ClTATELJIl Prosimo, poglejte na številke poleg xurtova sa dan, ko Vaianaročp*- ^ ^če. V teh čarih splošne^	cen, potreba-
Je list V. 2 % \Je. Skuiajte imeti n&rt &	*ej plačano.
---o %------"" »th,^ Offl«, ^ Nn,!^ N.	^ « ifa^ »«, 117». __, ---,
No.lo.-Stevg^ ^ telephone; CHelsea 3-1242) , NEW YORK, MONDAY, JANUARY 25, 1943. - MONDAY, JANUARY 25, 1943-VOLUME LL - LETNIK LI.
GLAS NARODA
tisf slovenskih delavcetnr Amerfict
■ mill ii if a« litwi CteM Hatter Hupffcrr Wk, IMIattht V—t Office a* Nm	m. ▼ -----a- ^ ___ ___ ___
M NEKAJ Vtf Rirr
2na dan dobivata. •. C 'OLAS NAB OBA" |
PO POŠTI NAB&VNOff NA DOM
Pitajte, kab vab zanima
KONEC ITALJANSKEGA CESARST V A
TRIPOLIS, GLAVNO MESTO ITALJANSKE LIBIJE, JE PADEL V SOBOTO OB 5. ZJUTRAJ._PONOČI JE ANGLE- —	^	WWMM\
SKA OSMA ARMADA PREGNALA ZADNJE STRA2E NEKDAJ SLOVITE ROMMELOVE ARMADE (AFRIKA KORPS) IN OB PETIH ZJUTRAJ JE PRIČELA ANGLEŠKA ARMADA PRIH AJATIV MESTO
Poroča Jugoslav Information Center v Hew Torka.
Iz Slovenije
IZPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA
Iz ljubljanskega "Jutra"
Podboršek Tereziji, plo L Franca in Frančiške Maček, roj. v Smartnem pri Dev. M. v Polju 1914 in
Oblaku Eajku, sinu Franca in Ivane Kofetj, roj. v Ljubljani 6. VL 1908 in tam biva joče-mu, Šoferja, oba «e nahajata v begstvu.
Golob Rado vami, «nn Ivana in Marije Svete, roj. na Dolgi pori 8. IEL 1921 bivajočemu v Ljribljam, dijaku, nahajsjoče-mn v zarpom.
Defarju Franku, sinu Milena in DendSč Pavle, roj. v Višnji gori 27. VI. 1920 in tam Ibivajočemu na Peščen iku, mahaj ajo-Čemu se v begstvu.
Omahnu Romanu, pok. Iva-na in Likar Marije, roj. 22. VHL 1912. v Ljubljani, bivajočemu v Stožicah 137, v begstvu. Zemijaku Framiku, sinn Franca in Rozalije KreMič, roj. v PSocah pijt Brzicah 11. X. 1920. stanu jocecnu vDoforepo-
Obsojend go bili v dosmrtno
ječo.
vojaško bodosče vrhovnega poveljmištva Oboroženih sil za (Slovenijo in Datmacijo, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti —
Rosu Edvardu, pok. Antone in pok. Sevar Marije, roj. v Kram ju 18.1H.1S80. bivajočemu v Ljubljani, uradnika, v zaporu:
Pockaju Vladimir ju, sinu Jo-I sipa in Friderike SI upe roj. v j DutogJianu 30. IV. 1905, biva-I jočamu v Ljubljani v zaporu, in Ramklju Josipu, sinu Josipa in Angeline Bova«, roj. v Liti-| ji, 7. VL 1917, Ibivajočemu v L jrobljami, dijaku v begstvu;
Mlinar Frančiški, hčeri Andreja in Popit Marije, roj. v Logatcu 10. 10. 1923, stanujoči v Lipljah pri Planina št. 2 in
Jesenko Marjani, potk. Tomaža in polk. Dolen Marije, roj. v Žirovnici 18. 3. 1897., bivajo-j ča v Zobršču 72, dbe se nafea jata v zaporu.
Prezl ju Sreaku, sinu Jakoba in Irene Premus, poj. 13. I. 1910. v Novem meifa, istotam bivajočemu, mehaniku, rtahaja-joČemu se v begstvu.
Rusi nenehoma bijejo Nemce
Blagoslovi uovega reda
London. — Nadaljmh. trideset Belgijcev je padlo pod na-cijsferrni streli, kalkor je noti-rala radio - oddajna postaja
BBC v svojem programu vesti. *
V Avstriji je Ibiio tekom zadnjih treh mesecev ubitih 74 pa-trijotov, ki po se borili za osvo- j bojenje -svoje domovine izpod naerizma.
»
Moskva. — Tass agencija je podala iz Istanlbula vest, da je bil blizu K rakova na Poljskem pognan v zrak nemški vlak, ki
je peljal čete na rusko fronto. *
Kairo. —Sto jugoslovanskih intelektualcev je bilo ustreljenih, ko je bilo 3 tisoč bolgrad-ski imteligentov obozenxh, da pripadajo prostozidarski orRa-nizaci ji. To poročilo so prejeli! jugoslovanski delavski krogi tukaj.	^
v v. a*	. ■	jp ■	. ..._____
■Na č*eškem so najciji pomo-
rili na daljnih 23 patrijotov na obtožbo "delovanja proti Tretjemu rajbu", ter skrivanju o-rožja.
Šolarji bodo gradili letalske modele za učenje
Washington. 22. januarja. — —Ameriška mornarica in Urad za Prosveto je vprašal) ameriške šolarje, naj letos zgradijo tristo tisoč modelov letal. Ti vzorci so porabni za instruk-cijo in učenje, da se vojaki spočetka seznani jo z raznimi tipi letal. Prete&lo leto so študentje in šolarji ijtadeilali pol milijotaa varčnih letal.
Sto funtov volne za vsakega vojaka
Armadne oblasti pravijo, da je trgba Sto funtov čiste volne za vsakega ameriškega vojaka prvo leto, ko vstopi v armado.
Se en nemški general ubit
Stockholm, 23. jan. — Smrtno naznanilo v "Deutsche Al-legemeime IZeitung" obeloda-nja vest, da je bil na ruski fronti "po nesreči" ubit general Bogiislav von Studnitz. Njegov sin je bil tri dni prej tudi ubit na ruski fronti.
