— 228 - Novičar iz slovanskih krajev. X/>. Iz Verkovc pri Lutomeru. Odahnitse vtrud-Ijivih opravil in znebit se za en čas mestne megle, sim se podal na svojo ljubo domačijo, kjer je nekdaj moja zibelka stala, in kjer sim perve leta nedolžne mladosti kakor tiček vesel v kmetiškim življenja doveršil. O polnoči se vsedem v Cel j i na železnico; proti tre'm smo jo priderdrali v Race. Ali od tod v P tu je priti, je bila velika težava, ker (mende zavolj dežev-niga vremena!) tistega voza (omnibusa) tukaj ni bilo, ki bi ga mogel po storjeni pogodbi vlastnik gostivnice „beim Lamm" iz Ptujega vselej tu sem postaviti, kadar železnica pride, da pelje popotnike naprej. Jez in moja — 229 - tovarsija smo tedaj mogli nehotez o tamni noči dolgo po blatu gaziti, dokler smo kmeta sprasali, ki se je nas usmilil, da nas je za drage denarje na kripo naložil in do Ptujega potegnil. Od tod sim jo memo D urna ve, nekdanje krasne, sedaj pa zapušene grajsine, čez rodovitno, posebno s čebulo blagodarjeno polje, skozi mnoge gojzdiče in čez pridno obdelane doline memo Polenšaka in Št. Tomaža v Lutomer vdaril, tisto dobro znano mestice, ki zavolj dobrega vina na svojih plodnih goricah krog in krog slovi I Vesel dobro znanih lepih krajev, skozi ktere sim šel, mi je vunder serce vpadlo, ko vidim na tablah po vaseh le nemške napise. Ali me oči dražijo ? — sim si mislil — ali sim zares v p tujih krajih v okrajni Ptujski? Na čisto slovenski zemlji ne najdeš popotnik ne sledu slovenskega imena, kakor da bi človeku, ki nemško ne zna, mogel ves svet na poti zapret bil? Kaj bi nek naši Štajarski bratje na gornjem nemškem Stajarskem k temu rekli, ko bi se njim namest nemških slovenske imena na table zapisale! Dobrovoljin Slovenec pa misli, da mora to tako biti, ker se mu tako naredi, čeravno postava v teh potnih napisih drugač govori. Vunder da nikomur krivice ne storim, moram že naprej reči, da take znamnja nerav-nopravnosti sim le v okrajni Ptujega zapazil — dru-gej nikodar. — Pridši domu k svoji predragi rodovini smo se med druzimi pogovori začeli tudi pogovarjati od letašnje letine, ki se pa ni tako obnesla, kakor so želeli. Rež in pšenica, poglavitni žiti ondašnjega kraja, ktere kmet na prodaj pelje, ste komaj toliko dale, česar se bo za seme in hišo potrebovalo, ker v veliki in lepi slami je le malo zernja bilo; prodati ne bojo kmetje teh žit nič mogli, zato tožijo , da jim bo za plačevanje davkov in druzih davšin denara manjkalo, ker ječmena, ovsa in prosa se prideluje v teh krajih celo celo malo. Ves up so stavili pozneje na ajdo, ki je manj premožnim kmetam nar veči pomoček za živež, — ali tudi ta je zavolj dežja ob času cvetja in zavolj vetrov ob času zorenja le srednje donesla in tukaj tako imenovano suno dala. Bčele niso mogle biti pridne. Turšica se je ecer dobro obnesla, ali kaj? ker je tukaj premalo sadijo, da-siravno je kraj za-njo. Krompir je srednje rodil, dosto je tudi gnjilega. Repa in zelje obetate precej dobro. Za živino je klaje in slame obilo. Predivo in konoplje bo dalo našim pridnim Slovenkam čez zimo dovelj dela. Sadja je na