UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 32:70



STROJNIŠTVO /

Tehniška gimnazija //

5

Tehniška gimnazija s slovenskim učnim 2

0

jezikom na narodno mešanem območju v . 2

9

slovenski Istri .

4

2



1

UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI

IME PREDMETA: strojništvo

Izobraževalni program tehniške gimnazije, izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri:

obvezni predmet (210 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Majda Pregl, Srednja gradbena, geodetska, okoljevarstvena šola in strokovna gimnazija Ljubljana, dr. Boštjan Harl, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Jerneja Rebernik Herman, Šolski center Ravne, OE Srednja šola Ravne, Uroš Avsec, Šolski center Novo mesto, dr. Nikolaj Mole, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, dr. Marko Nagode, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ivo Šteblaj, Šolski center Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija, mag. Sašo Turnšek, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, Špela Mrak, ZRSŠ

JEZIKOVNI PREGLED: Manja Žugman

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-strojnistvo_teh-teh_si.pdf





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 251096067

ISBN 978-961-03-1176-8 (Zavod RS za šolstvo, PDF)





BESEDILO O SEJI SS


Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt strojništvo za izobraževalni program tehniške gimnazije in izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri.

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu strojništvo za izobraževalni program tehniške gimnazije in izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta ........................................... 9

Temeljna vodila predmeta ............................. 9

Obvezujoča navodila za učitelje ..................... 9

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................. 10

Kažipot po didaktičnih priporočilih .............. 10

Splošna didaktična priporočila ..................... 10

Splošna priporočila za vrednotenje znanja ... 12

Specialnodidaktična priporočila

področja/predmeta ..................................... 13

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 15

TEHNIŠKO RISANJE IN STROJNI ELEMENTI ........ 16

Tehniško risanje in strojni elementi .............. 16

Strojni elementi ........................................... 18

MATERIALI IN TEHNOLOGIJE OBDELAVE ........... 20

Materiali ...................................................... 20

Tehnologije obdelave ................................... 22

MEHATRONSKI SISTEMI .................................... 23

Mehatronski sistemi .................................... 23

ENERGETSKI SISTEMI ........................................ 25

Energetski sistemi ........................................ 25

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 27

Opredelitev predmeta.................................. 27

Tehniško risanje in strojni elementi .............. 27

TEHNIŠKO RISANJE IN STROJNI ELEMENTI 27

STROJNI ELEMENTI .................................... 27

Mehatronski sistemi .................................... 28

MEHATRONSKI SISTEMI ............................. 28

PRILOGE .............................................. 29





3


2

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

4

2



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Predmet strojništvo je izbirni strokovni predmet, ki je naravnan tako, da povečuje zanimanje dijakov za tehniške poklice. Podaja vsebine stroke od osnovnih do strokovnih znanj, ob tem pa dijaki razvijajo sposobnosti strokovnega presojanja, analiziranja raznih problemov in načrtovanja rešitev. Ob predmetu se bodo dijaki strokovno razvijali in pridobivali najrazličnejša znanja, metode in sposobnosti za reševanje tehničnih problemov.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Učni načrt predvideva pridobitev temeljnih znanj, spretnosti in terminov. Dijaki pridobijo občutek za natančnost, zanesljivost in prostorsko predstavo ter reševanje vsakodnevnih problemov. Razvijajo sistematični pristop s poudarkom na načrtovanju dela.

Celotne vsebine, vključno z vajami in laboratorijskimi vajami, dajejo dijakom tudi informacije o smereh razvoja strojništva, nujnosti obvladovanja interdisciplinarnih tehniških in tehnoloških znanj ter uporabna temeljna znanja tako za življenje kot za nadaljnji študij v stroki.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Strojništvo je motivacijski predmet, ki naj bi dijake pritegnil k študiju strojništva na fakultetah ali višjih strokovnih šolah. Podrobnosti obravnavanja posameznih tem naj bodo prepuščena predavatelju in dijakom glede na interes. Pri pouku naj bo uporabljenih čim več realnih, praktičnih primerov.  Dijaki naj cilje dosegajo tudi s samostojnim delom, raziskovalnim delom in predstavitvami izsledkov raziskovalnega dela.