,'Generalova dva nečaka *ta padla ina rusikS frexnti še lansko leto. Eden je bil sin znaneg-ai l&alsksesra prvaka in poveljnika v zadnji svetovni vojni, gro- j fa von L»ucfcnerja.
Prn^ika plemenitaška kast« ! je zgnbila v Hitlerjevi vom? ze | toJiko svojih sinov, da je bil preteklo leto izdam dekret, kd določa, da se edifnea ali poslednjega sina kake plamenitaške robine ne sme poslati na fronto.
--L !■
Vsak dolar, ki ga prihranite i
-in investirate v vojnih bon- i
dih pomaga dopolniti kvoto
določeno za vašo državo.
PODZEMSKE LAD JEDEL1 NICE ZA PODMORNICE j
Bern e, SvLca. — Overseas News Agency poroča, da so v nemškem mornariškem tedni- ! fcu opisane podzemske gradil-j nice podmornic na francoskem' obrežju. Te gradalnice so vse-j kane v živo skalo in so zava-l rovane pred bombardiranjem1 z naravnimi in umetnimi plastmi kamenja, zemlje in peeika.
Tednik pase, da je te podzemske gradihiioe zgTadila inženirska organizacija, pod vodstvom profesorja Albert Spee-ra, ki je nadomestil prejšnega načelnika te orgapizaifije, Fritz Todta, ki je bil dbrt. S peer, ki je nemški ministeT za zalogo in m uničijo, je nflosEl pri grad n^ utrjenih tectjedehiic blizu Bresta 12 oddeBcčv svoje organizacije.
Delavnice so vFekane v živo sikalcfvje ob dbreiju. Nad rz-dolbwnami ki so od 20 do 30 se*do 40 metrov debele plasti fz cementa in kamenja in nad tem pa zopet de-be<la plast pes&a in zemlje.
V teh duplinah, katerim ne morejo do živega zavezniške in angleške (bombe, kakor piše tednik, sestavljajo nemški inženirji podmornice iz kosov izdelanih v 400 radičnih nemških tovarnah, ki so raztresene po evropskem teritoriju, ki ga koeiibroldrajo naoiji in fašisti.
65,000 proti-fašistov Se vedno interniranih v Severni Afriki
Lonsm. — ONA poroča, da je Zveza mednarodne brigade/ v kateri so včlanjeni veterani španske civilne vojne, objavila obdolži t ev, <$a se nahaja v taboriščih v AAžrrijii 4n Morokn še 65 tisoč pro<afaš>istov. Od teb je okrog deset tisoč Židov, ki so zaposliem pri prisilnem deln.
^veza priporoča, da se vklju či v komisije, ki preiskujejoj taborišča, tudi predstavnike Bavezmških narodov in predstavnike raznih began ski h or-ganaaacij, kakor tudi priporoča, da vse ustanovi pomožne centre za izpuščene interniTan-ee.
Villalba izvoljen v senat v Venezueli
1 Caracas, Venezuela. — Izvolitev Javita Villalba v venezu-elski eenait se smatra zo diplomate aa (znamenje spremembe stališča napram *' radika9teem'
Novi' senator je .namreč enkrat vlačil na svojib nogah 80 funtov težke verige, ko je delal v "chain gangu", kamor je bil obsojen zaradi svojih političnih nazorov.
Težko usodo je VoUaiba prenašat sedem tet in v leftu 1935 je bil izgnan im dežele na obtožbo, da je širil komunizem.' Ko pa je sedaj kandidiral za senatorja, je imel',, kot se govori, podporo predsednika Medina Angarita.
-ivustui armaoa na i^av&azu je zasedla Pščanokopskoje, samo 50 milj severovzhod no od Tthoreoka, ki je najvežnejše železniško križišče na Rostov-Baku železnici.
Višje proti severu, globoko v Ukrajini so ruske čete vdrle v Starobijelsk, 130 milj'južno od Harkova, ki ga bodo skušale ob koliti od južne strand.
Zelo vezno železniško križišče Armarvir so Rusi zavzeli že v -petek, včeraj pa so prišli že v Mihajfevskoje, 22 milj severno od Armavira. Rusi naglo prodirajo ob Stalingrad-Novo-rosisk železnici proti Tihorec-ku ter preti velika nevarnost nemški armadi okoli Kropot-kina.
Na osrednji fronfti okoli Vo-mneža so Rusi osvobodila Sul-ginko in Pavlovko. Ruski tanki so v nedeljo razbi'Ii dva vlaka z infanterijo ter na neki postaji nemški oklopni vlak.
Okoli Voroneža je bilo po sodbi vojaških izvedencev tfca-tČh, raioenth in vjetih okoB 250,000 Nemcev. V devetih dneb je rdeča armada napredovala 140 milj.
Associated Press naznanja, da sta se pred Stalingradom podala drugi bataSjori nemškega 518. poika in cela 295. in-fanterijflka divizija. Tudi ostala obkoljena armada bo kmalu razobesila belo zastavo.
Madžarska podtalna organizacija dobila obljubo podpore iz Amerike
New York. ■—t Nanovo organizirana madžarska podtalna organizacija je prejela od Cen-ralnega odbora madžarskih organizacij v New Yorku zagotovilo podlpore "za dosego skupnega cilja itn popolne zmage.M
Newyorski Madžari so predložili tozadev. obljubo in manifest državnemu departmental z namenom, da departmerft to poda madžarskemu ljudstvu.
Poveljnik angleške osme armade v Afriki, maršal sir Bernard L. Montgomery je bil vedno prepričan, da bo njegova armada nekega dne dospela v Tripolis, glavno mesto italjan-ske Libije.
V ervojem dnevnem povelju | dne 12. januarja, ko je pričel j prodirati od Buert el Hsuna, je rekel naravnost, da hoče \ skončati svojo kampanjo s popolnim uničenjem Musšoiinije-vecra cesarstva.
Njegovo dnevno povelje se ' deloma giasd;
"Glavne čete osme armade ■ so sedaj saono se okoli 200 milj I od Tripolka. Sovražnik je med 'nami in tem pristainiščeni in ' upa, da nas bo zad ržal .
