za parcele, ki ležijo izven navedenih območij, določijo oziroma ugotovijo le meje, ki tvorijo mejno črto navedenih območij. 21. člen V primerih parcelacije zemljišč za namene izvedbe v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi novozgrajene ali rekonstruirane prometnice ali regulirane vodne površine se določi oziroma ugotovi le mejna črta med prometnico oziroma vodno površino in ostalimi zemljišči. Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi v primeru, ko se ob vzdrževanju zemljiškega katastra vsklajuje obstoječe stanje prometnic oziroma vodnih površin v naravi s stanjem v zemljiškem katastru. 22. člen Parcele, ki imajo skupno nesporno ugotovljeno ali določeno posestno mejo s parcelacijo zajetimi parcelami, same pa niso zajete s parcelacijo, se v zemljiško-katastrskem operatu ne spreminjajo glede površine in drugih podatkov tudi v primeru, ko parcelacijski elaborat izkazuje drugačen vris navedene Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2-83/1976, 28.1.1976) L1976-SI-ZZKat-Navodilo-MUP.docx stran 6/15 posestne meje, če je izkazana razlika v vrisu posledica napačnega ali nezadosti natančnega predhodnega vrisa (3.a točka 12. člena tega navodila). V primerih, ko se v skladu z določbami tega navodila ugotovijo oziroma določijo posestne meje le za del parcele, se površina preostalega dela parcele izračuna kot razlika med površino, ki je v zemljiško- katastrskem operatu vpisana za celo parcelo, ki se deli, in površino dela, za katerega so se ugotovile oziroma določile posestne meje. Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se ne uporabljajo v primerih, ko se parcelacije zemljišč opravijo na območju,za katerega je bila opravljena zemljiško-katastrska izmera po predhodno izvedenem mejnem ugotovitvenem postopku in zamejničenju posestnih meja v skladu z določbami tega navodila. III. NORMATIVI IN PRAVILA ZA ZAMEJNIČENJE POSESTNIH MEJA 1. Vrste mejnih znamenj 23. člen Posestne meje parcel se zamejničijo s trajnimi mejnimi znamenji (v nadaljnjem besedilu: mejna znamenja). Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se ne zamejničijo s posebnim mejnim znamenjem posestne meje, ki potekajo po zidanih, betonskih ali železnih ograjah oziroma po robovih stavb ali drugih trajnih objektov; za take posestne meje se šteje, da so zamejničene s samim objektom, po katerem potekajo. 24. člen Za zamejničenje posestnih meja se uporabljajo naslednji tipi mejnih znamenj: 1. betonski steber ali obdelani kamen dimenzije 10 X 10 X 40 cm z vdelanim križem; 2. klin s sidrom in s pritrjeno kapo (v nadaljnjem besedilu: klin s sidrom), pri katerem je: - kapa iz nelomljivega, obstojnega materiala, dimenzije 10 x 10 cm in višina do 10 cm, z vdelanim križem, praviloma bele ali rumene barve, - klin iz trdnega, obstojnega materiala (kovina, plastika), premera najmanj 2 cm ter dolžine dela, ki je pod nivojem tal, najmanj 10 cm; - sidro izdelano tako, da ne omogoča enostavne prestavitve oziroma, da pri izvlečenju ostane konica klina v tleh; 3. kovinski klin premera najmanj 2 cm in dolžine 10 cm; 4. kovinski čep; 5. vklesani križ dimenzije 5 X 5 cm in 1 cm globine; 6. betonski steber 10 X 10 X 20 cm pri podzemni označbi posestnih mej. Mejna znamenja od 1. do 2. točke prejšnjega odstavka morajo biti vkopana v tla praviloma v ravnini z okolnim zemljiščem; v gozdovih se mejna znamenja vkopljejo tako, da je njihov vrh 5 do 10 cm nad površjem. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2-83/1976, 28.1.1976) L1976-SI-ZZKat-Navodilo-MUP.docx stran 7/15 Mejna znamenja pod 3. in 4. točko se zabijejo do nivoja tal, mejna znamenja pod 6. točko pa najmanj 30 cm pod nivo. 25. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena se za zamejničenje javno- prometnih, vodnih in železniških površin uporabljajo mejna znamenja, ki jih s svojimi predpisi določijo pristojni organi oziroma organizacije. 2. Pravila za zamejničenje posestnih meja 26. člen Mejna znamenja se postavijo na vseh lomnih točkah posestne meje. Na ukrivljenih posestnih mejah se mejna znamenja postavijo v taki gostoti, da višina od tetive do loka med dvema lomnima točkama ne presega 20 cm. 27. člen Če je oddaljenost med dvema mejnima znamenjema, ki se postavita po določbah prvega odstavka prejšnjega člena, večja od 500 metrov, se morajo med njima postaviti dodatna mejna znamenja in sicer tako: - da njihova medsebojna oddaljenost ni večja od 500 metrov, - da je od vsakega od njih omogočeno neposredno optično merjenje sosednjega mejnega znamenja. 28. člen Posestna meja, ki poteka, po leseni ograji, živi meji ali po sredini jarka oziroma manjšega potoka, se zamejniči z betonskimi stebri, obdelanimi kamni ali klini s sidrom. Posestna meja, ki poteka po sredini jarka oziroma potoka, se zamejniči tako, da se mejna znamenja postavijo na obeh straneh jarka oziroma potoka, in da se na tej podlagi lahko natančno določi potek meje. Pri komasaciji zemljišč se posestne meje zemljišč v skupni obdelavi zamejničijo s podzemnimi znamenji po 6. točki 24. člena tega navodila. 29. člen Ob zamejničenju za potrebe zemljiško-katastrske izmere in za potrebe parcelacije zemljišč se morajo najprej zamejničiti meje parcel v splošni rabi in železniških parcel, nato pa druge posestne meje; mejna znamenja na teh posestnih mejah se postavijo v ravno črto med mejnimi znamenji predhodno zamejničenih meja parcel v splošni rabi oziroma železniških parcel. 