miriii'epörtaza DEŽEVALE ČESTITKE IN NAGRADE Petek, večer v laškem domu »Dušana Poženela«. V pred- verju igra godba na pihala. Dvorana se polni in kmalu m več prostega sedeža. Moški pevski zbor zapoje in priteg- ne prisotne k zbranosti ob svečanem trenutku, ko pred- sednica delavskega sveta in direktor podjetja opisujeta življenje, delo, napore, pre- mnoge težave in delovne zma- ge kolektiva v minulih 40 le- tih. Prisoten kolektiv je spon- tano pozdravljal najstarejše člane kolektiva, ki so jim na odru izročali priznanja in na- grade, ko so se čestitkam pridružili tudi pionirji šole »Primoža Trubarja«, nad ka- tero ima kolektiv »Volne« pa- tronat Najprej so bili prisrčnih čestitk deležni trije, ki so ko- lektivu zvesti že 33 let. Anica Pavlinčeva, Julka Kovačeva in Franc Guček so dobili zla- te značke, šopke cvetja in ročne ure. Zlate značke in ure so dobili še: Anica Kol- šek, Franc Krampušek, Ana Riček, Terezija Hrastnik. Terezija Hrapot, Cita Sipko- va, Zofija Zupanova in Jože Šanc. Devetindvajset delavk in delavcev, ki so v kolektivu med 25 in 30 let, so pravta- ko aobili ure in srebrne znač- ke, vsakega delavca pa so okitili z navadno spominsko značko. Knjižne in drugačne prak- tične spominske nagrade so razdelili tudi predstavnikom samoupravnih organov, poli- tičnih organizacij v podjetju in vodilrdm delavcem, le-tem predvsem za zasluge v času rekonstrukcije in sanacije podjetja. Čestitkam so se pridružili še predsednik ob- činske skupščine, ki je ko- lektivu podaril skulpturo tal- ca, delo akademskega kiparja Frančiča, predsedik občin- skega sindikata in sekretar občinske konference SZDL. ki je izročil kolektivu izredno priznanje Osvobodilne fronte, dodeljeno nekaj dni poprej na seji izvršilnega odbora ob- činske konference SZDL. Sledil je veseli del. Poleg priljubljene pevke Irene Ko- hontove, ki so jo spremljali miličniški godbeniki iz Ljub- ljane »Bendžo 5«, so na pri- reditvi sodelovali člani mari- borskega gledališča — znani humoristi Tijek_ štef. Kolektiv je bojda vzdržal v pesmi, veselju in plesu do ra- nih jutranjih ur. Ne samo za- radi štiridesetletnice, temvcc tudi zato, ker lahko spričo uspehov zadnjih let mirneje zrejo v prihodnost. -ee. NOVA ŠOLA V TEMI Ves okoiliš Rimskih To- phc se veseli nove osnovne šole, ki je bila minulo so- boto svečano otvorjena. Da je v poslopju že elektri- čna napeljava, je očitno, saj so ob otvoritvi upo- rabili ozvočenje. Ko pa so na pogostitvi gostov na otvoritveni svečanosti ho- tei:i post reči tudi z neiz- bežno črno kavo, so kuha- rice na mah pogrešale sta- rosvetni štedilnik na trda goriva. Električnega toka ni bilo. Baje so ga »elek- trikarji« vzeli tudi že prej- šnje dni, a tudi v pone- deljek so otroci sedeli pr- vo uro v jutranjem mra- ku, ker se luči niso pri- žgale. Na intervencije, da naj distributerji dajo tok šoli, so le-ti odgovorili, da investistor ni poravnal ob- veznosti do njihovega pod- jetja. Bržčas je še kaj v tej novi šoli, kar še ni po- ravnano Kako bi bilo, če bi recimo dobavitelji po- braili stole in mize, če bi gradbeno Dodjet.ie odkrilo