Osma armada bo šla v Tripolis.
Tripolis je edino mesto v( italjanrikem prekomorskem cesarstvu, ka je še v njihovih ro-kab. Zato ga bomo njim vzeli... •iNč nas ni mctgio vstaviti, odkar se je pričela bitka za Egipt 23. oktobra, 1942. Tudi sedaj nas ne bonač vstavilo . .
Naprej v Tripolis! Nase družine in prijatebi v domači deželi bodo vriskali, ko bodo slišali, da smo zavzeli ta kraj.
Montgomery. *' *
Italjanski minister za narodno kulturo AJessandro Pavo-Hni je sinoči po radio razložil ■rtarodfu izgolbo Tripottsaf. Re-kei je, da izguba ozemlja še ne odloči izida vojne.
Urednik lista "Voce d'lta^ lia", Vlrgirnio Oavda, pa pravi, da so se Italjand iz Tripoli-sa umaknili po že davno izdelanem načrtu. Umikati so se pri-čeii celo mnogo prej. predno se je angleška armada pripravila na veliki vdarec. Italjanplki narod pa o tem ni bil prej obveščen samo zato, da sovražnik ne bi izvedel o načrtu italjan-skosra vrhovnesra noveljstva.
Tripoli« je padel skoro na-tančpo ob času, ki ga je napovedal generali Montgomery 23. oktobra, ko je pričel svojo o-fenzivo v Egiptu in je od tedaj neprestano podil pred seboj bežečo RoanmeJovo armado, dokler ni Tripolisa zavzel ob 5 zjutraj 23. januarja, peti ur pozneje, kot pa je napove- j dal tri mesec poprej.
Angleška armada je morala neprenehoma vdarjati na .Bom j melovo armado, da se je prSbo-rila 1300 milj dolgo pot iz Egip ta do največjega mesta i tali-1 jeoWkega cesarstva, Tripolisa,1 ki nosi ponosno ime — biser Sredozemlja.
Angleži pa se niso vstavili v! Tripolisu, temveč so s prodira-1 njem nadaljevali in zasledujejo Rommela, ki z največjo,naglico beži v Tucacjijo in bo skušal dobiti nekoliko zavetja ob Mahret utrjeni črti, ki so jo zgraditi Fmncaa.
Romelovo armado bombardirajo ameriški in angleški ae-roplani ob cesti, ki jo imenujejo "sto milj pekla."
Pred umikom ro Nemci po-
strefili vso mostove in ceste. — A ngleiki inttnirji pa so na delu, da vse ovire odstranijo in pot popravijo.
*
An^leSka armada je tesno za petami RomoneDave armade, ki beži v Tunizijo, z druge strani, pa prihajajo Amerikama, Angleži in Francozi, da jo vstavijo, prodno se more združiti z armado generala vom Arnima v Tuniziji. Vsak čas je pričakovati velike bHke, ki bo odločila metodo severne Afrike.
Neko poročilo, ki pa ni potrjeno, pravi, da je angleška armada že daleč v Tuniziji in da se Rommelova armada na-haja že 100 milj severno od libijske meje.
help me uiin
^jjjl ■ ^ i I
^B 51 % - Mk
Illy Uictory
aeroplane. Pri tem sta delala t zelo majbne fabografije, katere bi bilo mogoče všiti v žensko obleko in bi. jih tako ženske mogle nositi v Nemčijo.
Detektivi so mnenja, da ni bila nobena taka fotografija poslana v Nemčijo, diapa je bilo vse zelo spretno pripravljeno.
Madžari padajo za Nemce
London. — ONA poroča, da sodijo zavezniški krogi v Ixxa-donn, da so bile madžarske divizije' v Rusiji razbite in uničene, kajti madfeairsko vojno ministrstvo je izdaio posebe-n ukaz po katerem je bil podaljšan dopust vseh vojakov, ki so prišli na oddih iz rnsfee fronte.
Minister Nagv je sicer podal pojasnilo za ta odlok, češ, da je' pomanjkanje vlakov, ter tako ni mogoče poskrbeti za prevoz tisoče vojakov, ki se nahajajo na dopustu. Opazovalci so mnenja, da bodo vojak«, kr so na dopustu najbrž zadržasni tako dolgo, da bodo razbftd divizije reorganizirane.
PRUETI NEMŠKI VOHUNI
Zvezna detektivi so v neki to- j varni v New Yorku prijeli dvai nemška delavca, ki sta vohuni-' la za Nemčijo.
To gta Paul Hermann Kari Groths iz Woodbavena, L. L, in Frarrik Heinirich Wilbebn O rote iz Bronxa. Oba sta priznala, da sta biila v zvezi z vohunom Carkwn Reuperjem, ki je b>l lansko leto s 14 drugimi vohuni obsojen na zapor 16 let.
Grohs je bil v prvi svetovni vojni in je leta 1928 prišel v Ameriko in je pred osmi leti postal ameriški državljan. Dela* je v več newyorskili tovarnah in nazadnje v neki vojni tovarni. Kmalu po svojem prihodu se je na delu spoznal z Grotejem, čegar oče je bil nemški vojak v prvi svetovni vojni in je prišel v Ameriko leta 1925. Postala sta si prijatelja G note je bil zaposlen kot maži-nost do leta 1930, nato pa se o-prijel trgovske fotografije. — Lansko'toto je zapri svoj atelje in je sprejel delo v vojni tovarni. V tovarni «ta fotografi rada načrte ka razne dele za
NACUSKI RABLJI SI CRNUO OBRAZE. DA BI NE BILI SPOZNANI
London. — Kakor poroča ONA., je prejela poljska ubežna vlada poročilo, ki pravi, da si nacijsld rablji, ki obešajo in drugače morijo prebivalstvo, črno namaže jo obraze, da bi jih nihče ne spoznaL To so pričeli delati, odkar so zavezniški narodi izjavili, da bodo morilci in banditje, Id morijo, mučijo in ropajo po zasedenih deželah, | prišli pred sodišče, kjer bo zanje določena primerna kazen.
Vest pa tudi pravi, da se zločinska bancfca zdaj že boji maščevanja ljudstva, katerega1 tako neusmiljeno in cinično! mori in terorizira.