9





3


2

:

7

0

/

/

/

5

2

2



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 0

.

9

.

4

2



KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo.

Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo.

» Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne

usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in

gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako.

» Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se

navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike.

Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev.

» Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne

in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji.

Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev.



SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju uporablja raznolike



10

3

2

:

7

0

/

/

/



didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom 520 omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in 2.9 naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne .42 skupine ali oddelka.

Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da:

» spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo;

» neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in

potencialov;

» dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja;

» kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji

vodenja in spodbujanja;

» dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje;

» prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene,

(med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov;

» dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek;

» pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja;

» proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov dijakov;

» omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi

področji;

» poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi

avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij;

» ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in

umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost).

Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje:

» smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu);

» uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in

so dosegli cilj);

» pomena različnih dokazov o učenju in znanju;

» vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«;

» pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije.

Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju,



11





3


2

:

7

0

/

/

/



reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter 520 razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, 2.9 izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu .42 primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo.

Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo:

» učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik;

» obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev;

» raznovrstnost in tempo učenja;

» načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke.

Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje.

Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin.



SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja), kot tudi pri ocenjevanju znanja.

V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine).

Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da:

» sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja

standarde znanja;

» ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti

in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja;



12





3


2

:

7

0

/

/

» spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh 52/

zahtevnosti; 0

2

.

9

» spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje 4.

2

itn.;

» je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake

zlasti priložnosti za nadaljnje učenje;

» ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave;

» dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti

lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje);

» dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje.

Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve.

Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja.

Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene.

Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje.



SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

PODROČJA/PREDMETA

Učitelj naj pri pouku strojništva upošteva načine izvedbe oziroma didaktične pristope, ki zajemajo kombinacijo različnih pristopov in metod, ki vključujejo:



13

3

2

:

7

0

/

/

» Praktično naravnanost: dijakom omogočimo praktične delavnice, kjer lahko uporabljajo orodja in 52/



tehnologije, ki jih bodo srečali v industriji. To vključuje delo z računalniško podprtimi programi 0

2

.

9

(4.5.3.1), 3D tiskalniki in spoznavanje delovanja različnih strojev. .

4

2



» Projektno učenje: dijake spodbujamo naj razvijajo projekte, (5.2.5.1) ki vključujejo reševanje realnih

problemov. To vključuje oblikovanje in izdelavo prototipov, kar krepi njegove inženirske in kreativne sposobnosti.

» Interdisciplinarnost: povežimo strojništvo z drugimi predmeti, kot so fizika, matematika, mehanika in

informatika. To pomaga dijakom razumeti širši kontekst in pomembnost strojništva v vsakdanjem življenju in drugih znanstvenih disciplinah.



» Sodelovanje in timsko delo: spodbujamo delo v skupinah (3.3.3.1) , kjer dijaki sodelujejo pri skupnih

projektih. Timsko delo krepi komunikacijske veščine in uči dijake, kako delati z različnimi pristopi k reševanju.

» Tehnološke inovacije: dijake seznanimo z najnovejšimi trendi v strojništvu, kot so trajnostne



tehnologije (2.3.2.1), avtomatizacija in robotika. To jih pripravi na novosti in jih motivira za učenje.

» Kritično razmišljanje: spodbujajmo dijake, naj kritično presojajo in analizirajo delovanje strojev ter

razumejo principe in zakonitosti njihovega delovanja.



» Dostopnost virov: omogočimo dostop do različnih virov, vključno s spletno literaturo (4.1.2.1), video



vsebinami, računalniškimi simulacijami in umetno inteligenco (4.1.1.1), za podporo učenju in razumevanju kompleksnih konceptov. Pri tem dijake spoznamo z licencami, avtorskimi pravicami in pravili, ki veljajo za delo z različnimi viri (4.3.3.1).



» Povezava z industrijo: organizirajmo obiske podjetij doma in v tujini, kjer se ukvarjajo s strojništvom ali

povabimo strokovnjake, da delijo svoje izkušnje. To daje dijaku vpogled v realni svet in karierne možnosti.



