Dvojna gosposka v deželi. $ovoV poslanca g. Hermana v deželnein zboru v Gradcu.) V. Sedanja eentialistična. sistema mora propasti — sicer ne more biti boljše. Država in jeni dunajski miniatri ne morejo vsem deželam dobro in sre6no goapodariti. Nasledek jibovemu prizadevanju je in vselej bo: občna spačenost in ,,krida" ali denaratveno opesanje države, dežel, okrajev in srenj. Političnih poslov je tedaj treba razdeliti. Veliki državni posli, ki zadevajo jednako vse dežele, ti ae naj puatijo državi in jenim dunajakim ministrom, drugi pa se naj deželam v samoupravo iz.ro5ijo. Samouprava ae namreč ne snie tako umevati, da se kmetoin uradniake pisarije nalagajo, ampak da vaaka dežela avoje domače zadeve 8ama opravlja. Zato bi 8e naj sedanje diage c. k. nameatnije (Stattbaltereien) razpnstile. Jibovi posli pa bi se naj izroeili zopet deželnemu glavarju, kojega imenuje cesar kot atajerski deželni oblastnik. V državi naj on zapoveduje kot cesar, v deželi pa kot vojvod. Kot cesar naj ima svoje dunajske državue ministre, kot vojvod pa svojo deželuo gosposko. Tej bodi načelnik deželni glavar ali, kder je to starodavua navada, iuaraal, n. pr. na Českein in Gališkem. Ta in deželni zbor, kojemu je on ob jednem predseduik, naj daje v zvezi s ceearjem kot deželnim oblastnikom vae postave za deželo Stajerako in nibče drug. Za posvetovanje in poalovanje v državnib zadevah pa naj vaaka dežela izbira može iz deželnib poslancev za državne delegacije. Dunajskega državnega zbora pa popolnem treba ni! Vsakemu deželnemu zboru bodi pridjana samostalna, to je od državnib, du najskih ininistiov v deželnih zadevab popolnem neodvisna deželna gosjioska, ki bo za svoje poalovanje deželnemu zboru odgovorna. Načelnik jej bodi deželui glavar, ki podjiišuje vse uajviaje ukaze. Dunajski državni rninistri nimajo ničesar podpiševati, kar zadeva naae deželne reči. Otnenjenej deželne.j gosposki se naj izroČi vse, ka> sedaj cesarska namestni.ja in dežeini odbor opravljata ter ae jej naj naloži vsa djanska izpeljava deželnib in državnih poatav, kolikor te deželo zadevajo. Ta deželna gosposka naj predloži deželnemu zboru nov volilen red in naj nastavlja in ureduje v zrezi z deželnim zbororn vse nižje goapoake po celi deželi. Du- najaki ministri se nimajo nič vtikati. Naposled se mora nataučno določiti še svota denarjev, ka- tere potrebuje država, t. j. ceaarstvo od dežele Štajerake; ta določena svota se ima vsako leto  v državno kaso na Dunaj poslati, vsi drugi dačni denarji naj oatanejo v deželi in se uaj za deželne potiebe porabijo ali pa davkeplaSiteljem odpišejo. Tako politično upravo terjamo fedeialisti, tako uravnavo Avstrije zabteva zgodovina in pravica, za- njo se potegujejo avstrijski narodi že celih 15 let -.— zastonj. Nemški liberalci in centralisti jo zabranujejo na vsak način. Ali naposied mora naša pravi6na reč obveljati, sicer propade država z deželami vred.