streho itd? IZREDNA PODELI- TEV PRIZNANJA OF Minuli teden je izvršni od- bor občinske konference raz- pravljal o dosedanjem pote- ku pripi-av za združitev delav- skega in kmečkega zdravstve nega zavarovanja. Za nada- ljuj potek m FKDživitev akci- je so v občinski koordinacij- ski odbor izjvolili svoje zas- topstvo, za pKMnoč krajevnim organizacijam SZDL pa dolo- čili posamezne člane, ki bolo sodelovali v nadaljniji politič- ni dejavnosti za usi>ešno in- formiranje in kasnejšo izve- dbo referenduma, ko se bodo občani odločali za ali proti združitvi obeh zavarovanj. Izvršni odbor je na isti seji sprejel sklep o izredni dode- litvi priznanj OF kolektivu delovne organiaacdjie »VOL- NA«, ki te dni praznuje 40. letnico obstoja. Priznanje je ta delovna orgarozacija dobila predvsem zato, ker je svoj jubilej obogatila z izredno po- membnimi delovnimi uspehi, ki so to delovno organizaci- jo dvignili od skrajno kritič- nih razmer na stopnjo vodil- nih v volrarski stroki tako po celotnem dohodku, po rentabilnosti dela, glede de- litve dohodka v sklade ter izboljšave zaposlenih ob iz- datno povečanih osebnih do- hodkih. INTERESNE DEJAVNOSTI V PIONIRSKEM DOMU v letošnjem letu bodo v Pionirskem domu nadaljevali z interesnimi dejavnostmi. Spet bo začel z delom dram- sko recitacijski krožek, ki ga bosta vodila Darinka .Joštova in Marija Goršičeva. Foto kro- žek bo deloval pod vodstvom Bogomira Sipca, likovni kro- žek bo vodil akademski sli- kar Djemal Djokovič, ritmič- no folklorni krožek pa Jagrič Ciril in Milojka Božič. Že lansko leto pa se je vodstvo Pionirskega doma pri- zadevalo, da bi dobili ustrez- nega mentorja za šahovsko dejavnost. Pa se je izkazalo, pa imajo tudi letos še s tem težave, da ni mogoče dobiti ustreznega šahista—pedagoga, škoda, ker je za to vrsto športa, zlasti po zadnjem .ša- hovskem prvenstvu, veliko za- nimanja! PIONIRSKA KONFERENCA PRED VRATI Pionirske igre Tisoč radosti se nadaljujejo. Ker pa je pred durmi pionirska konferenca, ki bo 29. novembra, so pio- nirski odredi po šolah dobili še dodatne naloge. Društvu predložiti dokiunentacijo svo- jega pionirskega odreda za osvojitev znaka Pionirski od- red Tisoč radosti. Še večje pa so priprave, ki potekajo za proslavo 30— letnice pionirske organizacije, ki bo decembra meseca. Vsak pionirski odred bo moral pri- praviti lastno zgodovino odre- da, od prvih začetkov in mo- rebitnih uspehov. Zaželene so razstave, grafikoni, prikazi posameznih dejavnosti. 610 OBROKOV V PIONIRSKEM DOMU Letošnje kapacitete v Pio- nirskem domu so polno izko- riščene. Pripravljajo že 610 vsakodnevnih obrokov hrane po 5 dinarjev. Prvi mesec šo- lanja je en obrok stal štiri in pol dinarje, kar pa nova kal- kulacija kosil ni prenesla. Ko- silo tudi po novih cenah ni predrago, vprašanje je le, če se bo toliko otrok lahko brez prerivanja zvrstilo pri okencih. Sloves dobre kiihinje gre na- okoli, zato je lačnih želodčkov, ki bi šli radi siti v šolo, ved- no več. OBSOJAMO TEROR! Predsedstvo občinske konference Zveze mladine Saovenije — Celje je na svoji seji z dne 7. 9. 