30. člen V primerih parcelacije zemljišč za organizirano gradnjo stanovanjskih in drugih objektov se v mejnem ugotovitvenem postopku določene oziroma ugotovljene posestne meje parcel, ki se na novo ustanavljajo, lahko začasno zamejničijo z lesenimi količki ob upoštevanju ostalih določb tega navodila, ki se nanašajo na zamejničenje. Po dokončanih gradbenih delih se posestne meje iz prejšnjega odstavka zamejničijo s predpisanimi mejnimi znamenji na podlagi elaborata o predhodno izvedenem mejnem ugotovitvenem postopku. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2-83/1976, 28.1.1976) L1976-SI-ZZKat-Navodilo-MUP.docx stran 8/15 3. Skica zamejničenja 31. člen Po opravljenem zamejničenju se mora izdelati skica zamejničenja. Skica zamejničenja je uradni dokument o poteku posestnih meja parcel v naravi ter o legi mejnih točk in o vrsti na njih postavljenih mejnih znamenj. Skica zamejničenja je obvezna priloga zapisniku o ugotovitvi oziroma določitvi posestnih meja parcel. 32. člen Za zavarovanje dokazov o legi mejnih točk se morajo izmeriti razdalje med sosednimi mejnimi točkami (v nadaljnjem besedilu: fronte) in za vsako mejno točko še razdalja med njo in določeno drugo stalno točko v naravi (v nadaljnjem besedilu: prečna mera); navedena stalna točka mora biti prikazana v zemljiško katastrskem načrtu in mora biti določena z isto natančnostjo kot mejna točka. Fronte in prečne mere se merijo po naslednjih pravilih: 1. merijo se horizontalno ali poševno po terenu; če se merijo poševno po terenu, se mora v skici zamejničenja vpisati poleg podatka o razdalji tudi črka "p" v oklepaju; 2. če terenske okolnosti to onemogočajo ali v primeru izredno dolgih ravnin posestnih meja se lahko opusti merjenje front; v tem primeru se za mejno točko izmerita najmanj dve prečni meri; 3. prečne mere se merijo približno pravokotno na potek posestne meje; 4. če sta od mejne točke izmerjeni dve fronti medsebojno približno pravokotni, se merjenje prečnih mer lahko opusti. Fronte in prečne mere se ustrezno vpišejo v skico zamejničenja v metrih in v centimetrih. 33. člen Skica zamejničenja obsega naslednje podatke: 1. številko parcele in njeno lego glede na sosednje parcele; 2. potek posestnih meja in lego mejnih točk z označbo mejnih znamenj; 3. fronte in prečne mere; 4. podatke o lastnikih oziroma uporabnikih parcel in o dejanskih uživalcih; 5. katastrsko občino in številko lista detajla; 6. datum izdelave skice in podpis uradne osebe, ki je skico izdelala. Podatki iz prejšnjega odstavka se v skico zamejničenja vpišejo v črnem tušu. 34. člen V skico zamejničenja, ki se izdela za potrebe zemljiškokatastrske izmere na območju, kjer obstoji zemljiški kataster, se številke parcel vpišejo po obstoječi oštevilčbi parcel v veljavnem zemljiško- Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2-83/1976, 28.1.1976) L1976-SI-ZZKat-Navodilo-MUP.docx stran 9/15 katastrskem operatu; na območju, kjer ni zemljiškega katastra, pa po izvršeni oštevilčbi v novo izdelanih zemljiško- katastrskih načrtih. 35. člen Posestne meje parcel se v skico zamejničenja vrišejo z naslednjimi znaki; 1. soglasno ugotovljena (nesporna) meja: s polno neprekinjeno črto debeline 0,5 mm; 2. po enostranskem izkazu ugotovljena meja: s črtkasto črto debeline 0,2 mm; 3. sporna oziroma zaradi drugih vzrokov ne ugotovljena meja: s črtkasto črto debeline 0,5 mm; 4. z zazidalnim načrtom neusklajena meja: s črto-pikčasto črto debeline 0,2 mm. V primerih, ko posestna meja poteka po zidani, betonski ali železni ograji ali po zgradbi, se poleg znaka za mejo po prejšnjem odstavku vriše tudi znak za ograjo oziroma zgradbo, ki je določen s predpisi za temeljno geodetsko izmero, in sicer: - na obeh straneh mejne črte, če meja poteka po sredini ograje oziroma zgradbe, - na isti strani mejne črte. kjer leži parcela lastnika ograje oziroma zgradbe, če meja poteka po eni strani ograje ali zgradbe. 36. člen Mejna znamenja se v skico zamejničenja vrišejo z naslednjimi znaki: 1. betonski steber, obdelani kamen in klin s sidrom v obliki kvadrata stranice 2 mm; 2. železni klin: v obliki kroga premera 2 mm; 3. kovinski čep: v obliki kroga premera 2 mm, pri katerem se na njegovi zunanji strani vpišeta črki "k č"; 4. v steni vklesan križ: v obliki enakostraničnega trikotnika stranice 2 mm; 5. lomne točke po robovih ograje oziroma stavbe ali na strehi: v obliki pike debeline 0,3 mm. 37. člen Skica zamejničenja, ki se izdela v mejnem ugotovitvenem postopku za potrebe izdelave zemljiškega katastra na območju, kjer ta že obstoji, se ne more uporabiti kot izmeritvena skica. 38. člen V skico zamejničenja, ki se izdela v postopku vzdrževanja zemljiškega katastra, se ne glede na določbe drugega odstavka 33. člena tega navodila vrišejo z rdečim tušem novoustanovljene oziroma spremenjene posestne meje in številke novoustanovljenih parcel. V skico zamejničenja iz prejšnjega odstavka se poleg podatkov iz 33. člena tega navodila vpišejo tudi naslednji podatki: 1. dejanska vrsta rabe zemljišča z navedbo katastrske kulture oziroma kategorije zemljišča; 2. številke sosednjih parcel in podatki o njihovih lastnikih oziroma uporabnikih; Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2-83/1976, 28.1.1976) L1976-SI-ZZKat-Navodilo-MUP.docx stran 10/15 3. podatki o predvidenem novem lastniku oziroma uporabniku; ti podatki se vpišejo z rdečim tušem. 39. člen Skica zamejničenja, ki se izdela v postopku vzdrževanja zemljiškega katastra, se lahko uporabi kot izmeritvena skica, vendar le v primerih, ko izmeritev opravi oseba, ki je tudi vodila mejni ugotovitveni postopek oziroma postopek za določitev meje (6. člen). 