V. S.: Risanje ni veščina! Ne vtihneio trlasovi. ki hočeio prckričati resnico: Risanje je iezik. je nazorni nauk, je godba, izraz kretnje! Dokazala se ie ta resnica. podprla z lzreki znamenitili niož. Naš dokazilni material pa še davno\ni izčrpan in nušc nazore .podpira umogo več slovitih pristašev. svctovno znaincni.tib mož v vedi in imietnosti. nego iih je navedenih v Popotniku st. 4—6 1. 1. Okolščine zahtevajo, da se morajo danes pcsncti vsai glavne misli. na katerih sioni.io naše trditve in zahteve o stališču m važnosti risanja in sploh pouka v Uipodabljaniu med drugiml predmeti izobraževalnfh šol. I. Risanie ie nazorni nauk. Nazorni natiiv iina nalogo. da vzbuja predstave. elemente vsesja našega duševneefa delovan.ia. Brez opazovanja niniamo predstav. brez teb ni dušne funkciie. Zato ie važcn vc. nazorni nauk. bodisi o katereni predmetu koli: v prirodoslov.ui. v licotirafiii. v niatematiki itd. Iz bistva in metode (prosirn. današnie!) oa slecli. da nc uvaja nobcn drug ..redmet v nasil. šolah k tako natančneniii opazovan.iu nes.o risnnie; zato ie najlnanie tako važno kakor vsak drug! Risanje _.oii nainatančnejše opazovanic. ker ie učenec Prhnoran z očmi obtipavati predtnet. Zato ustvarja jasne predstave in zato se ga poslužuje vsak r.alni vircdmer in zato ea ie go.iiti prej nego realiie. kcr ic c-otem pouk v realijah uspcšnejši. Zato pa tudi izreki slavnih inož. da ie ena ura risania več vredna nee.0 deset ur nazornega pouka! (Med drugimi tudi dr. Triper.. Jena.) II. Risanje ie jezik! Opazovanie kocisti (.pazovalcu. kcr niu boeati dnševni zaklad. ne pa šq drukrim, čc se to, kar se opazuje, ne izraža. Ta izraz ic važcn v ri_san.iu nc samo zato. kcr točno kontrolira iasnost predstav, v ooazovalcu samem. ampak ker vzbu.ia tndi v tem. ki risb/> sleda iasne prcdstavj. Kajti risba niu postaja bistvo opazovaneea predmeta točno brez vseh ncbistvenih dctailov. izolirano iz vsch shičainosti mil.ic.ia in vseh nndrobnosti. ki inotijo iasnost predstave. Kcr torei risanie točncje izraža misli ncsro iezik. niu yre isto mesto kot n.iemu. Jezik sc le zato boli ceni. ker izraža misli cne vrste hitireje. Dognana in jasna pa le resnica. da izvestnik misli ne morc izra/ati in da ie njegova nedostatnost tako velika. da ne morc pocrrcšati pouioči risbc. Z risaii.i.in se izraža \saka rcsnica iasncje nego z iezikoiu. Risanjc je jczik, k' ga ne ume vsak. Risanje ie internacionalno občilo. Jezik resnice in jezik mcdnaroduega pomena ie toliko vreclcn kakor navadni iezik. Zato niu sfrc mesto tik niega. III Risanie in modeliranje in vsako drugo upodablianje ustvarja Poco.ie za ra_zuinevanie utnetnin. Nciitiiann. Foerster. Weber. Ruskin cic. etc. so poroki za to. da ie treba so- dclovati z umetnikom. če liočeino z njim čutiti in ga unieti! Pogai umetniške yzgo.ie v tem smislu ie tore.i pou'K v upodabljaniu. kakor ie pouui za mnetniške vzgoje glcde na lioezin. da ie čovek že enkrat kai sličnega (loživel kar iuu poeziia v ulažii obliki pod.iia nciro narava, surova rcahiost. U;)odabljajočo umstnost, ki podaja naravo ncštilizirano. unie vsak kmet, kor io doživlia z navadnim opazovanjem. Visjv iinictnosfi pa tisti ne unie. kj sam v n.ie.i ne sodehi.ie. Zato ie ^lasti za umevanio sodobne uinetnosti treba pouka \uDodabliaioči utnetnosti v vseh občeizobrazevalnib šolali. Umevno ie. da tisti o tem ne more soditi. ki sioii po svoii izobrazbi izven območia izobrazbe. ki \o daie umetnost. Pouk v um.ctnos.ti izobrazuie ioonaFno. Zato g,ro tudi risanju kot prcdinetu, ki ga naiboii podipira poleg .iezika. niesto poleg materineua iezika. Da sc to izvajanie še bolj ume. navaiati nii ic trcba mislj češkcga učenjaka c'r. Zcl. Nejedlv-ia. profesorja praške univerze: Umctnost sc sinatra navadno kot ozališanje življenia: pa umetnost izraža lUvIi istine. katerc s.e ne inorejo izreči na -Irn.ir način. Umetniška istina ie višj.i nego istina učeniiika. Kar so rekli grški pesi.iki. ie rcsnično šc danes: Kar pišcjo nčeiiiaki, k lahko zinota vsak dan! •— Zato umetnost vzgojuje. Zola ie s svojim >.