h Poštnina plačana v gotovini. » Ljubljana, dne 15. avgusta 1937. Posamezna številka Din 1' Da naša vas in naša mesta bila bi vseh krivic oteta, naj sloga trdna, sloga zvesta poveže delavca in kmeta! SLOVENSKA Ms Kmet bodi svoj! Na svoji zemlji, v svojem domu, v svoji vasi koderkoli slišijo se tvoji glasi odločaj sam: takrat nastanejo ti boljši časi! GLASILO SLOVENSKE KMEČKE IN DELAVSKE POLITIKE. LETO I. Izhaja vsak drugi četrtek popoldan. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Trnovski pristan 14/1. Rokopisov ne vračamo. Naročnina za en mesec Din 2-—, za četrt leta Din 5’—, za pol leta Din 10' . za vse leto Din 20'—, za inozemstvo letno l-— dolar. Oglasi se sprejemajo. Čekovni račun št. 17.493. Ste v. i. Slovenskemu kmečk Kmet, bodi svoj! Na svoji zemlji, v svojem domu, v svoji vasi, koderkoli slišijo se tvoji glasi, odločaj sam: takrat nastanejo ti boljši časi! Izmučen od napornega deia in skrbi za vsakdanje življenje svojih družin si skoraj obupalo, ker kljub poštenemu in trdnemu delu slabo živiš. Tvoj trud Ti ne prinaša tistih koristi, katere bi Ti moral prinašati. Sadove uživajo drugi, a Ti misliš, da mora biti tako. »Slovenska vas“ stopa pred Tebe, kmečki trpin, prvenstveno z namenom, da se prebudiš in zdramiš k svoji stanovski samozavesti ter samostojni, neodvisni politični miselnosti. Veruj in zaupaj samo vase! Naših kmečkih pravic nam ne daruje nihče, sami si jih moramo pribojevati. Tega se moramo zavedati, zato moramo združiti vse slovensko kmečko ljudstvo v neodvisno politično skupnost, da zajezimo izkoriščanje in uničevanje svojega stanu, da onemogočimo razdiralcem njihovo delo. Slovenskemu kmečkemu ljudstvu pripada vodilna vloga v slovenskemu narodu in kmečkemu stanu v kmečki državi. Postavljamo načelo demokracije in pravičnega skupnega življenja vseh stanov, slonečega prvenstveno na kmečki miselnosti. Vsakomur priznavamo pravico do poštenega življenja, če pošteno živi in dela: toda prvi in temeljni pogoj življenja je — kruh, ki ga na slovenski zemlji prideluješ Ti, slovensko kmečko ljudstvo. In vendar si ga v največ primerih — lačno, lačno zato, ker ga obilo daješ drugim, a pičlo ješ samo. V naših kmečkih dušah mora nastati preobrat, prijeti moramo vajeti življenja in politike svojega stanu sami v roke, razgnati predsodke manjvrednosti in suženj- stva, ne verjeti lepim besedam, ampak primerjati delo z življenjem. K sodelovanju za dosego svojih pravic vabimo industrijsko delavstvo, obrtnike in svobodno izobraženstvo slovenskega naroda. V vseh socialnih bojih sta kmet in delavec tesno povezana. Kmet prideluje temelj življenja — hrano, delavec pa izdeluje raznovrstne potrebščine za ves narod. Sloneč prvenstveno na kmečki miselnosti, morata ta dva stanova postati nosilca politike slovenskega naroda. Šolani ljudje, ki se zavedajo slovenstva, naj izoblikujejo gibanje teh delovnih množic v slovensko narodno gibanje. Na temelju kmetovstva se morajo razvijati svobodni slovenski stanovi, a tl združeni in prvenstveno kmečko miselnost priznavajoči kot vodilno smer, morajo slovenski narod rešiti. Kadar potrebuje kmet pomoči, gre sosed k sosedu, vaščan k vaščanu. Tudi slovensko kmečko ljudstvo mora iskati zaveznikov in pomoči pri sosedih. Enake težave nas tarejo, enake krivice se nam gode, toda s pogumom, poštenim in složnim sodelovanjem uredimo in premagamo vse težave, da postane slovensko kmečko ljudstvo gospodar na svoji zemlji. Besedičenje, da hočemo pod Hrvate, je prazno, ker je samo izraz strah pokvarjencev, ki nas hočejo vedno držati v tlačanstvu. Slovenski kmetje