1972 z ogorčenjem sprejelo vest o napadu komandosov »Čr- ni september« na izraelske športnike na XX. jubilej- nih olimpijskih igrah v Münchnu Predsedstvo ObK ZMS C:elje obsoja takšno akcijo in meni da s takšnimi de- janji palestinsko ljudstvo izioiblja naklon.jenost mi- roljubne in napredne sve- tovne javnosti. Prav tako meni. da olimpijske igre ne morejo biti mesto za politično in teroristično obračunavanje. Občinska konferenca ZMS predsedstvo CELJE JABOLKA NA SLOMU v nedeljo so na velikih sad- nih plantažah SLOM na Po nikvi pri Šentjurju — eko- nomska enota šentjurskega Kmetijskega kombinata — že pričeli s prodajo jabolk na drobno, kar je še posebej do- brodošlo ob sedanjem po- manjkanju kvalitetnega sadja, ki je poleg tega še zelo drago. Na Slom že leta in leta pri- hajajo stalni kupci iz vseh mest Slovenije, saj vedo, da dobijo tu resnično dobro sad- je. Tudi to nedeljo so se pri- peljali številni Ljubljančani, ki jim je to pomenilo poleg dobrega nakupa še prijeten izlet. Upravnik Sloma, VINKO MASTNAK, nam je povedal, da so pričeli prodajati »zlata pramena« in »koks oranža« po 2 dinarja 80 par. V teh dneh bodo pričeli še s proda- jo »jonatana«, »zlatega deliše- sa« in drugih, in sicer po 3 dinarje 50 par za Jcilogram. Razveseljivo je to, da na Slomu prodajajo tudi naj- manjše količine in to od ju- tra do večera. REFERENDUM O ZDRUŽITVI NOVEMBRA Kl.jub temu, da je bil da- tum referenduma o združeva- nju zdravstvenega varstva kmetov iii delavcev preložen iz meseca oktobra v novem- ber, se nanj v Slovenskih Ko- njicah že zdaj pripravljajo. Osnovali so komisijo, ki bo pripravila ustrezne predloge, ker so vsi dejavniki močno zainteresirani, da bi do zdru- žitve prrišlo. Program je že pripravljen in čaka samo še na uresničitev. ZREČE VODA DO NOVE DOBROVE Te dni bo stekla voda po novem vodovodnem omrežju do novega nase- lja v Novi Dobrovi. Kra jovna skupnost Zreče, ki skrbi za komunalno ure- ,)an.je, .je potegnila vodo oo zajet,ja do novega na- selja. Tako bo dolgoletni problem — pomanjkanja vode v Zrečah, rešen. Kra,jevna skupnost ureja tudi cest« v Zaklanec. mali intervju Vprašuje: Milan Seničar Odgovarja: Mirko Vrečko V nedeljo bodo v Šent- jurju odkrili sp^^menik skladateljem Ipavcem. Za ta pomemben kulturni do- godek je ves čas skrbel poseben Upravni odbor za postavitev spomenikov Ipavcem. član tega odbo- ra je tudi prosvetni dela- vec MIRKO VREČKO iz Šentjurja. »Kje se je pravzaprav porodila ideja o postavit- vi spomenikov?« »Ideja o postavitvi spome- nikov je bila dolgoletna želja starejših Šentjurča- nov. Gornjih tržanov in drugih občanov, svojo rea- lizacijo pa je doživela v veliki meri po zaslugi predsednika občinske skupščine Šentjur, Acija SVETINE.« »Je bila pot od želje do uresničitve težka?« »Samo željo ni bilo tež- ko spremeniti v resnič- nost, ker je bila povsod živo prisotna. Bilo pa ji več idej glede spomenikov. Niti odbor, niti javnost in drugi si niso enotni o lo- kaciji, vendar to ni vne- slo razdora. Kot veste, bo- do spomeniki v Gornjem trgu.« »Zakaj ste se odločili za Gornji trg Šentjurja?