Poljaki ufbežni viadi je dal poročilo o tem neki človek, ki se mu je posrečilo, da je ube-žal iz Poljske. Ta libežnifc je tudi povedal o grozotah, katerim je bil priča.
Strašna je povest o moritvah talcev v Radom distriktu na Poljskem. Tu je bil nekega dne v oktobru na vlaku ubit po-licaj, (nacij) ko je pregledoval vozne listke. Nemci so takoj aretirali vw potnike v vozu in deset, med katerimi so bile tudi ženske, je bilo takoj obešenih.
Nadalje 40 oseb je bilo o-bešenih na javnem trgu pri postaji 15. in 16. oktobra Med temi je bila znana poljska oseb . no st, madama Wdnrizewska in j j njena tašča. In (ko so Nemci do a^JalL, da so bile krogle, s kate-1 j rimi je bil ubit policaj, izdela-| ne v nraniaijski tovarni v Ra-1 ! domu, so postavil ob tovarni i visKoe in obesili 15 delavcev, ( ter pustili trupla viseti v svarilo.
Tedne zatem ao Nemci nenadno pod vzeli nova maščevanja. Zraven teb staf bila dva bivša člana sejma, (poljski parla-metnt) Soltyka in Grzecznarow-ski, ter dnhovmk Strzeleoki, in pa lokadni odvetnik in učitelj.
Kimala zatem so v vasi Cšhle»
wisfca ubiH d'ye tako imenovani | nemški osebi, ki sta bili zapi-j sani, da imati v sebi nemško kri. To maščevanje ljudstva proti nemškim beštijam i,u njih pripadnikom, so nacij i mašČe-vaJi s tem, da so vas do tal porušili in požgali, prebivalce pa ©o odvedli neznano kam, doom so otroke odpeljali \ nemška sirotišča, V Radom distrikt pa fo biii podani oddelki ukrajinske policije, ki je takoj pričela širiti divjo krutost nad prebivalstvom.
Farmer j i se zadožujejo, da bodo več pridelali
Wasbinjgton. —• V preteklem lerbu so si farmer ji izposodili pri posojilnicah za 60 milijonov dolarjev več nego v letu 1941, kakor potoča poljedelski urad.
Farmerjii hočejo z fepoeoje-Tkisn <fenan-jem povečati pridelovanje živil im mnogi so svoje prejšnje domove poplačali a dohodki, kS so jih imeli od pridelkov preteklega lefta.
Posojila, nakazana po 530 posojilnicah, ki dajejo kredit farmerjem, ki žele povečati produkcijo, so znašala v lanskem letu 478 milijonov dolarjev. Okrog 236 tisoč farmarjev in prerijskih kmetovalcev in živinorejcev se je po»-lazilo teh posojil Lani je bilo pet tisoč proaOoev manj, __ . _
T. I AS NARODA" - Nwr Ystk
"GLAS NARODA"
»Oirt <w TIU raOPL»
■■■■■■
Owaad aad PnbUsM bp m—Ui PublUtdag Caavaay. (A Corporation) Fran* Bataser Prisfcliiiil ; [fMv Had«, Tmhiw ; Jooepb Lupaha, See. PUce of btudnes* of the corporation and addrt—M of Uow officers; 21« WEST IBth STREET, NEW YORK, N. I.
50th Year
: —■■■ ■■■ ' -■- — - -
' OUM Naroda" ta lasaa« awry day exospt Satnrdaya. Sonda?« and HoMdaya
flubucrlptloa Yearly 98	AdverdMBkeot on Agreement.
Za celo lato velja Ust M Amerike in Kanado 90.— ; m pel leta fS.—; •a Četrt leta $LM» — Z* fork sa celo leto 97.—; za pol leta f&00. Za laonaitTo m celo leto 97.—; m pol leta 93.50.
T.UtM Naroda" Izhaja »*kl dao lsrsemAl aobot , nedelj In ptmsnlkov
-<»L%8 NARODA", 216 WEST lUb STREET, NEW YORK, N. X Telephone: CHelaea 9— IMt
ODPOR V JUGOSLAVIJI
V	Sloveniji nekje izhaja, podtalni časopis "Svoboda ali »rt". Po zamenljivih poroči lili, ki jih imamo, je ta časopis g!a-
' Llo »keije Draae Mihajlovica v Slbveifiji. V številki 14. tega i-asopig* z doe 21. ju-Mja 1942 je na prvi strand objavljen sle-dx-6i članak:
ŠE ENKRAT KAJ HOČEMO
Da ne bo neraizumevainja in zlobnega podtikanja, ponav-■'dao še emkrat misli našega dela:
1)	Po svojih močeh hočemo pomagati pravici ^o zmage v =t«laiiji vojni.
2)	Hočemo svoboden slovenski narod v VELIKI ZDRUŽENI SLOVEJHJi; v svojih zgodovinskih mejah, kjer ne bo' v č tujcev, kjer bo naš narod imel dovolj prostora za svoj r aimih, kjer bodo mašil dom vsi Slovenci, ki so do soda j morali
: bati življenjske možnosti v tnjSm.	i
3)	Hočemo združitev Slovencev z vsemi Šrbi, Hrvati in Bolgari v VELIKO JUGOSLAVIJO NA FEDERATIVNI PODLAGI.	|
4)	HOČEMO TRDNO VEZ Z BRATI RUSI, POLJAKI, < Ttfl IN SLOVAKI, kajti v slovanski vzajemnosti vidimo temeljni oinitelj naše bodočnosti;
5)	V prenovljeni državi -naj si narod svolbodno izbere red, po katerem hoče živeti.	"	• , t
6)	Hočemo temeljito reorganizacijo narodne vojne sile, ki ho večni čuvar naše gvolbode.	i
Xa poti k tako postavljenemu cilju se pa držimo onega nn'ina borbe, ki bo narodu ohranil življenje in mu zagotovil moJamst, da tudi sam požanje uspehe, ki jih je zaeejal s tolikim i
žrtvami.	~	j
*
Ako je časopis "Svrfvjda ali srmrt", ki prinaša to poročilo, glasilo generala Mihajloviea, tedaj prihaja general Mihaj-!ov:č pred nas v prijaznejši luči, kot zadnje čase, in v luči, v. kateri smo ga videli spočetka.