smo vedno najboljši Slovenci, toda hočemo biti in bomo gospodarji svoje zemlje. Zato, slovensko kmečko ljudstvo: »Slovenska vas“ naj bo naš glas. V Ljubljani, dne 15. avgusta 1937. Černe Jože 1. r., kmetovalec, Ljubljana, Zg. Šiška 39, Jevšnik France, 1. r., kmetovalec, Kozje 64 pri Rajhenburgu, Kelemina Matko, 1. r., kmetovalec, Grabe pri Središču, Špehar France, 1. r., kmetovalec, Gorica 6, p. Vinica. Naša gospodarska politika Leta 1936. smo ustanovili »Slogo", zadrugo slovenskih kmetov in delavcev, da gospodarsko združi kmečko in delavsko ljudstvo tako, kakor so se gospodarsko organizirali Hrvati. Res je težko pri nas razširiti tako organizacijo, kajti ljudje, ki vidijo zgolj sebe in lasten dobiček, bodo zmerom naše delo ovirali. Kljub temu pa gremo svojo pot, ker vemo, da je gospodarska rešitev slovenskega ljudstva le v skupnem delu. Sicer pa tudi na Hrvatskem osamosvojitev kmeta ni bila tako lahka. 30 let dela je bilo treba, Preden se je pokazal sad in oznanjevalci pravega zadružništva so vztrajali. Tisti, ki žive še danes, gledajo s ponosom armado 150.000 gospodarsko organiziranih in na vse žrtve pripravljenih kmetov. Zdaj ko ima pri svojem hrvatskem sosedu tako svetal vzgled, bo morda tudi slovenski kmet spoznal, da je njegova edina rešitev v gospodarski organizaciji, v kateri bo nastopal proti tistim izkoriščevalcem, ki so že zdavnaj organizirani. Žalostno bi bilo, če ne bi sleherni spoznal, da na račun naše razcepljenosti in neorganiziranosti prekupci v enem dnevu marsikdaj zaslužijo več, kakor kmet vse leto in da kmet za svoje pridelke dobi tako malo, da je v resnici najslabše plačani delavec na svetu. Kar pomislimo. Preku-pec plačuje mleko po 75 par ali kvečjemu po dinarju, prodaja ga pa po Din 1.50 naprej. Njegov trud je gotovo manjši kakor naš in njegove posode gotovo cenejše kakor naši hlevi in krave, a kako je plačan njegov trud in kako naš?! In v tržnih poročilih beremo, da dobi kmet za cel voz kumar Din 100.—, za kg krompirja največ 75 par itd. Ne bi bilo vredno po teh cenah na trg voziti, ali kaj hoče kmet, ko mora imeti denar za davek, sol in podplate. In zdaj beremo še o strašnih 'povodnjih in ujmah. Mislim, da ni treba zgubljati še kaj dosti besedi za dokaz, kako nam je enotna gospodarska organizacija potrebna. Ne bomo se pregrešili .ne nad delavcem, ne nad nobenim poštenim delavnim stanom, če zahtevamo za svoje pridelke take cene, da bo kmet lahko res živel in napredoval, ne pa zgolj životaril in lasten grunt jedel. Delavec bo še zmerom od naše gospodarske organizacije lahko ceneje kupil kakor kupuje dandanes od nepotrebnih prekup-cev in prav je, če čim prej dosežemo pravično ravnotežje med cenami kmečkih pridelkov in industrijskih izdelkov. Zato vsi v „Slogo“, ker v njej je moč in rešitev! Zadružnik. Stran 2. »SLOVENSKA VAS« Štev. 1. ZUNANJE-POLITIČNI PREGLED Pod tem naslovom bomo skušali bralcem pokazati pravi smisel in pomen posameznih dogodkov v tujih državah. Iz teh dogodkov bomo skušali kolikor je danes to sploh mogoče, razbrati namene, ki jih posamezne države v svojih nastopih zasledujejo in načela, ki uravnavajo njih notranjo in zunanjo politiko. Že takoj v začetku povdarjam, da ta opazovanja nimajo posebno trdnih osnov, ker vse države skrbno prikrivajo prave nagibe svoje mednarodne politike, ker se boje, da nasprotnik prezgodaj ne zve zanje. Zato opažamo, da se večkrat pripisuje povsem nepomembnim dogodkom napačen in prevelik pomen, a res pomembne preusmeritve se ponavadi izvrše za velik del človeštva povsem nepričakovano. V enem si moramo biti na