40. člen Merilo skice zamejničenja mora biti izbrano tako, da zagotovi nedvoumno preglednost vrisa in vpisa vseh predpisanih podatkov. Skice zamejničenja se izdelajo praviloma v približnem merilu 1:500 ali 1:1000. 41. člen V skico zamejničenja ni dovoljeno naknadno vrisovati ali vpisovati nikakršnih podatkov, razen v primerih iz 34. in 39. člena tega navodila. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se v skico zamejničenja, ki je bila izdelana v mejnem ugotovitvenem postopku za zemljiško- katastrsko izmero, smejo vpisati popravke frontov in prečnih mer, če se ob izmeritvi ugotovi, da so bile napačno merjene; vpis novih podatkov se opravi z rdečim tušem in se mora overiti s podpisom osebe, ki je izvršila popravko. Skica zamejničenja se mora trajno hraniti v zbirki listin zemljiškega katastra. IV. MEJNI UGOTOVITVENI POSTOPEK 1. Udeleženci v postopku 42. člen Na območju, kjer obstaja zemljiški kataster in zemljiška knjiga, sodelujejo v mejnem ugotovitvenem postopku v zemljiški knjigi vpisani lastniki oziroma uporabniki parcel, za katerih posestne meje se vodi postopek; na območju, kjer ni zemljiškega katastra in zemljiške knjige, sodelujejo dejanski posestniki zemljišč. V mejnem ugotovitvenem postopku sodelujejo tudi tisti lastniki oziroma uporabniki parcel, ki so pravno veljavno pridobili lastninsko pravico oziroma pravico uporabe, zemljiško-knjižni prenos navedene pravice pa še ni bil izpeljan. 43. člen V mejnem ugotovitvenem postopku, ki se opravlja zaradi vzdrževanja zemljiškega katastra, lahko sodelujejo, poleg lastnikov oziroma uporabnikov iz prejšnjega člena, tudi predvideni bodoči lastniki oziroma uporabniki parcel, ki se na novo ustanavljajo; ti sodelujejo v postopku kot priče. 44. člen Kot predstavnik nosilca pravic za zemljišča v splošni rabi sodeluje v mejnem ugotovitvenem postopku predstavnik občine, na katerem območju so zemljišča v splošni rabi, in po potrebi tudi predstavnik organizacije, ki upravlja ta zemljišča. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2-83/1976, 28.1.1976) L1976-SI-ZZKat-Navodilo-MUP.docx stran 11/15 45. člen Skupino solastnikov oziroma souporabnikov parcele lahko zastopa v mejnem ugotovitvenem postopku eden od njih, skladno z določbami 56. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 18-379/65). Lastnika oziroma uporabnika parcele, ki ne more sodelovati v mejnem ugotovitvenem postopku, lahko skladno z določbami 57. do 61. člena zakona o splošnem upravnem postopku zastopa druga pooblaščena oseba. Za zastopanje pravnih oseb v mejnem ugotovitvenem postopku in za podpisovanje ugotovitvenega zapisnika je potrebno pismeno pooblastilo in štampiljka pravne osebe. 2. Priprave za izvedbo postopka 46. člen Na mejni ugotovitveni postopek se morajo v skladu z določbami 13. člena zakona o zemljiškem katastru s posebnim vabilom vabiti vsi prizadeti lastniki oziroma uporabniki parcel, katerih meje se ugotavljajo. Pristojni občinski geodetski organ oziroma pooblaščena geodetska organizacija združenega dela (v nadaljnjem besedilu: izvajalec postopka) pošlje vabilo s povratnico. 47. člen V vabilu za mejni ugotovitveni postopek mora biti navedeno zlasti naslednje: - številka in vrsta rabe parcele v postopku in katastrska občina, v kateri leži parcela, - datum in čas postopka, - poziv, da prizadeti lastniki oziroma uporabniki zaznamujejo potek posestnih meja z lesenimi količki oziroma, tam kjer to ni mogoče, z drugimi znaki, - opozorilo, da so potrebna pooblastila za zastopanje v postopku, - kakšne bodo posledice zaradi morebitnega nesodelovanja lastnikov oziroma uporabnikov v postopku. Na območju, kjer ni zemljiškega katastra, se mora v vabilu iz prejšnjega odstavka navesti krajevno ime zemljišča namesto številke in vrste rabe parcele. 48. člen V primerih, ko se izvaja mejni ugotovitveni postopek za namene izdelave zemljiškega katastra, mora izvajalec postopka izdati tudi poseben razglas, s katerim obvesti javnost o času, območju in načinu postopka; razglas se objavi na krajevno običajen način. Z razglasom iz prejšnjega odstavka se morajo pozvati vsi lastniki oziroma uporabniki zemljišč z območja, za katero se namerava izdelati zemljiški kataster: - da do določenega roka zaznamujejo z lesenimi količki oziroma z drugimi znaki potek posestnih meja in da odstranijo ovire, ki bi eventualno onemogočale merjenje razdalij po posestnih mejah; - da v pisarni izvajalca postopka preverijo vpise nosilcev pravic na zemljiščih in da ga obvestijo o nastalih spremembah; Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2-83/1976, 28.1.1976) L1976-SI-ZZKat-Navodilo-MUP.docx stran 12/15 - da uredijo vse potrebno v zvezi z morebitnim zastopanjem njihovih interesov v mejnem ugotovitvenem postopku; - da si v pisarni izvajalca postopka preskrbijo vsa dodatna pojasnila in obvestila v zvezi z mejnim ugotovitvenim postopkom. 3. Izvedba postopka 49. člen Skladno z določbami 14. in 15. člena zakona o zemljiškem katastru mora uradna oseba, ki vodi mejni ugotovitveni postopek, opraviti zlasti naslednje: - identificirati parcele glede na stanje, ki je evidentirano v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi; na območjih, kjer ne obstajata ti dve evidenci, pa glede na dejansko stanje lastninske pravice oziroma pravice uporabe; - v sodelovanju s prizadetimi lastniki oziroma uporabniki ugotoviti potek posestnih meja; - preveriti pravilnost zaznambe lomnih točk na posestnih mejah z lesenimi količki oziroma z drugimi znaki, ki so jih predhodno postavili lastniki oziroma uporabniki; če to ni bilo storjeno, mora poskrbeti, da jih postavijo po njegovih napotilih; - postaviti na mesta lesenih količkov oziroma drugih začasnih znakov mejna znamenja; - izmeriti fronte med mejnimi znamenji in prečne mere; - izdelati skico zamejničenja, - sestaviti zapisnik o ugotovitvi in zamejničenju posestnih meja (ugotovitveni zapisnik). 