Velika združen« SVrervija.v svojih zgod<o vinskih mejah — j 7.1 riržitev Slovencev <* f^rbi Hrvat- in Bolgari v VELIKO JU-COSLAVLjaNA FEDERATIVNI PODLAGI — trdna vez z h rat i Run. Poljaki, Cehi in Slovaki — V prenovljeni državi* ' ) 'i narod svobodno izbere red. po katerem hoče živeti..itd.
Ta*ro pravi t* rezg'ws v fn?tn "Svobod« s& smrt.M
Saj to »mo mi ameriSki SJovenei povdarjali v svojih reso-' !"< iah! Kar s« pa tiče trdfbe vezi z brati Rtwi, Poljaki, Čehi in Slovaki, je pa last del dalje1 kot ameriški Slovenci, dari smo ro. M jo nosili v svojem srcu, pa se je zaradi ofaolščin nismo ' irpali jasno povedati.	,
Razveseljivo bi bilo. ak«o je rse to program gefnerala Mi-! '•"HoviA*, kajti znanje čase prihajala o Mibajfovicu poro-"ila, katerih mi Slovenci" nikakor ntbrno mogli bita veseli.
Mowoe so flbffia tia poročila iz sovražnih taborov v namenu,* !,i Jnuro^'aviji gkodtfjo kolikor največ mogoče. Da bo temu mogoče res tako. na« nekolofro potriuje v verri poročilo iz Londona, ki pravi, da je genera! Draža Mibajlovič pri Rusih zopet prišel v "milost". Poročilo iz T<*twnftrala poteg tega pravi, da
ra^o postaji v Mo«kvi m TrTiru porvatf jugoslovanske r irti7*ne, da še prtcfnjKjb MiliajS<m6ev*n Četnelkom, medtem ko je bilo* pred tedni poročamo, da je Rusija Mihajlovšcu od. r>kla	poww>$ in je' podpirala partizane.
V	tej strasni bortri m nič važnejšega, kakor poipolna edi-rost jujros.lovaneip&ga naroda, če si hoče priboriti svobodo in ) oče pri imeti podporo pri zaveznikih, ki jo bo dobil samo t'vla.i, ako se bo v edinosti in trdni zvezi med seboj boril proti osi&Su. 5
mmm^mrnmm^^^m^^^ -____
a w	——	...
Skrivnostno pismo
KI GA JE SPREJEL UR. IVAN BUKOVINSKI IZ JUl^IVE AMERIKE.
- Nadaljevanje.-,-—r
MONDAY, JANUARY 25,1943
SONART
REKORDI
Lepe Melodije!
št. M571—Na Marijanee, polka Kje so moje rožice Marinka pegla—polka : Dnquesnc Diilreriity tamburioa orkester
St. M575—Terozinka polka
Na planlncah—valček Jerry KoprlrSek in orkester Za tax. cenik in cene plo«5 se .obrnite na: JOBN MARSIGH. Co. 351 W. 42nd St.. New York
RAZGLEDNIK
*
Piše Ansa P. Krasna.
V8TANOYLJEN L. 1883
RAZMERE NA PORTO SIKU
erjeve administracije v Ameriki brespose&ii siromaki^ ki so romali iz kraja v kraj, da bi kod našlf ikaik zaslužek, pa so oesto končali svojo pot na smetišču ali ob bregu ka&e reke hi drugod, , kjer je tb3o priScno dbilježje iza "Hoover's Villn-g<es'\
Hrana, večiate ljwtet-va an posebno delavcev obstoja iz riža, fižoJa, posušenih rib, kave ia dfomačega .t?a<ija ter zelenjave. Nalašč zato posta^rljiena pre-hranjevalma postaja, j<? študirala položaj m d<w?nala, da živi ameriški črnec na jusru veliko boljše, nego ti siromaki, ki žive na enem najlepših otokov Zapadne Indije. Vzlie temu. da se smatra, da žive amerj^kri Črnci ita jugu najsiroma»nejš*' življenje od vseh slojev v Ameriki, so v primeri s Porto-ricani deležni 16-krat večje količine sirovega .mas-Ia, trči:rot več jajec ia masti, ter dvakrs1 več ribjega in drugega mesa in zelenjave.
Radi podhramjenja. je na o-; toku razširjena rahita (bolezen, ki povzroča krhkost kost i) I in otroci trpijo za glistami. .
Senatni odsefk, ki je bit |K>-iislain na otok, da prows rarane-I re, je podal zelo žalostno sTiko-in to-je'bilo pred napadom na Pearl HaHbor. Sicer se ho*~s> strašno siix>mašcino. ki jo morajo trpeti ameriški državljani na.tem otoku, nekako prikriti in olepšati, češ. d)a je otok ■oro^iSlTidetn, ter da nima d.-v vo\i bosa^tva in prideTEw. n-'ti prostora, da bi preživljal t dva mi'MioffiA ljudi. En milijon I bi se že nekpflco pretolkel. I z teara mrk>ea tp bil tnefi ^prF-jet TT^ktm. If dbvMQWI^	i
formami? o porrxlni krrTTtr^^i". Knto^Rska cerkev. Trp^ri Trrrpri-^ pkoro vse ui tftiif^h o, ,>e bil« odločno prrtti smre^jn te-1 ga zakona, a je bil vseeno spre-jet.
' Na otoku se prideluje sladkorni trs, toibdk, kava, anane ( pfineaipoles ), pomaranče, grapefruit — vse, ki je prej donasalo vsaj ndka j dohodkov, e^edaj pa še tega ni moč izvn-I žati zaradi vojncera stanja. Tri-'di rudnine se nafeaja.^o v Ilji. a ldjrib temu se meče kn-vdo za neznosno stanie pr "r-vaMva na nezado^o naravno bosiastvo otoka m predbl4n V no«?t. Praviio. da.'bi moerla bit ! sfitnaci j«!, rešena samo. ako t"e reducira število prebival-tva ali na z direktno ermotn^ r močjo ozir. gmotnim vladnim ruakaizilom.