-Qerrninaloin<.< več dosegel v socializmu nego učemaske knjifce in istotako ie priuomogel Vereščajjin s svoiimi sljkami več anumilitarlzniu. ncgo vsi drugi. Naša čc^ka diržava ie bila že 9.ctova v Smetanovi »Vlasti« in »Libušivt. IV. Risanjc va bodi tudi boli vzgoja nesu) vsak drns prcdrnet: go.ii voljo CFocrstcr). vztrajnost z natančnim opazovanjern. delavnost. spoinin. domiselnost, imbczen do narave in budi nabožna čustva. -Tudi zato niii ure mcsto poleg jezika. V. Risanje ie pa tudi važnega poniena za razvoi obrti y državi in s tem za ra/voi blagosti prebivalstva. I.ažJQ ie vzgojevati kmečke masc ncgo delavca in obrtniku v niestih in industri.iskih centrih. Fei vzgo.ii ie poleg drngih predinetov ghivno .rcdstvo unodab1'ian.ie — in to v fornialnem in materialncm oziru. Od slaiišča risanja v naših — ne samo strokovnili — šolah ie odvisen usneh obrti in blaijost obrtnega, pa tudi trgo\'skega sianu in končno vsc (Jržavc. * Če že iz tega slcdi, da risanja ni šte:i k veščinam. sc laliko podpro tudi ti nazori s stališča učnc rehnikc. torcj metode. V gimnaziji jc, recimo. vcščina lepoius; v RTvciii razredu Ijudske šole *ne! Tam ere sarno za vaio. tu za pridobivanje novih pircdstav. V matematiki bi se začela veščina tedai, ko ie spoznanje resnic izvršeno. torei ko sc začno vaie in sc dela po sabioni. Kcdai je to. te nieje pa se ne da določiii. Spoznanje novih resnic se čes.to izvrši šele po temcliiti in obširni vaii. Zato niti va.ic niso veščina. če tudi se razviiaio lažjc nego sc vrši proces spoznovania pri podavanjn novih resnic. Prav t.ako ie pa tudi pri risanju. Nobcna snov sc tu sie podaja rnchanično. ničesar se nc ponavlia. (Predloge so uradn;j Drepovedane!) Vsak nčenec opazujc svoi predmet z najrazličnejšcga stalisča; vsak išče sam svoiega izraza v risanju po prirodi in po pristncm predmetu (ne fiiodelu!). kakor išče v mateiuatiki resnilo iti kakor išče izraza v prostem spisju (ne prepisovan.iu!). Učiteli pa motri in vodi njegovo deiovan.ie. K_o ga apazu.ie. doživlia z učencem vse rcsnice. ko mu popravlja niimogrcde lisino ali s/rafično na tabli — in ninia ne trciiotka. časa. da bi sc odpočil duševno nied iiou!u.m. Učiteli ustvaria z učencem, ko izraža naravo. ustvaria boli ncgo lko piše prost si-.is. ko rešnie iiiatcuiatjčno nalo«:o. Se očevidneiše ie to. ko z učenci štilizira ali komponira. Tn m prav nič veščine. (Predlosra izključena!) To ie \rsc delovanje zbranega duiia ? naivečjim naporom, boli kakor pri spisovan.itt originalneRa spisa. Kje bi bila torei tu veščina, ko asivaria vsak učenec nekai drugega, vsak dan. vsako uro, vsak trenotek nekai novega in mora z njim doživljati v se obilneiši meri tudi učitelj? Ne za učenca. še maiii pa za nčitelja ie risanje vešči.na! Risajije ni recitiranje že r.aučcne p.siiii. ampak ustvar.ian.ie poctične enote, čc ie še tako skromna v svoii obliki. Risarski učitelj. ki izpolnju.e svoje dolžnosti. pride od pouka tako zmučen kfilror vsak drugi. lzven pouka pa s.a čaka šc vcč dcla. ker prireia za risanje D.edmctc. mora giedati na red v inuogili rekvizitili nri risarskih predmetili. kratkomalo ne saiuo na to. da uči, aimpak tudi da se vzdržuie snaga. to.čnost. red, j.zdržuje zaniinanje — - da se vzgaja. ie se rau posreči vse to. ni to zasluga samo bistva v i-redmetu. ampak učiteljeve osebnosti. ki zahteva celega moža. To ..sebnost uvel.iaviti pa mu ie le tedaj docela ino?.oče. če se p;rizna risanju tucli vnanje n.iegova važnost in se ne potiSKa iiieil »prstnosti. ki nikakor ni. in ki ne u/ivpjo v očc!i učcncev in staršev poti cbnciia utrleda. Nar;e zahteve kulrniniraio v stavku: Za upodabljajočo stroko (risanje in modeliranie) popolno ravnopravnost m rravo mcsto nied druiriini predmeti.