Priporočamo, da dijak izdela seminarsko nalogo, ki jo predstavi s pomočjo programske opreme za urejanje in ustvarjanje predstavitev. Pri tem dijak razvija zmožnost izražanja (1.1.1.1) z ustrezno terminologijo predmeta (1.1.2.2) in se zaveda podobnosti in razlik med jeziki, iz katerih prevaja (1.1.3.1).





Podajanje snovi naj bo podkrepljeno s praktičnimi prikazi, filmi, animacijami. Dijaki naj nekaj vsebin obdelajo samostojno ali v manjših skupinah s pomočjo literature in spleta.





14





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


3


2

:

7

0

/

/

/



TEHNIŠKO RISANJE IN STROJNI 5202.9.42

ELEMENTI

OBVEZNO



OPIS TEME

Namen sklopa je opredeliti pomen tehnike in strojništva. Dijaki pridobijo spretnosti za prostoročno risanje, predmete skicirajo v različnih projekcijah in prerezih po pravilih tehniškega risanja. Predmete kotirajo, uporabljajo dimenzijske in geometrijske tolerance.

Spoznajo pomen sestavne in delavniške risbe, pravila za izdelavo dokumentacije, uporabljajo priročnike, kataloge in drugo literaturo.

Spoznavajo uporabo standardnih elementov v strojništvu, enostavne skicirajo in iz literature razberejo določene dimenzije.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO

Dijaki naj cilje usvojijo z risanjem vaj iz vsakega področja. Prostoročno skiciranje naj prevladuje. Za oceno narišejo predmet v pravokotni projekciji in ga kotirajo.



TEHNIŠKO RISANJE IN STROJNI ELEMENTI



CILJI

Dijak:

O: pridobi spretnosti za prostoročno risanje;

O: spozna osnovna pravila za izdelavo tehniške dokumentacije;

O: skicira predmet v različnih projekcijah;

O: spozna pravila tehniškega risanja in kotiranja;

O: spozna dimenzijske in geometrijske tolerance;

O: spozna pomen sestavne in delavniške risbe.



16

3

2

:

7

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: .2

9

.

4

» 2

prostoročno skicira predmete v izometriji in ortogonalni projekciji z uporabo ustreznih črt;

» nariše z orodjem predmete v izometriji in ortogonalni projekciji z uporabo ustreznih črt;

» prepozna elemente delavniške in sestavne risbe ter navede njune značilnosti;

» nariše in kotira enostavne predmete;

» enostavne predmete nariše v prerezu in jih kotira;

» na risbi prepozna dimenzijske tolerance in s pomočjo tabel izračuna mejne mere ter določi ujeme;

» na risbi prepozna geometrijske tolerance in opiše njihov pomen.



TERMINI

◦ skica ◦ projekcije ◦ prerezi ◦ kotiranje ◦ tolerance ◦ delavniška risba ◦ sestavna risba

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Risanje predmetov v različnih projekcijah in kotiranje.

S pomočjo strojniškega priročnika, katalogov proizvajalcev dijaki izberejo standardne elemente za sklop (npr. uležajeno gred).



17





3


2

:

7

0

/

/

STROJNI ELEMENTI /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: spozna razstavljive in nerazstavljive zveze;

O: spozna vzmeti;

O: spozna osi, gredi, kotalne in drsne ležaje ter tesnila;

O: spozna zveze gredi in pesta;

O: spozna gredne vezi in sklopke;

O: spozna vrste gonil in pomen prestavnega razmerja;

O: spozna pomen mazanja strojnih elementov, uporabe in ekološkega ravnanja z mazivi;

O: uporablja priročnike, kataloge in programsko opremo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» skicira osnovne strojne elemente in razloži njihovo uporabo;

» prepozna različne razstavljive in nerazstavljive zveze in njihove lastnosti;

» prepozna vrsto vzmeti, njihove lastnosti in uporabo;

» opiše razliko med osjo in gredjo, našteje vrste osi;

» navede lastnosti kotalnih in drsnih ležajev ter tesnil;

» prepozna različne gredne vezi in sklopke ter opiše njihove lastnosti;

» prepozna različne izvedbe zvez gredi in pesta;

» razlikuje različna gonila in opiše njihove lastnost;

» izračuna prestavno razmerje gonila;

» izbere način mazanja glede na namembnost;

» izbere iz baze standardnih elementov ustrezne ležaje, tesnila, gredne vezi, vskočnike, vijake in matice.