kupe, posebno češpelj , — škoda le, da se jih preveč v slivovicu spije, ki dušo in truplo mori. Z veseljem sim tudi ogledoval mlade drevesica, ki mi jih moj prijatel jako pridno oskerbuje. Hvala mu! Veliko veliko slabeji od sadja pa je obetala terta v imenitnih Lutomerskih in Radgonskih goricah; pričakuje se vina komaj srednjo mero in srednje dobrote, ker sta smod in pikec grojzdju zlo škodovala; po pičlim pridelku vina pa odpade nekterim vinčarjem nar veči pripo-moč, ker s tem, kar iz vina skupijo, plačujejo svoje dolžnosti. Kar vtiče žirnico iz našega hrastovja (ker imamo vunder še nekaj hrastja), se je letos dobro obnesla , ker je bilo želoda dovelj. Spomina vredne so lepe in izvirne domače pesmice, ki jih tu slišiš od mladih deklic prepevati, ko želod in jezice nabirajo, da se razlega po celem gaju krog in krog — kakor tudi mile pesmi, s kterimi terice zjutra za belega dne svoje delo pričnejo, Bogu čast in hvalo prepevaje. Gospodje po deželi, učeniki, duhovni in svetni! ohranite in gojite te prelepe domorodne navade veselega petja, ki je jako krasen običaj slovenskega ljudstva! (Konec sledi). Iz Frauhajma na Stajarskem na den vsih svet. F. D. Naznanim Vam, kako veselo so možnarji in samokresi po Frauhajrnskih vinogradih o tergatvi pokali memo lanske jeseni, ko je vsak svoje pute tiho pobral in žalostno shranil. Ko bi bile dale, kakor lani, bi se bila mogla marsikaka vinska gora v gojzdpreme- niti; ali hvala Bogu! kjer je bil lani en štertinjak, jih je bilo letos 4 do 5; verh tega pa bo vino tudi še prav dobro, ker je lepo sozorelo. Ali se bojo pač pijančki kaj zmodrili in Božji dar bolj po meri vživali? Bog daj! Iz Dvora na Koroškem %). Obilno dežovje je zabranovalo, da turščica ni mogla o pravem času pri-zoriti, kar je tudi jesensko setvo celo dozdaj zakasnilo; čuje se, da so morali gorjanci celo belo žito nezrelo požeti in z njiv znositi, da so si tako mogli zimsko setvo oskerbeti. Veliko je zavoljo tega pri nas nadloge. — Poverh tega je še po celem Rožu slana hajdo posmodila, da še tu in tam plev ne bo. Rožani bojo tedaj mogli do prihodnje žetve pri pičlem živeti ; zakaj stari prigovor: 5)da je Rož le tedaj, kader hajda zdaja ??Rosenthal", če jo pa slana vzeme , je „Maria Elend", se tudi letos ni zlagal. — V Št. Jakopški fari je bila 10. augusta 1.1. spet nova maša, in potemtakem je ta fara svojemu občeljubljenemu g. knezo-škofu Adalbertu za delo u Gospodovi vinograd že 20. duhovnika izročila. 12. dan tega mesca so duhovski starašina imenovane fare, visoko častiti g. Jožef Sarajnik j**,J^ sedanji fajmošter v Hodišah (in od 12. t. m. duhovski sveto-vavec), kakor Slovenci pravimo, drugo novo mašo peli; pri kteri slovesnosti se je obilo število ljudstva iz vsih krajev sošlo ; tudi je tega še prav čverstega jubilanta več Kerških g. korarjev s svojo pritomnostjo počastilo, in narmlajši izmed vsih, prečestiti g. Ivan Rabič je po-slušavcem o tej slovesnosti ko pridgar s svojim ganljivim govoram prav globoko v serce segel, Ganljivo nemško pesem v ta veseli spomin je zložil pridigar pri stolni cerkvi v Celovcu g. Friderik