Stran 423 Obrtnija. Železarski kartel. Zadnja leta so podjetniki v raznih deželah kar trepetali radosti in hvaležnosti, da so bistre glave izumile kartele. Mislilo se je, da se je s karteli zagotovilo podjetništvu vladanje nad produkcijo, na drugi strani pa so socijalistični pisatelji, celo taki kakor Edvard Bernstein, računali, da bodo karteli zadostovali, da se naredi konec kapitalistični produkciji. Ne jedno, ne drugo se ni izpolnilo, pač pa se je začelo izkazovati, da so karteli nenaravna zveza, ker združujejo podjetja, ki ne producirajo jednako mnogo, in da se v časih ko vlada na gospodarskem trgu depresija, ne morejo vzdrževati. To je posebno drastično pokazal nemški cement kartel. Ta je bil ustanovljen, da se utesni čez potrebo sezajoča produkcija. Nastalo je bilo namreč vsled nemške predloge o kanalih vse polno iiovih tovarn in se je razvila taka konkurenca, da naposled nobeno podjetje ni več delalo z dobičkom. Iz tega se je rodil karte!. A nastala so hitro nasprotja. Mala podjetja so tožila, da jih velika izkoriščajo, velika podjetja pa so očitala malim, da so samo neke vrste parasiti. Konec je, da je kartel razpadel. Takisto kakor s cementnim kartelom, se je zgodilo že tudi z nekaterimi drugimi karteli v Nemčiji. Razpadanje kartelov v Nemčiji je naravno in je posledica bistva kartelov in vsled tega tudi znanstveno pomembno. Kruto pa bi se motil, kdor bi mislil, da ima tudi razpad avstro-ogrskega železarskega kartela tiste vzroke, kakor razpad raznih kartelov v Nemčiji. Lansko leto so „Novice" priobčile daljši članek o avstro-ogrskem železarskem kartelu. V tistem članku je bilo dokazano, kako kolosalen je dobiček, ki ga imajo producentje vsled tega kartela. Prodajali so železo celo veliko dražje, nego se je prodajalo takrat na Angleškem in v Nemčiji, dasi so v Nemčiji in na Angleškem produkcijski stroški znatno večji kakor pri nas. Železarski kartel je konsumente neusmiljeno drl. Te dni pa so matadorji avstro-ogrskega železarskega kartela sklenili odpovedati ta kartel. Si. januvarjem ne bo produkcija železa nič več kartelirana in borzi služeči listi točijo radi tega bridke solze, prav kakor bi b*lo gospodarsko blagostanje cele države odvisno samo od tega, da delajo kartelirani podjetniki velike dobičke. Borzi služeči listi vzdihujejo po kartelu samo zategadelj, ker čutijo, da se bo borzijancem zopet enkrat puščalo. Zakaj se je odpovedal železarski kartel ? Interesentje pravijo, da vsled tega, ker z Rima-Murany družbo, največjo ogrsko železarsko družbo ni več izhajati. Res je nastal zoper to družbo velik boj, a ta je samo na škodo tej ogrski družbi. Ogrsko železo je namreč slabše, kakor naše, a Če dobi Madjar najboljše štajersko ali češko železo za tisto ceno, kakor slabo domače železo, je več kakor gotovo, da ga mine ves patrijotizem. Pravi vzrok, da se je odpovedal železarski kartel, je spekulacija. Vsled kartela so veliki spekulantje na čelu jim Karol pl. Wittgenstein delnice svojih podjetij po uprav kolosalnih cenah prodali in imeli pri tem tudi kolosalen dobiček. To je bilo mogoče, ker so bile cene železu silno visoke. Zdaj pa se je položaj na svetovnem trgu znatno spremenil. Visoke cene se ne dajo vzdržati in podjetniki jih tudi ne žele vzdržati, ker hočejo tem potom prisiliti vlado, da zagotovi za uvoz inozemskega železa kar mogoče visoke carine, in ker vedo, da na drug način napravijo zopet kolosalen dobiček na borzi. Posledica razpada železarskega kartela bo ta, da se začne mej posameznimi podjetji boj. Cene železu bodo padle in to bo razna manjša podjetja spravilo v največjo stisko, nekatera celo zadušilo. V ta namen se je pet največjih podjetij že združilo in naravno je, da bodo v konkurenci marsikakega tekmeca ubili. Ta čas bo hud. Kurzi delnic bodo znatno pad\i. Tiste delnice, ki so bile prodane po kolosalno visokih k ur z ih se bodo dobivale za jako nizko ceno. Kupila jih bo seveda Wittgensteinova skupina špekulantov. Kadar pa se zopet rešijo visoke carine, kadar bodo mali konkurentje izkrvavel, tedaj — o tem smo lahko prepričani, — se pa zopet obnovi kartel. Cene železu bodo zrastle tako, da inozemska konkurenca ne bo mogoča in za majhen denar kupljene delnice se bodo zopet prodale po visokih kurzih. Wittgenstein in njegovi spe-kulantje bodo pobasali lepe milijone v svoje žepe, a nihče se ne bo upal jim reči, da so postopali kakor cestni roparji. Tako se pri nas pri belem dnevu šopiri najgrše razbojništvo. Seveda pride čas, ko se bodo karteli tudi pri nas preživeli in ko bodo razpadali iz tistih vzrokov, kakor razpadajo v Nemčiji, a sedanji razpad našega železarskega kartela ni še s tem v nobeni zvezi. Stran 424.