TERMINI

◦ navoj ◦ vijaki ◦ matice ◦ vzmeti ◦ osi ◦ gredi ◦ ležaji ◦ gonila



18

3

2

:

7

0

/

/

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV /

5

2

0

Dijaki naj enostavne strojne elemente skicirajo. Posamezne teme naj raziščejo sami ali v skupinah s pomočjo .2

9

literature in spleta. 4.

2

Dijaki lahko naredijo projektno nalogo. Primer: za uležajeno gred (dimenzije določi učitelj) določijo dimenzije (s pomočjo priročnikov, katalogov proizvajalcev) ležajev, vskočnikov, moznikov, tesnil ... Gred lahko skicirajo ali uporabijo predlogo.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

S pomočjo strojniškega priročnika, katalogov proizvajalcev izberejo standardne elemente za sklop (npr. uležajeno gred).



19





3


2

:

7

0

/

/



MATERIALI IN TEHNOLOGIJE /

5

2

0

2



OBDELAVE .

9

.

4

2



OBVEZNO



OPIS TEME

Dijaki spoznajo materiale, ki se v strojništvu in tehniki na splošno največ uporabljajo. Spoznajo lastnosti materialov in njihov vpliv na uporabo. Spoznajo kovine in njihove zlitine, pridobivanje, označevanje in toplotno obdelavo. Spoznajo tudi umetne mase in pomen recikliranja materialov.

Spoznajo delitev obdelovalnih tehnologij, primarno oblikovanje, preoblikovanje, izdelavo polizdelkov. Spoznajo postopke odrezavanja s poudarkom na sodobnih tehnologijah.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO

Podajanje snovi naj bo podkrepljeno s praktičnimi prikazi, filmi, animacijami. Dijaki naj določene teme obdelajo samostojno ali v manjših skupinah s pomočjo literature in spleta.



MATERIALI



CILJI

Dijak:

O: ločuje materiale glede namembnosti;

O: spozna lastnosti kovinskih in nekovinskih materialov;

O: spozna toplotne obdelave materialov;

O: razišče možnosti recikliranja materialov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» našteje materiale, ki se uporabljajo v strojništvu;

» razlikuje med kovinskimi in nekovinskimi materiali;



20

3

2

:

7

0

/

/

» opiše mehanske, fizikalne in kemijske lastnosti materialov; 52/

0

» .2

s pomočjo primerov analizira uporabo materialov glede na njihove lastnosti; 9

.

4

» 2

razloži ohlajevalno krivuljo čistega železa;

» pojasni kaj je jeklo in pomen ogljika in ostalih legirnih elementov v železu;

» našteje neželezne kovine in njihove zlitine, ki se uporabljajo v strojništvu;

» našteje toplotne obdelave in opiše postopek kaljenja.



TERMINI

◦ mehanske lastnosti ◦ fizikalne lastnosti ◦ kemijske lastnosti ◦ tehnološke lastnosti ◦ trdnost ◦ trdota ◦ žilavost ◦ kristalna rešetka ◦ legirni elementi ◦ toplotna obdelava



21





3


2

:

7

0

/

/

TEHNOLOGIJE OBDELAVE /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: spozna postopke tehnologij obdelave (primarno oblikovanje, preoblikovanje, odrezavanje, alternativne tehnologije);

O: uporablja strokovno terminologijo in strokovno literaturo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» našteje in razloži postopke tehnologij obdelave;

» s pomočjo skic ali filmov prepozna različne postopke tehnologij obdelave;

» pojasni prednosti in princip računalniško krmiljenih strojev za obdelavo;

» analizira končno obliko predmeta in tehnološki postopek, po katerem je izdelan;

» analizira, ali bi lahko enako obliko izdelal po drugem postopku tehnologije obdelave.



TERMINI

◦ primarno oblikovanje ◦ preoblikovanje ◦ odrezavanje ◦ računalniško krmiljeni stroji



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Seminarska naloga: predstavitev tehnologije ali izdelka (izdelajo predstavitev z ustreznimi računalniškimi programi).