Puerto Riku živi s-amo o-krog pol milijona črncev, ostalo prebiv®%tv«o je (be^ofcožno. Otok > odkril Krištof Kohnn-bus- v letu 1499. V letih 1500-1511 je prešel po zaslugi Poneo de Leona, v špansko pose<=t. tor je o«tal tkmI spansko obki ^tj^ do leta 1898, ko ga je za ca^t? ppan'skio-amer^ke vojme, zavzel general itiles, nafcar jr zpklTtrčeni vioim predel v am<1-rrako posest. V letu 1917 je Mb (Portoricamom podeljeno ameriško dTzavljaaiftvo.
Na otoku imajo politico atrartko poc! vodstvom Liri-OSfanoz Marina, fei je znana pod imesnani "Bread, I^and, Lfbor — popularna strai&a. Ta bi rada prinesla otooanom nekak amer^ki new-deal, pa d a-šijo vse sirupa j razmere, lei po stajajo vsak dam slabše. Mno*? se iz revserno ljudstvo, kolibe, bolezni, icm-oranča m nad vF«m tem plapola zvezdnata za^tavn, 'Poznavalka teh žalostnih razmer menijo, da bo morala Amerika inekaf ukreiriti za to zapuščeno ljudstvo m to km a-
dolgo tega, ko je Burton. Health- opised aeano&ne razme-' re, ki vladjo na sliiiko'vitem o-1 toku Porto Rico, na Karibej-1
•	skem morju. Ta otok je po set' i Združenih držav.
Na otoku je fina klima, toda odkar je bil v letu 1928 tam ' divjal strain hurikan, je ljudstvo stradalo. Od dveh milijo-miov prebivtaleev, ki mve-na. tem 1 otoku, je le malo talko srečnih, da imajo dovolj hrane- m drugih živlienskili potrebščin.
iT
Vojna je položaj še pofelafb-šaJa, tako da delavci, ki so u-posljeaii pri graidnji utrdb in . drngSh vojaških in mornariških podvaetij, ne premorejo več, .; kot po ene hteče, par srajc, , kalcsem star slamnik in morda , par čevljev. Njih družine žive v koltSbih zgrajenih in zmetanih Skupaj iz materijama, kakonšne-ga so uporabljali za čafca Hootv-
»
vsaka takozvana indistrketnost o tej zadevi za višjega uradnika, nam kaže usoda Slovenca t Dr. Martuani, ki je po 15 letih . ragubil svojo službo v dvorni knjižnici, ker so merodajni čini r telji na dvoru zvedeli, da je L obiskal ČVmo5ka na Čp^kem v času 3vc jih počitnic.
! Neka Angležinja je izdala 1 prwei natančno kniigo o ma-1 verlinaki zadevi. Sumili so dr.
•	Mnntuaniia, da ie on dal pi?n-■ teljici neke p>oda*tke o tej aferi.
Če je bil sam upravičen, ne ( vesrn. Vsekakor je bil Mantua-. ni odpru^čen kot kustos dvorne knjižnice. Pozneje je dobili službo na deželnem muzeju v' Ljubljani, polno zadoščenje pa ( šele po vojni v Jugoslaviji. Ka-1 kor znači ime, je bil dT. Man-tuam potcimec laskih prednikov, ki so pr*»d mnogimi desetletji prišli v Slovenijo, na je bil popoln in navdušen Slovenec.
J V dražbi Andrejke, ki je do-| stikrat prišel k moji teti, Ljud-' mili B[rek na Wahring, s»o bili . dostikrat zelo zanimive osebe, . večinoma oficirji Ta*ko neki [ drmri Čeh, Wer^el Wolf, Prid-► rich Janke vie. Heinrieh Baltaž-, ki je bil baie Vat Marije Vet*ere, grof Dioniz DraSW vič. ki se je poročil z' Julijo,' | "f^ tareT^o hčerjo knp«a von . Montenuovo, pa je kakih pet | let pomeie umrl in sicer v zimi ' leta 1909. n°Va> tednov pred '	Kiss von M tebe
ki ie bil irorž KaW	ki,
r: ^ b*la m»7t.rera Franca Jržefa. '	mnfor Eno-p^ Sz^mitz. ki
| ie pTmžil z A*v*--ejko pri cesarski dvorni gardi.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
pisal uradni aikt o tej tia-gediji, katerega eo sicer potem hitro odstranili. Niso pa mogli odstraniti Černovškovega spomina in ker mu kot Čehu niso brezpogojno zaupali, so g« pen-zionirali 9 polna plačo pod po-gojem, da o dogodku strogo molči in da zapusti Dunaj za vedno in da živi mirno v majhnem podeželskem mestecu Fro etejovu na Moravskem. Obljubo je tudi vsaj navidezno držal, i četudi ne absolutno. Pod Ob-i stoječimi okolžc-inami je bilo to i takrat seveda najboljše, kar je mogel storiti saj je le predobro vedel, da dokazov pred pretekom 50 let nihče ne more doprinesti in bi si le nakopal neprijetnosti in gmotno škodo, če bi kaj predčasno podal v javnost. .
i Zanimivo je, da je Černošek vedno prenočeval, kadar je pri šel v onih letih na Dunaj, vedno v neki privatni hiši v Vin. okiaju (Josefstadt), ne pa v hotelu. Se bolj zanimivo je, da je bilo to bas v hiši TrauisohuL gasse 3, kjer je bilo stanovanje (takrat še živečega njegovega in | nekdanjega šefa Ferdinanda ven Gorup von Besane-1:, ki je umrl pred kakimi 14 leti. Zanimivo je tudi, da Gorup ni nikdar črhnil besede, dokler je živel cesar Franc Jožef. Po vojni pa so se večkrat shajali pri njem, ko je stanoval v Tul-pengasse 2, ne daieč od prejšnjega stanovanja. Po izjavi Andiejke in Arha, je Gorup vedno rekel, če je prišel nagovor o tem dogodku, da Černošek bolj ve, kakoT on in se na njega lahko zanesejo. Vdova von Gorup še menda živi. To, ^"lfpam iz pisma nečakinje' Štefke Ferman, ki je datirano 6. januarja 1938, v katerem o-mema. da je bila pri Heddv na ob'-sku in da še stanujejo pai v Tnlnen-oa^se. Heddv fH°d visr) ie sinaha gospe Johanne von Gorup, žena sina Fridrieha.