50. člen Ugotovitveni zapisnik v mejnem ugotovitvenem postopku se sestavi po določbah 74. do 77. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Poleg splošne vsebine, ki je za zapisnik predpisana v zakonu o splošnem upravnem postopku, obsega ugotovitveni zapisnik v mejnem ugotovitvenem postopku še naslednje: 1. naziv katastrske občine; 2. številke parcele, za katere so se soglasno ugotovile vse posestne meje; 3. navedbo posestnih meja med parcelami, ki se niso mogle definitivno ugotoviti zaradi nesoglasja med mejaši ali zaradi nenavzočnosti enega ali vseh mejašev; 4. ugotovitev o izvršenem zamejničenju; če zamejničenje ni bilo izvršeno, je treba natančno navesti za katere posestne meje ni bilo izvršeno; 5. navedbo posestnih meja, ki so orientacijsko prevzete iz podatkov zemljiško-katastrskega operata; 6. ugotovitev o seznanitvi prizadetih strank s skico zamejničenja; 7. ugotovitev, da so bili lastniki oziroma uporabniki parcel, katerih posestne meje se niso mogle ugotoviti zaradi nesoglasja, pozvani, da sprožijo sodni postopek za ugotovitev oziroma določitev meje. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2-83/1976, 28.1.1976) L1976-SI-ZZKat-Navodilo-MUP.docx stran 13/15 51. člen V primerih iz drugega odstavka 15. člena zakona o zemljiškem katastru mora uradna oseba, ki vodi mejni ugotovitveni postopek, seznaniti lastnike oziroma uporabnike, ki niso sodelovali v postopku na kraju samem, z vsebino ugotovitvenega zapisnika iz prejšnjega člena in s skico zamejničenja; če se navedeni lastniki oziroma uporabniki strinjajo s potekom posestnih meja tako, kot je navedeno v ugotovitvenem zapisniku in v skici zamejničenja, podpišejo zapisnik; če se ne strinjajo, sestavi uradna oseba dodatek k ugotovitvenem zapisniku z navedbo dejstev, ki jih izrazijo, oziroma drugih podatkov. 52. člen V primerih, ko se za potrebe izdelave zemljiškega katastra ugotavljajo posestne meje parcel, ki so že bile ugotovljene ali določene v mejnem ugotovitvenem postopku oziroma v sodnem postopku (8. člen), se morajo na mejni ugotovitveni postopek vabiti prizadeti lastniki oziroma uporabniki, da bi se v njihovi navzočnosti preverila skladnost poteka posestnih meja v naravi z elaboratom predhodno izvedenega mejnega ugotovitvenega postopka oziroma sodnega postopka. Če uradna oseba, ki vodi postopek, ugotovi, da potek posestnih meja v naravi ni v skladu z elaboratom predhodno izvedenega mejnega ugotovitvenega postopka oziroma sodnega postopka, prevzame podatke o poteku posestnih meja iz navedenih elaboratov. V takem primeru se lahko po naročilu lastnikov oziroma uporabnikov prenesejo v naravo posestne meje po podatkih iz prej navedenih elaboratov. O svojem delu po prejšnjih odstavkih tega člena sestavi uradna oseba zapisnik. 53. člen Ob izvedbi mejnega ugotovitvenega postopka za namene izdelave zemljiškega katastra na območju, kjer ta že obstoji, se potek posestne meje, ki se zaradi nesoglasja med prizadetimi lastniki oziroma uporabniki ni mogel ugotoviti v naravi, prevzame do odprave navedenega nesoglasja iz podatkov obstoječega zemljiškega katastra. Kot prevzem posestnih meja po določbi prejšnjega odstavka se štejejo naslednja opravila: 1. izvedba orientacijskega vrisa v skico zamejničenja in v nov zemljiško-katastrski načrt tiste posestne meje, ki je prikazana v obstoječem zemljiško-katastrskem načrtu; 2. določitev površine parcel, ki imajo skupno posestno mejo prevzeto iz obstoječega zemljiško- katastrskega načrta; površina se določi na podlagi razmerja med novo skupno površino teh parcel in površino, ki je za vsako od teh parcel vpisana v obstoječem zemljiško-katastrskem operatu. 54. člen V primerih, ko se v mejnem ugotovitvenem postopku za parcelacijo zemljišč v namene iz 3. točke 5. člena tega navodila ne more zaradi nesoglasja med lastniki oziroma uporabniki ugotoviti ena ali več posestnih meja parcele, ki se deli, ni dovoljeno do odprave nesoglasja: 1. deliti parcelo na dva ali več delov, katerih površina je pred delitvijo pogojena na površino parcele, ki se deli; 2. oddeliti od obstoječe parcele del, ki bi imel sporno posestno mejo. 55. člen V primerih, ko se posamezni lastniki oziroma uporabniki niso odzvali na mejni ugotovitveni postopek za ugotovitev posestnih meja po določbi 3. točke 4. člena tega navodila in se tudi niso odzvali vabilu, Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2-83/1976, 28.1.1976) L1976-SI-ZZKat-Navodilo-MUP.docx stran 14/15 da v uradnih prostorih izvajalca postopka podpišejo ugotovitveni zapisnik, čeprav so vabilo prejeli, se šteje, da ne soglašajo s potekom posestne meje, ki je bila ugotovljena v njihovi odsotnosti; v takem primeru napoti uradna oseba, ki vodi postopek, prizadete lastnike oziroma uporabnike, da sprožijo sodni postopek za ugotovitev oziroma določitev meje. Posestna meja, ki je bila v primeru iz prejšnjega odstavka na kraju samem ugotovljena v odsotnosti posameznih prizadetih lastnikov oziroma uporabnikov, se ne evidentira v zemljiškem katastru. V. EVIDENCA O UGOTOVITVAH MEJA 56. člen Občinski geodetski organ vodi uradno evidenco o posestnih mejah parcel, ki so bile predmet mejnega ugotovitvenega postopka oziroma sodnega postopka. Če je za izvajanje mejnega ugotovitvenega postopka za parcelacije zemljišč pooblaščena geodetska organizacija združenega dela, vodi evidenco iz prejšnjega odstavka ta organizacija. 