Ha-derer, in kronografikon , ki na čelu ove pesmi stoji, je nam popolnoma iz serca vzet, takole se glasi: EXVLTATE AMICI IN IVBILATIOM PATRIS VESTRI IOSEPHI SEREINIG SACERDOTIS QVL\QVAGEXARII **¦). Vesel za nas Rožane je bil pa tudi 17. oktober, ko so g. Ivan Sumper, verli in znani Slovenec, pri ma-lej cerkvici Sv. Štefana pod goro , pod jasnim nebom novo mašo peli. Ljudstva je bilo pri letej slovesnosti kakor listja in trave; še na drevju si med pridigo po-slušavce viseti vidil. Pri tej priložnosti se je na domu novega mašnika moglo slovensko serce u zboru nar is-krenejših Slovencev veselja popolnama napiti; razlegale so se namreč mnogoverstne slovanske pesmi; le škoda, da naš prečastiti slovenski Oče niso mogli priti. Iz Seno&ec. 12. dan tega mesca t. 1. se bo po nasvetu Miroslava Vilhar-ja v Sežani mnogo posestnikov zbralo. Njih namen je Kraško kmetijsko družbo vstanoviti, ki se bo zastran obdelovanja Krasa posvetovala. Nadjamo se, de bodo Krašovci to reč krepko podpirali« Iz Ljubljane. Pretekli teden smo mnogo govoric culi o novih rečeh za Ljubljano. Govorilo se je in tudi brali smo v Zagrebškim časopisu „Sudslav. Zei-tungK, da ima licej iz Zagreba, ker je ondi premalo učencov, v Ljubljano priti, v Zagrebu le višji gimnazij ostati; reci moramo, da ne vemo, kaj je po sedanji šolski osnovi licej (liceum)? ker so nam le gimnazia, mod r oslov i ša ffilos. Facultaeten) in *) Priloženi gold. za »živinozdravništvo« smo prejeli. Vred. **) Jože Sarajnik so rojeni pri Mikelnu u Zlatnah 20. oktobra 1775, in so bili 29. septembra 1801 duhovnik posvečeni; rojeni so ravno u tisti hiši, iz ktere se, kakor se se dan današnji pripoveduje, grozo vitni Turki u letu 1478 mlado in lepo gospodinjo u Carigrad opeljali, ktera se je še le o 10 letih, celo spreoblečena, k svojimu možu verniti mogla. Pisatelj. ***) Veselite se prijatli o veselici svojega očeta Jožefa $araj— nika, duhovnika skozi 50 let. - 230 - vseučeliša (popolne in polovinske) znane; — govori se dalje, da tudi c. k. deželno računstvo za Hor-vaško in Slavonsko ima iz Zagreba, in Koroško iz Celjovca v Ljubljano priti; — c. k. deželna sodija v Novomestu ima jenjati in za celo deželo ena v Ljubljani biti; — eni celo pripovedujejo, da, ker se imajo manjši dežele pod eno dcžeino poglavarstvo zediniti, bo v Ljubljani kakor v Celjovca samostojno deželno poglavarstvo jenjalo in obe pridete v Gradec za Štajarsko , Krajnsko in Koroško, kakor je že nekdaj bilo; — drugi pa pravijo, da pride general konjaništva grof Schlick v Ljubljano za civil-niga in vojaškiga poglavarja. Ali je na vsem tem trohica resnice ali ne , ne vemo ; prodamo , kakor smo kupili. — To pa je gotovo , da eo pretekli teden 3 frančiškani iz Rima skozi Ljubljano na Nemško šli , ktere je vse gledalo, zato ker so popolna m a bosonogi bili; so bili pa ti gospodje tistiga novi ga reda, ki hoče še ojstrejši postave za ta red vpeljati, kakor jih je početnik Frančiskanskiga reda, sv. Frančišk sam, osnoval! ! — Za gotovo zvemo, da je rajnki gosp. fajmošter Vertovc, kteriga je Bog tudi z lepim premoženjem blagodaril, razun