D: Iga leta nisem vedela Čer-novškovega pravega imena, ker so ga vedno nazivali le "PepSc." Slučajno je enkrat pr išel Jože Petrič, slovenski no vinar, ki je živel dolgo let na Češkem in vprašal za Černoška. Pa kdo je to? No, Pepik Černošek. Par minut pozneie je res prišel Črnošek. Tako sem prvič zvedela. Pozneje mi je Arh i prvedal, da ce Pepik piše pravilno Jožef Černošek. .
Kako nevarna je bila takrat
I je imela namreč tudi stike in | včasih sestanke v stanovanju jnelaega židovskega trgovca z j usnjem, ki je" stanoval v sed-I mem okraju (Neubau) Neuatift 'gasse, pri katerem je imel j Franzl službo kot praktikant
(!in prodajalec (komij) pravza-Ifrav pa le zaščito, ker so mxi) delali včasih težkcce zaradi bi- ' vanja na Dunaju, kar so hoteli gotovi činiteJji iz lahko imdji-vih vzrokov preprečiti. Omen-1 jeni trgovec pa, ki je bil premožen, se je postavil s svojim odvetnikom Dr. Engfom po robu in zavizel stališče, da cn lahko iradi službo ali ffo?toljrabje v svoji hiši vsaki pošteni osebi.
Da ni noben zločin, če Franzl nima papirjev, to da je kriva ona oblast, ki mu jih odreka. ' In res je žid, katerega ime jej bilo Alois Hayek, prodrl, da so'
Franzla morali pustiti v miru,j
I
Ne vem, če je trgovec Alois Hayek še živ. V videnju sem ■ ga poznala. Bil je zelo majhen , človek, s koajo brado, star ta- , krat kakih 40 let. Nazivali so ga "Kleiner Jud, aber gesaheL ter Kopf" (majhen, pa bistra )lava). Najbrž je bilo oboje, res. Majhen je bil zares, pre-' brisan pa gotovo. Baje so prvi čas hoteli poslati Franzla nazaj v Konjice. Neki uradnik je-prišel po njega, ga vzel na južni kolodvor, spremljal v vlak. in mm* dal vozovnico pet minut pred odhodom vlaka,
Franel pa se je peljal do pri-* hodnje postaje Mc idling, tam iz1 stopil in se s tramvajem peljal nazaj k Hayeku. Nato so ga .obtožili nedovoljene povrnitve na Dunaj, prilastitev tuje lastnine, vozne karte najbiž, in ne vem kaj še vse; Hayekov odvetnik pa je na s^dniji segel v žep, dal FJaaazlu goldinar in ta g* je -sprejel z zahvalo, vtajmil ga je v žep, kakor je bil vnaprej imstniktiran. Nato je sta vil vpraisanje: "Kakšen zločin je zdaj storil moj klijeirt, ker je siprejel denar, ki sem mu ga presto voljno podaril? To ni noben zločin, zato tudi ne more j biti zločin, če je sprejel voroi i listek, ki ga ni zahteval, pač na nrm Era je uradnik vsilil. Na Btanar tie pa sokto ni moe^I vr-ti Hi. ker <ra ni bil znprHil; peljal sp je samo do MeidHmra in to ie Se na T>ima;ra." Potem so
"^"amlo	v mrru. kar ^
■nač ■nn^tbnlT ri'mptTif}. Ta-1 Vo sPTn fllr$„ia vo^k^at in mislim. da ie dn«*odek repičen. Spominjam se še tudi dobro, da je imel imenovani žid Hayek takrat sinčka po imenu Alfred. ■ Ta najbrž še živi, za očeta ne vem. Vendar je to lahibo izve- \ deti.	#
iGospod Čeroculek, katerega i krije danes hladna zassužnjena češka zemilja, pa ni bil, kakSr sem jaz napačno sumila, pa sem leta pozneje zvedela, kak zarotnik aH kaj sličnega. Vzrck-da ni hotel da bi ga kdo na Duna-ju fipcznal je bil ta-le: Ob času mayerlinske tr^edije je bil on asistent policijskega ravnatelja Gorupa na Dunaju. Baš on (Cernošek) je bil isti, ki je prejel prvo poročilo in je na-
SlVALKE
Potrebujemo izurjene šivalke na box, zig-zig in male stroje. Dolga sezona, stalno delo, do- r bra plača.
BOLIVTAiN HAT 00 663 BROADWAY NEW YORK CTTY __1—21, 22 & 25
ŠIVALKE
izkušene, na fini slami; dragi klobuki. —
JOHN FREDERICS
29 E. 48th STREET NEW YORK, N. Y.
l>-^22. 2&. 26
f[lo stvar sem. opisala le v qpamin pokojnega Andrejka in J*jegove ijrabke žene, ker sta se tako zanimala za Lojzko Skub-Jic, dasi jo nista osebno poznala, pac pa je Andrejka imel ponovno avdijenco pri nadvojvodi Ernes tu, ki mu je prostodušno pripovedoval o pokojni ženi iu mnogih neprijetnostih, ki mu jih je povzročala zavoljo njegovih družinskih zadev dvor na pisarna. Vendar je rekel Aiwfcejka, da Ernest ni nikdar imenoval cesarja Franca Jožefa osebno, pač pa (ia je govoril z ogorčenjem o odvetniku, baronu Gianelli, katerega je imenoval Kanalie Andrejka se je resno bavil z mislijo izdati o tej zadevi knjigo, za katero je hnel pripravljeno do«ti gradiva. Vendar tega ni mogel ali hotel storiti, dokler je živel cesar Franc Jožef. Seveda je tudi hotel prej počakati končni resultat procesa, katerega je vodila Klotilda von Szimitz pno ti dvomi kamarili, pa teara ni tr&kal Znano mi je tudi. da je baš Andrejka dal Klotildi važne informacije, ki jih je dobil od njen etra pokojnega očeta. nadvojvode Emesta. Kot t>* Andrefko ni mo^el na-dokler je cosar Franc .Tr»?pf ^vel. Tir! Ttoro-»n«m r*rc<-c^su na ni ime? več nnliVe. Celo stvar je bil odstopil slo-venskenw novinarju Jožeta Pe-triču, ki se je za to zelo zanimal, ž njim tudi grof Heiber-stein in še drugi časnikarji. Petrič, ki je bival pred tojno dolga kta na Češkem, kjer sta bila z Arhom dobra prijatelja, je bil pred leti, kakor sem sli* šala, urednik' pri nekem dnevniku v Ljubljani, zdi se mi da pri "Slovencu." Zagotovo ne! vem, mogoče je tudi, da je bil to kaki drugrPetrič. Če je kdaj izdal knjigo o Lojzki SkubftS, ko je bil proces v letu 1936 kon čan, tudi nisem nikdar zvedela.