22





3


2

:

7

0

/

/



MEHATRONSKI SISTEMI /

5

2

0

2

.

9

.

4

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Dijaki spoznajo mehatronski sistem in pomen robotizirane proizvodnje za kakovost proizvodnega procesa. Spoznajo enostavne komponente mehatronskih sistemov in logiko njihovega delovanja. Z uporabo enostavnih programskih orodij izdelajo mehatronski sistem in izvedejo simulacijo delovanja.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Podajanje snovi naj bo podkrepljeno s praktičnimi prikazi, filmi, animacijami. Dijaki naj določene teme obdelajo samostojno ali v manjših skupinah s pomočjo literature in spleta.



MEHATRONSKI SISTEMI



CILJI

Dijak:

O: definira mehatronski sistem;

O: spozna osnovne logične funkcije;

O: razlikuje med krmiljenjem in regulacijo;

O: spozna zgradbo in lastnosti krmilnega sistema;

O: razišče gradnike pnevmatskih, hidravličnih in električnih krmilij;

O: uporablja programska orodja za načrtovanje in simulacijo krmilij.



(2.3.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» na praktičnih primerih analizira mehatronski sistem;

» uporablja osnovne logične funkcije;

» našteje elemente krmilnega sistema in jih umesti v mehatronski sistem glede na njihovo funkcijo;



23

3

2

:

7

0

/

/

» izbere krmilni sistem glede na namembnost; 52/

0

» .2

uporabi elemente pnevmatske, hidravlične in elektro regulacije ter jih poveže v enostaven mehatronski 9

sistem 4.

; 2

» s pomočjo programskih orodij načrtuje enostaven mehatronski sistem in opravi simulacijo delovanja.



TERMINI

◦ mehatronski sistem ◦ zaznavala ◦ krmilniki ◦ izvajalci ◦ pnevmatika ◦ hidravlika



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Seminarska naloga: predstavitev mehatronskega sistema (izdelajo predstavitev z ustreznimi računalniškimi programi).



24





3


2

:

7

0

/

/



ENERGETSKI SISTEMI /

5

2

0

2

.

9

.

4

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Dijaki spoznajo različne energije in njihovo pretvorbo v delo. Spoznajo načine pridobivanja električne energije iz tehničnega in ekološkega vidika. Seznanijo se s toplotnimi izgubami objektov in možnosti uporabe različnih gradbenih in izolacijskih materialov ter stavbnega pohištva.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO

Podajanje snovi naj bo podkrepljeno s praktičnimi prikazi, filmi, animacijami. Dijaki naj določene teme obdelajo samostojno ali v manjših skupinah s pomočjo literature in spleta.



ENERGETSKI SISTEMI



CILJI

Dijak:

O: spozna osnovne pojme, veličine in zakone v termodinamiki;

O: spozna termodinamične procese in njihove izkoristke;

O: analizira vire (konvencionalne in alternativne) pridobivanja energije in rabo energije v Sloveniji;



(2.2.1.1)

O: prepozna vplive energetskih sistemov na okolje;

O: računa toplotne izgube objektov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna in uporablja veličine z ustreznimi enotami;

» opiše pojma nakopičena in prehodna energija in našteje vrste teh energij;

» prepozna osnovne krožne procese, izračuna karakteristične točke, opravljeno delo in izkoristek;



25

3

2

:

7

0

/

/

» teoretične krožne procese primerja z realnimi procesi (npr. Ottov proces – štiritaktni bencinski motor, 52/

Rankinov proces – termoelektrarna); 0

2

.

9

» analizira različne načine pridobivanja električne energije (konvencionalne in alternativne) ter vplive na 4.

2

okolje;

» izračuna toplotne izgube objektov (primerja uporabo različnih materialov in debelin toplotnih izolacij s

pomočjo katalogov proizvajalcev).