57. člen Evidenca iz prejšnjega člena se vodi na posebnih prozornih kopijah veljavnih zemljiško-katastrskih načrtov ali pa na prozornih folijah. Na posebnih prozornih kopijah oziroma folijah iz prejšnjega odstavka se z znaki iz 35. člena tega navodila ali na drug ustrezen način vrišejo posestne meje parcel, ki so bile obravnavane v mejnem ugotovitvenem postopku oziroma v sodnem postopku; zraven tako vrisane posestne meje se vpiše številka zapisnika o mejnem ugotovitvenem postopku oziroma številka ustreznega sodnega akta. Oštevilčenje ugotovitvenih zapisnikov oziroma ustreznih sodnih aktov se vodi za vsako katastrsko občino posebej. 58. člen O posestnih mejah. ki so se ugotavljale v mejnem ugotovitvenem postopku za namene izdelave zemljiškega katastra, vodi izvajalec postopka začasno evidenco, ki se po dokončani izmeri ustrezno priključi evidenci iz 56. člena tega navodila. Začasna evidenca iz prejšnjega odstavka se vodi na prozorni foliji skice zamejničenja s prikazom obravnavanih posestnih meja skladno z določbami drugega odstavka prejšnjega člena. Zraven vsake sporne posestne meje se vpiše tudi zakonski rok, v katerem lahko prizadeti sprožijo sodni postopek za ugotovitev meje. Zraven vsake enostransko ugotovljene posestne meje se vpiše rok, v katerem so bili prizadeti pozvani, da v uradnih prostorih izvajalca postopka podpišejo ugotovitveni zapisnik. Ko se v teku mejnega ugotovitvenega postopka spremeni posestna meja iz sporne v soglasno ugotovljeno ali iz enostransko ugotovljene v sporno mejo, se ustrezno popravi znak za mejo in se popravijo oziroma črtajo podatki o rokih, ki so postali nepotrebni. IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 59. člen Ob izvedbi programa Republiške skupnosti za ceste za evidentiranje v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi obstoječih magistralnih in regionalnih cest v obdobju od 1976. do 1980. leta se meje Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2-83/1976, 28.1.1976) L1976-SI-ZZKat-Navodilo-MUP.docx stran 15/15 navedenih cest, ne glede na določbe prvega stavka drugega odstavka 14. člena tega navodila, ne ugotavljajo v mejnem ugotovitvenem postopku. Ugotovitev meje cest iz prejšnjega odstavka se opravi po določbah prvega odstavka 14. člena tega navodila; ugotovljeno stanje se razgrne prizadetim lastnikom oziroma uporabnikom po določbah 21. in 22. člena zakona o zemljiškem katastru. 60. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ________________________________ Ta pravilnik velja od 5. februarja 1976. ________________________________ (1) Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 6/1987), objavljeno 20.2.1987, velja od 28.2.1987. (2) Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE) (Uradni list RS, št. 52-2447/2000), objavljen 13.6.2000, ki velja od 28.6.2000 in se uporablja od 28.12.2000, določa: "104. člen (prenehanje veljavnosti) (3) Do izdaje izvršilnih predpisov po tem zakonu se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, naslednji predpisi: ... 2. navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2/76 in 6/87) ..." __________________________________________________________________________________ L1982-SI-ZZKat-Pravilnik o vodenju vrst rabe.docx stran 1/6 PRAVILNIK O VODENJU VRST RABE ZEMLJIŠČ V ZEMLJIŠKEM KATASTRU I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določajo nomenklatura, oznake in šifre vrst rabe zemljišč, merila in pogoji za uvrščanje zemljišč v vrste rabe, pravila za evidentiranje ter ugotavljanje vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru. 2. člen Vsako zemljišče se glede na dejansko rabo uvrsti v eno od skupin vrst rabe, ki so določene z zakonom, in v eno od vrst rabe zemljišč, ki so določene s tem pravilnikom. II. NOMENKLATURA, OZNAKE, ŠIFRE IN RAZVRSTITEV VRST RABE ZEMLJIŠČ 3. člen V zemljiškem katastru se vodijo vrste rabe zemljišč po naslednji nomenklaturi in z naslednjimi oznakami in šiframi: Nomenklatura Oznaka Šifra Katastrske kulture 1. njive nj 101 2. vrt vr 102 3. plantažni sadovnjak psd 103 4. ekstenzivni sadovnjak sd 104 5. vinograd vg 105 6. hmeljišče hm 106 7. travnik tr 107 8. barjanski travnik btr 108 9. pašnik pš 109 10. trstičje trs 110 11. gozdna plantaža gdp 111 12. gozd gd 112 Zemljišča pod gradbenimi objekti 1. stanovanjska stavba st. st. 201 2. poslovna stavba p. st. 202 3. gospodarsko poslopje g. posl. 203 4. garaža gar. 204 5. funkcionalni objekt f. obj. 205 6. spomenik spom. 206 7. porušeni objekt por. obj. 207 8. cesta cesta 208 9. pot pot 209 10. železnica žel. 210 11. dvorišče dv. 211 12. prodajni trg pr. trg 212 13. parkirišče par. 213 14. odprto skladišče odp. skl. 214 15. odlagališče odpadkov odl. odp. 215 16. odprti kop odp. kop 216 L1982-SI-ZZKat-Pravilnik o vodenju vrst rabe.docx stran 2/6 Nomenklatura Oznaka Šifra Zelene površine 1. zelenica zel. 301 2. pokopališče pok. 302 3. park park 303 4. igrišče igr. 304 Nerodovitna zemljišča 1. neplodno npl. 401 2. vodotok vod. 402 3. jezero jez. 403 4. ribnik rib. 404 5. močvirje moč. 405 III. MERILA ZA UVRŠČANJE ZEMLJIŠČ V VRSTE RABE 1. Uvrščanje zemljišč v katastrske kulture 4. člen Proizvodno sposobna zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijsko oziroma gozdarsko proizvodnjo, se uvrščajo v posamezne katastrske kulture po pravilniku za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Uradni list SRS, št. 28/79). 