tega, kar je svoji veliki žlahti, svoji družini in sosedam zapustil, tudi mnogo milodarov za druge blage namene sporočil, kakor: siromasnici Št. Vidški 200 gold., si-romašnici S a mar i šk i 200 gold., siromasnici Vipavski in Plan inski, kjer je za kaplana bil, vsaki po 100 gold., Št. Vidški soseski za zidanje potrebniga fa-rovža nekoliko poslopja in pa 1500 gold.; za gluho-mutnišnico v Gorici 500 gold., za Alojzevše v Ljubljani 500 gold., 1000 gold. za milovšino pod imenam ^Matija Vertovcova milovšina za nesrečnike", od ktere ima po nasvetu fajmoštra in milošnih mož zadnji mesec vsaciga leta letni činžni znesek 50 gold. žu-panijski odbor med 2 nesrečnika ondašnje fare, vsa-cimu po 25 gold. razdeliti; med take nesrečnike se ima šteti kak manj premožin kmet, ki si je roko ali nogo zlomil ali ki ga je kak voz scer zlo poškodoval, ali kterimu je živina počepala, — kteriga dolgo terpeča bolezin tare, — kteriga je toča posebno hudo poškodovala itd., — ali uboga mlada vdova ali vdovec z 2, 3 ali še z več majhnimi otroci; vselej pa sme le posten človek lepe obnaše podarjen biti, nikdar ne lenuh, kvar-topirc, pijane, zapravljive ali scer malopriden človek. Pred delitvo te milovšine se ima vselej ta odstavek Vertovcove oporoke v županijskim odboru v slovenskim jeziku predbrati. Za maše v Šent-Vidški cerkvi je oporočil 450 gold., in ako bi njegov vesoljni dedič brez postavnih moških naslednikov umreti utegnil, bo spadlo k Št. Vidskimu farovžu in imenovani milovšini za nesrečnike še marsiktera lepa reč. Tako je naklonil blagi rajnki mož svoji žlahti lepo zapuščino, ubozim in cerkvi lepo pomoč v gotovim denarju za vedne čase, vsim slovenskim deželam pa svojo bugato vednost v svojih neprecenljivih spisih — v duševni in svetni blagor domovini, ktere zvest sin je do poslednjiga dihljeja bil. Takimu možu zamore pač žemljica lahka biti! — Po neprenehanim deževanju več dni zaporedoma slišimo od velike škode silnih povodinj, ki jih je, zlasti Sava, napravila; vidijo se po nji raztergane poslopja, hlevi s živino itd* plavati; na Gorenskim je skoraj vse moste poderla , pri fužinah Ruartovih na Savi, kakor pravijo za 50,000 gold. škode naredila; v Krajn ju je velikimu Sav-skimu mostu 5 kobilj (johov) odtergala in tudi mlin nekoliko poškodovala; Ljubljansko močirje je po Ljubljanci jezeru enako, v veliko škodo ondašnjim prebivavcam. -— Gosp. Andrej Fleischmann, pooblasteni učitelj botanike, je naznanil, da bo začel svoj nauk iz rastljinstva 8. dan t. m. ob štirih popoldne v učilnici 8. gimna-zialniga razreda; vsak, kterimu je za to koristno ved- nost mar, se zna tega uka vdeležiti, v kterim nauku se g. Fleischmann tako dobro obnaša, da mu je c. k. ministerstvo za djanje lanskiga leta svojo zadovoljnost na znanje dalo. — V Ljubljanskim gledišu se kaže sedaj tisti sloveči angleški paglorček, ki 19 (?) let star in scer lepo izrašen je le 26 paicov velik; potuje po svetu, igra v glediših , in njegov najemnik bo po njem obogatel, ker vsak rad dvajsetico da, nenavadniga pertli-kovcaviditi, ki se imenuje admiral To m Po uce (admiral Tomaž Pavček).