jasnem pri presoji zunanjepolitičnih dogodkov: besede so nehale pomeniti to, kar bi imele pomeniti, ker je danes mednarodna politika zopet zašla v tisto neiskrenost, prikritost in laž, kakršne smo bili vajeni pred svetovno vojno. Navzlic temu, moramo Slovenci po svojih močeh podpirati vsa tista stremljenja, ki so v korist človeštvu in pravičnemu sožitju vseh stanov in narodov. Zato mora biti tudi naše gledanje v zunanji svet stvarno. Pri tem moramo vedeti, da je narodna in mednarodna politika posameznih držav velikokrat daleč proč od navedenih načel, ker se le prepogosto izživlja v gospodovalnih in zavojevalnih stremljenjih. Ob tej priložnosti se moramo dotakniti tudi tolikokrat povdarjenega gesla, kakor da bi bila politika nekaterih držav in njihovo ravnanje zgolj prizadevanje za zavarovanje mednarodnega miru, kar pa spričo dejstva, da se ravno le-te države mrzlično oborožujejo, ne moremo verjeti. Premnogokrat namreč vidimo ,da so nameni oboroževanja vse drugačni: predvsem nezadostna vojaška pripravljenost, neugoden notranjepolitični položaj, ki izvira iz družbene neskladnosti ter neugodne združitve držav v primeru svetovnega požara. Eno je za nas jasno. Splošnega vojnega požara smo zaenkrat obvarovani samo zaradi tega, ker se velike države boje draga druge in ker skoro nobena še ni zadosti pripravljena. Na to, da so se evropske države in narodi pred dvajsetimi leti zakleli ,da ne bodo nikdar več prijeli za orožje in da bodo vse spore mirno reševali ,so danes že oboji pozabili. Razveseljivo pa je dejstvo, da se v svetovnem tisku vendarle še pojavljajo glasovi, ki opozarjajo na vso neodkritost in zlaganost mednarodnih odnoša-Jev in vso njihovo nasilnost in ki si prizadevajo vsaj nekoliko vzbuditi v ljudstvu glas vesti in človečnosti. Razumljivo je, da moramo tem vzvišenim namenom služiti kot glasniki javnega mnenja tudi mi. Zato naj bo to osnovna misel pri opazovanjih in razglabljanjih zunanje političiyh dogodkov. Danes imamo na svetu tri velike skupine držav: demokratične, fašistične in tiste z boljševiško miselnostjo. Fašistične države so odkrito ali prikrito impe> rijalistične in vsa njihova notranjepolitična ureditev se je prilagodila zavojevalnemu namenu. Da pri vsem tem najbolj trpi delovno ljudstvo, predvsem kmetje, delavci in obrtniki, je dognano. Demokratične države se od fašističnih razlikujejo ravno po tem, da si prizadevajo urediti socialno neskladnost svojih narodov in zato zboljšujejo življenjske pogoje delovnega ljudstva. Za vzgled Iz domač Uradno poročilo o dogodkih pri Slu-nju na Hrvatskem: „Dne 5. julija so se organi finančne kontrole iz Slunja skupno s 6 orožniki odpravili v vas Donji Ladjevac, da bi tam uničili tobakove sadike, ki so bile zasajene brez dovoljenja. Ko so prišli v vasico Rupo, so takoj začeli uničevati tobak na nekem zemljišču blizu hiš. Kmalu se je zbrala večja skupina kmetov, oboroženih s puškami, ki so skušali financarjem zabraniti uničevanje tobaka. Med spopadom so bili težje ranjeni trije orožniki in en financar. Od kmetov pa je bil ubit zaupnik „Go-spodarske Sloge“ Ivan Barič iz Čame-rovca, ranjeni pa so bili še trije kmetje. Ranjence so prepeljali v bolnico v Karlovec in Ogulin. Uvedena je bila preiskava, da se krivci po zakonu strogo kaznujejo." Konkordat: Belgrajska poslanska zbornica je pred kratkim potrdila konkordat, to je pogodbo med našo državo in papežem. Za katoličane so v tej pogodbi važna naslednja določila: Agrarna reforma cerkvenih posestev se ne bo več izvajala. Jugoslovanska vlada bo dala cerkvenim ustanovam za zemljišča, izgubljena