« »Vzrokov je več. Prvi poteka iz šentjurske pre- teklosti. 1934. leta je bila v podstavek vkopana listi- na, s katero so si občani med njimi so bili naj- uglednejši kulturni delav- ci in občar.4 Šentjurja — zadali nalogo, da bodo na tem mestu postavili spo- menike. Drugi razlog je v tem, da so bili Ipavci slo- venski romantiki in prav gotovo po svoji vsebini de- lovanja sodijo v mimo okolje Gornjega trga, v staro trško jedro.« »Ste imeli probleme z de- narjem?« »Tudi to je bil eden od razlogov, da nismo odloči- li la postavitev spomeni- kov ob glavnem križišču v Šentjurju, namreč tu bi bi- lo vse skupaj mnogo, mnogo dražje. Celo tako drago, da ne bi bili v sta- nju uresničiti zamisli.« »Koliko bo stalo odkrit.ie spomenikov?« »Vse skupaj, torej otvori- tev, spomeniki in ureditev okolja približno 15 starih milijonov.« »Kako ste zbrali potreb- na sredstva?« »S pomočjo občinske skupščine, šestnajstih dru- gih občinskih skupščin, prodajo 4.000 spominskih razgledr-ic, prispevkom go- spodarskih organizacij in posamemikov, še zlasti naj t-u omenim' zasebne obrtnike, saj so nekateri dali tudi do .500 novih di- narjev.« »Kaj pomeni postavitev spomenikov za Sent,iur in Sentjurčane?« »Kot prvo pomeni veU- ko kulturno pridobitev za Šentjur. S tem ne bomo predstavili samo Ipavce Sloveniji in Jugoslaviji, ampak tudi Šentjur. To je tudi velik plus za mlade, saj na naših šolah dajemo vse premalo p>oudarka kul- tuT'Di preteklosti. Občani, od upokojenca do zdrav- nika. bodo ob tem začu- tili, da ob vsem tem vla- ganju v čim hitrejši gospo- darski napredek nismo poza.bili tudi na kulturne vrednote.« RAJKO MIRTIČ - PETDESET - LETNIK Petdeset let je nedavno dopolnil Rajko Mirtič, od tega 20 let ko Celjan, ka- mor je prišel kot poklic- ni vojak po službovanjih v raznih slovenskih me- stih Trbovljah, Sloven- skih Konjicah in Poljča- nah. Življenjska pot Rajka Mirtiča je enačica usoa njegovih tisočev vrstni- kov. Med okupacijo so ga Italijani junija 1942 kot čevljarskega vajenca skupaj z očetom aretirali v raciji in ga poslali v Italijo. Na srečo so tran- sport pri Verdu ustavili partizani, rešili interni- rance in Rajko se je zna- šel med partizani. Nekaj časa je bil v kolesarski četi šercerjevcev, tolkel se je v roški ofenzivi, fe- bruarja 1943 je obležal hudo ranjen blizu Rakeka kotrpna pot partizana Murna po Notranjskih gozdovih, bolnišnicah. Zdravljenje v osvoboje- nih Dolenjskih Toplicah je bilo kratkotrajno. Po nemški zasedbi Dolenj- ske so ga prepeljali v Rog, od tod pa v Italijo, kjer pa ni ostal dolgo. Vrnil se je v Dalmacijo, od tod kot miličnifc v Ljubljano, kjer je postal komisar čete v enoti voj- ne oblasti in postal po- ročnik. Po vojni je služ- boval predvsem na Šta- jerskem in v Prekmurju kot oficir vojnih odsetcov. Dvajset let v Celju je za Rajka Mirtiča doba prizadevnega dela poklic- nega vojaka, aktivista v političnih organizacijah. Spričo svojega razvitega tovariškega čuta in vedre šegavosti si je pridobil v našem mestu obilo prija- teljev in znancev, ki mu ob lepo zaokroženem ju- bileju želijo še veliko let in dobrega zdravja.