TERMINI

◦ energija ◦ delo ◦ izkoristek ◦ preobrazba ◦ krožni proces ◦ konvencionalni viri pridobivanja električne energije ◦ alternativni viri pridobivanja električne energije ◦ toplotne izgube ◦ izolacija



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Seminarska naloga: predstavitev različnih virov pridobivanja električne energije, možnosti smotrne rabe in vpliva na okolje (izdelajo predstavitev z ustreznimi računalniškimi programi).



26





3


2

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

2



VIRI IN LITERATURA PO 4



POGLAVJIH



OPREDELITEV PREDMETA

Drev, J. in Hadlin, M. (2023). Energetika v strojništvu.



TEHNIŠKO RISANJE IN STROJNI ELEMENTI

Broz Žižek, E. (2024). Tehniško komuniciranje: učbenik za modul Tehniško komuniciranje v poklicu v programih srednjega poklicnega izobraževanja na področju strojništva: avtokaroserist, avtoserviser, inštalater strojnih inštalacij, izdelovalec kovinskih konstrukcij, klepar-krovec, mehatronik operater, metalurg, oblikovalec kovin-orodjar, strojni mehanik, zlatar in za modul Tehniško komuniciranje v programih srednjega strokovnega izobraževanja na področju strojništva: strojni tehnik. Tehniška založba Slovenije.

Broz Žižek, E. (2024). Tehniško komuniciranje v poklicu: delovni zvezek za modul Tehniško komuniciranje v poklicu v programih srednjega poklicnega izobraževanja na področju strojništva: Avtokaroserist, Avtoserviser, Inštalater strojnih inštalacij, Izdelovalec kovinskih konstrukcij, Klepar-krovec, Mehatronik operater, Metalurg, Oblikovalec kovin-orodjar, Strojni mehanik, Zlatar. Tehniška založba Slovenije.

Glodež, S. (2012). Tehnično risanje. Tehniška založba Slovenije.

TEHNIŠKO RISANJE IN STROJNI ELEMENTI

Broz Žižek, E. (2024). Tehniško komuniciranje: učbenik za modul Tehniško komuniciranje v poklicu v programih srednjega poklicnega izobraževanja na področju strojništva: avtokaroserist, avtoserviser, inštalater strojnih inštalacij, izdelovalec kovinskih konstrukcij, klepar-krovec, mehatronik operater, metalurg, oblikovalec kovin-orodjar, strojni mehanik, zlatar in za modul Tehniško komuniciranje v programih srednjega strokovnega izobraževanja na področju strojništva: strojni tehnik. Tehniška založba Slovenije.

Broz Žižek, E. (2024). Tehniško komuniciranje v poklicu: delovni zvezek za modul Tehniško komuniciranje v poklicu v programih srednjega poklicnega izobraževanja na področju strojništva: Avtokaroserist, Avtoserviser, Inštalater strojnih inštalacij, Izdelovalec kovinskih konstrukcij, Klepar-krovec, Mehatronik operater, Metalurg, Oblikovalec kovin-orodjar, Strojni mehanik, Zlatar. Tehniška založba Slovenije.

Glodež, S. (2012). Tehnično risanje. Tehniška založba Slovenije.

STROJNI ELEMENTI

Prebil, I., & Zupan, S. (2011). Tehnična dokumentacija. Stri svetovanje.

Kraut, B., Žerovnik, J., Gabrovšek, B., Kutin, J., Slemenik Perše, L., Boltežar, M., Brojan, M., Slavič, J., Halilovič, M., Čepon, G., Šarler, B., Šajn, V., Bombač, A., Senegačnik, A., Kitanovski, A., Tušek, J., Lorbek, L., Poredoš, P.,



27





3


2

:

7

0

/

/

/



Klinar, K., … Butala, V. (2022). Krautov strojniški priročnik (17. slovenska popravljena izd.,). Univerza v Ljubljani, 520 Fakulteta za strojništvo.2.9. MEHATRONSKI SISTEMI 42

MEHATRONSKI SISTEMI

Bartenschlager, J. (2009). Mehatronika: [učbenik v programih Mehatronik operater in Tehnik mehatronike]. Pasadena.

Žalar, Z. (2014). Elektrotehnika v mehatroniki, Učbenik za elektrotehniko v 1. in 2. letniku srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja na programih mehatronike. Utva.



28





3


2

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

2



PRILOGE 4



29