zaradi agrarne reforme pravično odškodnino. Imovina in ustanove katoliške cerkve ostanejo last omenjene cerkve tudi takrat, ako bi prebivalstvo, ki mu ta imovina in ustanove služijo, prestopilo v kako drugo vero. Dr. Dragotin Lončar: V obrambo I. Pred dvema letoma je izšla kot polmesečnik »Slovenska zemlja11. Njena naslednica je današnja »Slovenska vas“. Med obema je bil tednik »Slovenska zemlja", čigar konsorciju je bilo delovanje začasno ustavljeno. Prvotna »Slovenska zemlja“ je objavila v 1. številki načelne smernice, ki so odločilne tudi za »Slovensko vas“: 1. Slovenci morajo biti v skupni državi s Hrvati in Srbi kulturni, politični in finančni gospodarji svoje zemlje; 2. uveljavljenje kmeta in delavca v državnem življenju, ker sta ta dva stanova v veliki večini; 3. demokratizacija vsega javnega življenja v zakonodaji, upravi, gospodarstvu, verstvu, sodstvu, šolstvu; 4. zveza s hrvatskim kmečkim gibanjem, kjer nastopamo vsak samostojno v svoji hiši, a oboji enotno za dosego skupnega namena. nam je češkoslovaška država, ki označuje za svoje največje uspehe zmanjšanje brezposelnosti in ki razglaša konec vsakega meseca, kolikim desettiso-čim delovnega ljudstva je zopet preskrbela delo in kruh. Konec julija je izdala vlada poročilo, da število brezposelnih ne doseza niti 250.000, kar pomeni polovico mani kot lansko leto ob tem času in le nekaj več kot en odstotek vsega prebivalstva. To naj bodo načela, po katerih bomo presojali svetovne dogodke. Vč. e politike Razne takse si cerkev lahko sama določi. Od cerkvenih ustanov se ne plačujejo davki. Redovniki in redovnice tujih držav se lahko brez ovire naseljujejo pri nas. Duhovnik ne sme pripadati nobeni stranki, dokler traia njegova aktivna služba. Konkordat je sestavila že prejšnja Jevtičeva stranka in njeni poslanci so bili takrat navdušeni zanj. Danes so nastopili proti konkordatu edinole zato, ker so v opoziciji in bi se rat^i prikupili ljudstvu. Seveda ga ni med nami, ki bi njihovim besedam kaj verjel. Toča, nevihte in poplave so v zadnjem času po mnogih krajih uničile skoro vse pridelke. Prizadeti so ravno najbolj siromašni kraji Dolenjske in vzhodne Štajerske. Vinogradi so ponekod tako zbiti, da ni več videti zelenega peresa. Uničeni so za več let. Samo v dobrepoljski občini je toča stolkla nad 170.000 opek. Vsa škoda je uradno cenjena na 60 milijonov Din. Potrebna bi bila hitra in izdatna pomoč banovine in države. Oblasti so sicer nekaj obljubile, toda to ie toliko kot nič. Ban dr. Natlačen sam priznava v svojem razglasu o tej podpori naslednje: „Ta sredstva pa ne bodo zadostovala za pokritje najnujnejših potreb'1. To nikakor ni prav. Ce poznajo kmeta takrat, kadar mora plačati davke, ga morajo poznati tudi takrat, kadar mu je treba pomagati. in pojasnilo Pozneje se nam je pridružila še druga skupina, ki je obstajala sicer iz dveh (delavske in meščanske), a je nasproti nam nastopala kot enota, pri čimer se je glavno uveljavljalo njeno delavsko krilo. Vladajoče stanje je povzročilo, da ni bilo vedno mogoče določno opredeljevanje skupin, toda kljub temu smo morali terjati, da se vsak, ki sodeluje, ozira na okvir, ki je bil v splošnem priznan kot vodilen, ali pa naj bi delal na svoj račun. To je preprosto pravilo za občevanje med ljudmi, ki velja tudi za politično življenje, ako naj bo normalno in uspešno za celoto. Včasih so pripovedovali in najbrž še vedno, da je »ljudstvo11 za skupnost, a da so »voditelji41 nasprotni. Na to odgovarjam, da velja v vsakem primeru — najsi so prizadeti eni ali drugi — priznana izkušenost, po