2. Uvrščanje zemljišč pod gradbenimi objekti 5. člen 1. V stanovanjsko stavbo se uvrščajo zemljišča pod stavbami, ki se pretežno uporabljajo za stanovanje, npr. stanovanjska hiša, stanovanjski blok (stolpnica), počitniška hiša itd. V stanovanjsko stavbo se uvrsti tudi zemljišče pod stanovanjsko stavbo v gradnji, ki je dograjena do vključno 3. gradbene faze, in pod opuščeno stanovanjsko stavbo. 2. V poslovno stavbo se uvrščajo zemljišča pod stavbami, ki se pretežno uporabljajo za dejavnosti organizacije združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, društev, samostojnih obrtnikov in drugih civilnopravnih oseb, npr. industrijska hala, industrijsko skladišče, elektrarna, zadružni hlev, žaga, mlekarna, banka, pošta, šola, vrtec, gledališče, muzej, kino, bolnica, trgovina, hotel, gostilna, študentski dom, stavba za shranjevanje letal, čolnov (hangar), sodnija, stavba državne uprave, gasilski dom, lovska koča, športna dvorana, obrtna delavnica, servisna delavnica, cerkev, kapela itd. V poslovno stavbo se uvrsti tudi zemljišče pod poslovno stavbo, ki je dograjena do vključno 3. gradbene faze in pod opuščeno poslovno stavbo. 3. V gospodarsko poslopje se uvrščajo zemljišča pod nestanovanjskimi stavbami občanov, ki se pretežno uporabljajo za opravljanje kmetijske dejavnosti, npr. hlev, zidanica, klet, drvarnica, skedenj, kozolec itd. V gospodarsko poslopje se uvrsti tudi zemljišče pod gospodarskim poslopjem v gradnji oziroma opuščenem gospodarskim poslopjem, ki ima zgrajeno streho oziroma zgrajeno streho še obstoja. 4. V garažo se uvrščajo zemljišča pod stavbami, namenjenimi za shranjevanje predvsem motornih vozil, ki so konstrukcijsko samostojne glede na sosednje stavbe, ali pa so v sklopu vrste garaž. V garažo se uvrsti tudi zemljišče pod garažo v gradnji, ki je dograjena do vključno 3. gradbene faze. 5. V funkcionalni objekt se uvrščajo zemljišča pod samostojnimi gradbenimi objekti, ki funkcionalno L1982-SI-ZZKat-Pravilnik o vodenju vrst rabe.docx stran 3/6 služijo določeni dejavnosti, kot so npr. samostojno stoječ dimnik, ribogojnica, jez, soline, bazen, tribuna, skakalnica, svetilnik, transformator itd. 6. V spomenik se uvrščajo zemljišča pod samostojnimi spominskimi obeležji, kot so npr. zgrajen zgodovinski spomenik, spomenik NOB, grobnica padlih vojakov, itd. ter zemljišča pod porušenimi oziroma delno porušenimi stavbami in drugimi objekti, ki imajo izključno spomeniško funkcijo, kot npr. razvalina gradu, antične grobnice, ostanek utrdbe, zida itd. 7. V porušeni objekt se uvrščajo zemljišča pod porušeno stanovanjsko stavbo, poslovno stavbo, gospodarskim poslopjem, garažo ali funkcionalnim objektom, ki jih ni možno uvrstiti v eno od teh vrst rabe, vendar je objekt v takem stanju, da mu je mogoče nedvoumno ugotoviti tloris in nima spomeniške funkcije. 8. V cesto se uvrščajo zemljišča pod prometnimi površinami, ki so z zakonom opredeljene kot javne in gozdne ceste. V cesto se uvrstijo zemljišča, ki poleg cestišča pripadajo cestnemu svetu, kot npr. zemljišča pod napravami za odvodnjavanje, pločniki, kolesarskimi stezami, pešpotmi, odstavnimi pasovi, parkirišči, počivališči, avtobusnimi postajališči in obračališči, objekti za tehtanje in kontrolo prometa, helikopterskimi pristajališči, stalnimi napravami proti snežnim zametom, lavinam in zemeljskimi plazovi, objekti za vzdrževanje ceste, cestninskimi postajami, priključki odvoznih in dovoznih cest, nasipi, useki, zelenice itd. 9. V pot se uvrščajo zemljišča pod prometnimi površinami, ki se uporabljajo kot javne poti. V pot se uvrščajo tudi zemljišča pod potmi, ki niso javne, pod pogojem, da imajo utrjeno vozišče. Zemljišča pod pripadajočimi potnimi objekti se uvrstijo v pot. Na območju zelenih površin se v pot uvrsti le zemljišče, ki se uporablja za promet z motornimi oziroma vprežnimi vozili. Ne glede na 2. odstavek te točke se zemljišče pod potjo, ki poteka po dvorišču, prodajnem trgu, parkirišču, odprtem skladišču, odlagališču odpadkov ali odprtem kopu, ne uvrsti v pot, temveč v vrsto rabe zemljišča, po katerem pot poteka. 10. V železnico se uvrščajo zemljišča pod prometnimi površinami, opremljenimi s progo, ki se uporablja za javni železniški promet ali železniški promet za posamezne gospodarske organizacije (industrijska železnica). V železnico se poleg zemljišča pod progo uvrstijo tudi zemljišča pod pripadajočimi progovnimi objekti, zelenice ter druga zemljišča v okviru železniškega sveta. Zemljišče pod industrijsko železnico, ki poteka po dvorišču, odprtem skladišču, odlagališču odpadkov, ali odprtem kopu istega upravljalca se ne uvrsti v železnico, temveč v navedene vrste rabe. 11. V dvorišče se uvrščajo zemljišča ob stavbi oziroma med stavbami, ki so namenjene dejavnosti v zvezi s funkcijo stavbe in njenim vzdrževanjem. V dvorišče se uvrščajo tudi zemljišča po določbah 9. člena pravilnika za katastrsko klasifikacijo zemljišč. 12. V prodajni trg se uvrščajo zemljišča, ki so trajno namenjena in urejena za promet z blagom, npr. živilski trg, živinski trg, avtomobilski trg, sejmišče, razstavišče itd. 13. V parkirišče se uvrščajo zemljišča, ki ne pripadajo cestnemu svetu, namenjena in urejena za postanek vozil. 14. V odprto skladišče se uvrščajo zemljišča, namenjena in urejena za trajno shranjevanje surovin polizdelkov, izdelkov ipd. na prostem. 