kateri je med načelnimi, odkritimi ljudmi sporazum kmalu dogovorjen; kjer pa visi med pogodbeniki neko zagrinjalo, tam se vsako sodelovanje razblinja v medsebojno izigravanje. Poceni se dosegajo hipni uspehi z velikimi besedami, a težja je vzgoja, ki naj preobrne miselnost slovenskega človeka, ako je podana s polno odgovornostjo in z neprikrito resnico. Edino tega nam je pa tudi treba ... Pojavljali so se kmalu znaki nezadovoljstva z izvoljenim skupnim vodstvom zaradi samovoljne- ga ravnanja nekaterih oseb. Tudi je bilo zrahljano sodelovanje z Zagrebom. Poleg tega tednik »Ne-odvisnost“ ni bil kot glasilo „gi-banja“ odobren po vodstvu, a je kljub temu brez moje vednosti in dovoljenja ponatisnil moje poročilo o načelnih smernicah, s čimer se je zanašala med somišljenike zmeda in zmota. Želeli smo, da vodstvo samo odstopi (saj je bilo začasno) in ga nadomestimo tako, kakor bi bilo bolje ustrezalo prilikam. Uspeli nismo. II. Sledil je prelom. Šest nas je po medsebojnem dogovoru izstopilo iz vodstva. Jaz sem izstop utemeljil z naslednjimi razlogi. 1. Čeprav bi bila izvolitev vodstva formalno pravilna, ni ustrezala stvarno od početka, ker posebno kmetje niso bili zastopani zadostno (seveda so bili nekoliko sami krivi, ker jih takrat ni bilo zraven, kar je pa bilo zopet umevno zaradi stroškov, ko je bil ob vladajočih političnih razmerah sestanek v Zagrebu). 2. Namen združitve bi bil moral biti jasno določen in pot do njega enotna brez samovoljnih skokov, dokler nimamo svobode razvijanja. 3. Pri vsem poudarku o samostojnosti slovenskega »gibanja*4 in njegove organizacije moramo vendar- računati z zvezo, s Hrvati, ki so jedro prečanske opozicije, da najdemo ž njimi soglasje za skupno akcijo, ko Zagreb sedaj nima popolnega zaupanja do našega vodstva. Ker so ostale brezuspešne moje pripombe o položaju v »gibanju44, ne morem več biti iz navedenih razlogov soodgovoren in soudeležen pri politiki tega vodstva. Dan pred sestankom v Zagrebu, kjer smo izvolili novo vodstvo, je objavila »Neodvisnost44 poročilo, ki je pokazalo, kako so pojmovali politiko nekateri ljudje, ki smo dotlej delali ž njimi. Očitali so nam denarno podpiranje iz Zagreba, frankovsko gnezdo in Judeževe groše — vse seveda v varstvu uredniške tajnosti. 1. Ugotavljam, da nismo do danes dobili iz Zagreba niti pare denarne podpore. 2. Očitek frankovstva, t. j., da želimo priti pod Hrvatsko kot njena pokrajina, je imel namen, da označi našo politiko kot »izdajalsko44 (ta izraz so v resnici rabili). Dokler smo skupaj hodili v Zagreb k posvetovanjem, je bilo to v redu; sedaj so nam očitali »romanje44 in »rovarjenje44 po kmetih. Dokler smo skupaj z njimi pobijali podtikanje odvisnosti od Zagreba, posebno nasproti »Slovenskemu gospodarju44, je bilo zopet v redu; a sedaj so nam očitali, da se skrivamo pod okriljem Štev. 1. »SLOVENSKA VAS« Stri €€ gospodarske In podporne zadruge slovenskih kmetov in delavcev [Prvi redni občni zbor naše gospodarske organizacije Ob številni udeležbi zadružnikov iz vseli krajev Slovenije je predsednik zadruge tov. Černe Jože, kmetovalec iz Zg. Šiške, dne 4. julija ob 10. uri dopoldne začel v dvorani hotela Štrukelj prvi re-■dni občni zbor. Navzočih je bilo osebno 61 udov, po delegatih pa je bilo zastopanih 150 udov. Po opravljenih formalnostih in ugotovitvi, da je občni zbor sklepčen za vse točke dnevnega, reda, ki je bil razdeljen med navzoče .zadrugarje obenem z računskimi zaključki za preteklo poslovno leto, je predsednik podal naslednje predsedstveno poročilo: Slavni občni zbor! Hrvatski kmet nam je pokazal,