15. V odlagališče odpadkov se uvrščajo zemljišča, ki so trajno namenjena in urejena za odlaganje industrijskih, komunalnih in drugih odpadkov. L1982-SI-ZZKat-Pravilnik o vodenju vrst rabe.docx stran 4/6 16. V odprti kop se uvrščajo zemljišča, ki se izkoriščajo za odkup rude in rudnin, kot so premog, glina, gramoz ipd. 3. Uvrščanje zelenih površin 6. člen 1. V zelenico se uvrščajo zemljišča, ki so urejena za varovanje okolja ali okras posamezne stavbe ali objekta oziroma manjše skupine stavb ali objektov in se ne uporabljajo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo. Zelenica, ki se nahaja na območju katere druge zelene površine, se uvrsti v le-to. 2. V pokopališče se uvrščajo zemljišča, ki so namenjena in urejena za pokop ljudi, z vsemi pripadajočimi objekti, kot so grobovi, nagrobniki, grobnice, poti, zelenice itd., razen zemljišč pod poslovnimi stavbami, gospodarskimi poslopji in spomeniki. 3. V park se uvrščajo zemljišča, urejena s sistemom zelenic, poti in objektov, namenjena za oddih in pouk. 4. V igrišče se uvrščajo zemljišča, urejena, opremljena in namenjena rekreativnemu in športnemu udejstvovanju, prireditvam in igri, npr. športno igrišče, otroško igrišče, kopališče itd. 4. Uvrščanje nerodovitnih zemljišč 7. člen 1. V neplodno se uvrščajo zemljišča, ki so zaradi naravnih pogojev nesposobna za kmetijsko in gozdno proizvodnjo, npr. plaz, melišča, skalovje, prodišče itd. V neplodno se uvrščajo tudi zemljišča pod ruševinami gradbenih objektov, ki se ne uvrstijo v potrošen objekt, ter zemljišča opuščenih oziroma nesaniranih površinskih kopov ali depojev, opuščene prometne površine itd. Zemljišče poraščeno z ruševjem se uvrsti v neplodno, če ga gozdno gospodarska organizacija ne vodi kot gozd. 2. V vodotok se uvrščajo zemljišča pod rekami in potoki oziroma zgrajenimi strugami s tekočo vodo, s pripadajočimi zemljišči za zavarovanje in vzdrževanje obrežja. 3. V jezero se uvrščajo zemljišča pod naravnimi ali zajeznimi vodnimi površinami s stalno stoječo vodo, ki so uradno poimenovana kot jezero. V jezero se uvrščajo tudi zemljišča za zavarovanje in vzdrževanje njegovega obrežja. 4. V ribnik se uvrščajo zemljišča pod manjšimi vodnimi površinami s stoječo vodo, ki nimajo značilnosti funkcionalnega objekta, s pripadajočimi zemljišči za zavarovanje in vzdrževanje obrežja. 5. V močvirje se uvrščajo zemljišča poraščena z rastlinjem, ki se ne uporablja za kmetijsko ali gozdarsko proizvodnjo, in so pretežni čas pod vodo. IV. POGOJI ZA UVRŠČANJE ZEMLJIŠČ V VRSTE RABE 8. člen Zemljišče se uvrsti v vrsto rabe glede na dejansko rabo, če dosega ali presega minimalno površino, ki je za posamezno vrsto rabe naslednja: - katastrske kulture; po pravilniku za katastrsko klasifikacijo zemljišč, L1982-SI-ZZKat-Pravilnik o vodenju vrst rabe.docx stran 5/6 - prodajni trg, parkirišče, odprto skladišče, odlagališče odpadkov, odprt kop, zelenica, pokopališče, park in igrišče: 200 m 2 - neplodno, jezero, ribnik, močvirje: če se zemljišče teh vrst rabe nahajajo na zemljiščih pod katastrsko kulturo, se minimalna površina opredeli v skladu z 10. členom pravilnika za katastrsko klasifikacijo zemljišč, sicer je minimalna površina: 200 m 2 . Zemljišče se uvrsti v vrsto rabe stanovanjska stavba, gospodarsko poslopje, garaža, funkcionalni objekt, spomenik, porušeni objekt, cesta, pot, železnica, dvorišče in vodotok ne glede na površino. Pri opredelitvi površine zemljišča pod stanovanjsko stavbo, poslovno stavbo, gospodarskim poslopjem, garažo, funkcionalnim objektom, spomenikom in porušenim objektom se upošteva tloris temelja stavbe oziroma objekta; detajli (balkoni, verande ipd.) se upoštevajo le, če imajo temelj na zemljišču. Zemljišča pod provizoriji, začasnimi stavbami in funkcionalnimi objekti, ki nimajo stalnih temeljev, se ne glede na površino uvrstijo v vrsto rabe zemljišča, na katerem so ti objekti postavljeni. 9. člen Zemljišče iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika, ki ne dosega minimalne površine, se uvrsti v vrsto rabe sosednjega zemljišča na istem posestnem kosu, upoštevajoč sličnost rabe in pretežnost površine zemljišč. Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se v vrsto rabe stanovanjska stavba, poslovna stavba, gospodarsko poslopje, garaža, funkcionalni objekt, spomenik in porušeni objekt ne sme uvrstiti zemljišče druge rabe. V. EVIDENTIRANJE VRST RABE ZEMLJIŠČ 10. člen Zemljišču ene vrste rabe se podeli parcelna številka, če dosega ali presega površino 200 m 2 . Ne glede na prejšnji odstavek se podeli parcelna številka zemljišču ene vrste rabe, če je zemljišče omejeno s posebnimi mejami (v nadaljnjem besedilu: posestni kos), ali če je dvorišče. Zemljišče, ki ne izpolnjuje pogoja za podelitev lastne parcelne številke, se vodi pod parcelno številko sosednjega zemljišča, na istem posestnem kosu. Če na posestnem kosu obstajata dve ali več zemljišč s parcelno številko, se zemljišče, ki ne izpolnjuje pogoja za podelitev parcelne številke, vodi pod parcelno številko tistega zemljišča, ki mu je po vrsti rabe najbolj slično. Zemljiščem več vrst rabe na enem posestnem kosu, ki vsako zase ne izpolnjuje pogoja za podelitev parcelne številke, se podeli ena sama parcelna številka. 11. člen Zemljišče, ki se mu ne podeli parcelna številka, se vodi v pisnem delu zemljiško katastrskega operata s svojim podatkom o površini in vrsti rabe pod parcelno številko parcele, kateri je priključeno, v zemljiško katastrskem načrtu pa se prikaže z mejo vrste rabe in znakom pripadnosti. 12. člen L1982-SI-ZZKat-Pravilnik o vodenju vrst rabe.docx stran 6/6 Vrste rabe zemljišč se v zemljiško katastrskem načrtu označujejo z znaki. Oblika in dimenzija znakov ter način uporabe in risanja v zemljiško katastrskih in topografskih katastrskih načrtih za različna merila bodo urejeni s posebnim predpisom. VI. UGOTAVLJANJE VRST RABE ZEMLJIŠČ 13. člen Vrste rabe zemljišč se ugotavljajo ob izvajanju zemljiško katastrske izmere in ob vzdrževanju zemljiškega katastra neposredno na zemljišču ter posredno na podlagi podatkov aerosnemanja in drugih tehničnih podatkov, ki zagotavljajo pravilnost uvrščanja zemljišč v vrste rabe. Uporaba podatkov aerosnemanja in drugih tehničnih podatkov iz prvega odstavka tega člena bo urejena s posebnim aktom. 14. člen Strokovno-operativna dela pri ugotavljanju vrst rabe zemljišč pod gradbenimi objekti, zelenih površin in nerodovitnih zemljišč opravljajo geodetski strokovnjaki. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Občinski geodetski organi so dolžni, da v roku petih let od izdaje tega pravilnika uskladijo do sedaj vodene vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru z določili tega pravilnika. 16. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ______________ Ta pravilnik velja od 3.12.1982. ______________ Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE) (Uradni list RS, št. 52/2000), objavljen 13.6.2000, ki velja od 28.6.2000 in se uporablja od 28.12.2000, določa: "104. člen (prenehanje veljavnosti) ... (3) Do izdaje izvršilnih predpisov po tem zakonu se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, naslednji predpisi: ... 4. pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82) __________________________________________________________________________________ Uradni list RS, št. 57/1999 z dne 16.07.1999 2725. Navodilo o začetku uradne uporabe digitalnega katastrskega načrta, Stran 7347. L1999-SI-ZZKat-Navodilo_o_zacetku_uporabe_DKN.docx stran 1/2 Na podlagi 2. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odločba US in 29/95) izdaja Minister za okolje in prostor N A V O D I L O o začetku uradne uporabe digitalnega katastrskega načrta 1. člen (1) Digitalni katastrski načrt so zemljiškokatastrski načrti v predpisani vektorski digitalni obliki. (2) Digitalni katastrski načrt se vodi in uporablja pod pogoji, ki jih določa to navodilo. 2. člen Digitalni katastrski načrt se začne uporabljati kot uradni grafični prikaz podatkov zemljiškega katastra: – ko je digitalni katastrski načrt izdelan za območje cele katastrske občine, – ko je digitalni katastrski načrt izdelan v državnem koordinatnem sistemu, – ko parcele oziroma parcelni deli homogeno in zvezno pokrivajo območje cele katastrske občine, – ko so meje katastrske občine iz prve alinee tega člena usklajene z mejami sosednjih katastrskih občin, – ko so podatki o parcelah usklajeni v opisnem in grafičnem delu zemljiškega katastra, in – ko je vzpostavljena evidenca elaboratov in zemljiškokatastrskih točk. 3. člen (1) Območna geodetska uprava Geodetske uprave Republike Slovenije, ki je krajevno pristojna za vodenje zemljiškega katastra, izdela za posamezno katastrsko občino analizo opisnih in grafičnih podatkov zemljiškega katastra, iz katere mora biti razvidno, ali digitalni katastrski načrt izpolnjuje vse pogoje iz prejšnjega člena. (2) Če iz analize opisnih in grafičnih podatkov zemljiškega katastra izhaja, da digitalni katastrski načrt izpolnjuje vse pogoje iz prejšnjega člena, sprejme minister, pristojen za geodetske zadeve sklep o začetku uradne uporabe digitalnega katastrskega načrta za posamezno katastrsko občino. (3) Sklep o začetku uradne uporabe digitalnega katastrskega načrta za posamezno katastrsko občino se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 4. člen (1) Analiza opisnih in grafičnih podatkov zemljiškega katastra ter sklep o začetku uradne uporabe digitalnega katastrskega načrta za posamezno katastrsko občino se hranita kot sestavni del operata zemljiškega katastra. (2) Območna geodetska uprava Geodetske uprave Republike Slovenije mora glavnemu uradu Geodetske uprave Republike Slovenije najpozneje v petnajstih dneh po uveljavitvi sklepa o začetku uradne uporabe digitalnega katastrskega načrta za posamezno katastrsko občino odstopiti kopijo digitalnega katastrskega načrta s stanjem na dan začetka uradne uporabe. Uradni list RS, št. 57/1999 z dne 16.07.1999 2725. Navodilo o začetku uradne uporabe digitalnega katastrskega načrta, Stran 7347. L1999-SI-ZZKat-Navodilo_o_zacetku_uporabe_DKN.docx stran 2/2 5. člen (1) Analogni zemljiškokatastrski načrti, ki z dnem začetka uradne uporabe digitalnega katastrskega načrta postanejo sestavni del arhiva zemljiškokatastrskega operata, se uporabljajo v postopkih vodenja in vzdrževanja zemljiškega katastra. (2) Podatki iz analognih zemljiškokatastrskih načrtov se izdajajo pod enakimi pogoji kot drugi arhivski podatki zemljiškega katastra. 6. člen (1) Podatki iz digitalnega katastrskega načrta se na zahtevo naročnika izdajo v obliki standardnih izrisov (zemljiškokatastrski načrt, mapna kopija) ali v digitalni obliki v standardnih formatih. (2) Če zahteva naročnik podatke v digitalni obliki, se kot uradni grafični prikaz zahtevanih podatkov zemljiškega katastra štejejo podatki v digitalni obliki v standardnih formatih skupaj s potrjenim grafičnim izrisom območja, za katerega se podatki izdajo. 7. člen (1) Ob izdaji podatkov iz digitalnega katastrskega načrta mora Geodetska uprava Republike Slovenije uporabnike podatkov informirati o kakovosti izdanih podatkov. (2) Na izdanih podatkih iz digitalnega katastrskega načrta morata biti vedno navedena merilo izvornega načrta in vrsta katastrske izmere za posamezno območje (grafična, numerično- grafična ali koordinatna izmera). 8. člen To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 014-1/1999-1 Ljubljana, dne 9. julija 1999. Minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar l. r. ___________________________________________________________________________