Zdi ae mi, da se je Petiič, ki je bil doma nekje iz Dolenjskega, sznanil z Andrejko, ki je bil iz Gorenjskega (nekje blizu Kamnika) skozi Arha prišla sta navadno skopaj na Dunaj še z nekim Slovencem iz Češkega*! po imenu Janžek aii Janezek,! ki je bil neki višji uradnik v finančni upravi. Enkrat je prišel z njimi tudi neki Pomita iz (Prage, ki je govoril gladko slovenska, jporenjskeira narečja.1 MM seboj so dostikrat govorili če^&o. posebno, kadar je bil Oernopk navzoč. Teta Ljratf-I mila i;h- ie imenovala kratko-malo Čehi, v šali tudi — po-! vidla.	j
Ta zadeva tudi s Franzlom' nima ničesar opraviti in on najbrž o zadevi Lojzke Skublič ničesar ne ve, razen, če je mogoče pogovore o tem slišal na Dunaja. Gori omenjena družba,'
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica
U daje poljudna navodil«, kak* poflJiU
ameriški državljan.
Poleg rpraSanJ, lrt J ill navadno »odniki stavijo pri Izpitu n dr-šaviJanstTo, rsebuje knjižic« Se v IL delo nekaj rainib letale la scodoTlne Zedinjenih drfav, r 111. dela pod naaiovone Rasno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava ZedJ-aj*»n!b drŽav, Llnrotnov govor v OettyHbnrgn. Predsedniki Vinjenih držav in Poedine države.
Cena knjižici Je
samo 50 centov.
In se dobi pri: StAVENIC PUBLISHING 00. t« «fast Utflr St, New lerft
Porodi brea bolečin	ki sta oba časttnika javi
/>u.	zdravs^tve?ne službe Zdr. drža1
Chg^fo ^ Poa^ anerte	^^ sta delala i
2 ^	Staten Island, N. Y., kj^r i
^ l^T	r <*>r**T* ta nova met
r.HlhejbeW«ei haJtor naama, ^ v 589 tfafejfc,
njn publikacija aanersgke zdrav-	,
niške zveze	Zdravnika pravrta, <ta se m«
ra nova anestezija rafrta sam Noro sretfetvo oziroma na- v bolnišnicah in še tukaj pair Fm preprečitve porodtt^i bole- po speoijelno izkušenih zdra-čin sta iznaSla dva vojwska, ndkih. Anestezija vsebuje m travnika, dr. Rdbert A. Htwt- tycaine, ki je naidomcstilo a son in dr. Wa^Jo B. B<Jwartte. oocain®.	'
VEST! KOVU	#
POKAGTATB... .MBBB^^^Š AKO PRISPEVATE ZA	e^^^HT
S, THE NEW ENCYCLOPEDIA of ^ ^ MACHINE SHOP PRACTICE ^
CC ;	Spisal mani profesor na Stevens	7
QQ ' . . Institute of Technology r angležiinl	^
O ^ ^ ^ G^^s W. Barawe^^
2 Ne glede na ta, ali rte šefe početnik, Vam bo ta knjiga 7s ^ telo koristna in mnogo vredna. NABOClTE jq PANES t CT
SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY
21* WIST 18th STREET	» NEW YORK CITY
Kratka Dnevna Zgodba
MONDAY, JA3TOAKS 25; 1943
WANOfMPtLMW-
! /"
"GLAS NAHODA" — New I«ifc
P. A fi~R Atl.A ?	""
Sestra četnika
mMt---v
nakupila Jugoslavija za svoqc' sinove, dostaviti onim, ki so! daleč odi svojih domov1 v gorovju in po gozdovih ? Tn te mlade 'uradnice Higijenskega zavoda [ fc^Ch obillio dobavljale akavil m. | LDj&tnmiontov- svojim tovarni-, cam, katere so ve= ta material nosile bojevnikom. Draie Mir hajkmea. .
Kdo zna kako dolgo je trajala ta "služba za narod,'' kakor so jo nazivale mlada jugoslovanska dekleta; ali "veletada-1 j a, pumtarerka in komunistična akcijakakor &o jo nazivali NeaneL Toda nekega jutra, ko je Nadežda skrivaj odMa iz svo je hise in v dražbi 'svojih cismih -tovarišic se napotila v gorovje Kosmač, daleč okoli 50 milji južno od Beograda, so jih nem- j ski policisti ustavili Dekleta! so s? izgovarjala, da gredo :s j kat hrane na deželo, katere ta-1 ko primanjkuje v mestu.
Stražniki pa so jih natančno preiskali in — glej čudo ! — pod krili, v nogavicah, celo zavezano v la-eh so se pokazala zdravila ,Lgle za injekcij?, obveze itd. Jasno je bilo takoj, j komu je vse ono namenjeno in -cd kod to izvira Nade zda in njene tovarišiee so Tnle vržene v zfrpor. .
B*1 otrrn.jpk i časopisi. ki so sedaj popolnoma v rokah Nemcev, so javili veliko novo«t "da se ie trri^lo na <dnd veliki k^mfrrnrstični in prekatni'akc*-
,r. y^vedpna «0 mnofra imena. VVHeTsdi V redno na prvem fn-c+n. MTiihova useda ie za-ner-ntrra.
in niituio dels'e, velikih temnih. oči, bledega lica, sedite vsa zlomljena v ketu «»voje celice, gioboko razmišlja, i "To kar tem naredila, vendar ni nobeno zlo. Mislim, da bi me celo moja mati za to pohvalila. Samo, čudno je to na svetu; ono kar oni mislijo, da je dobre in pohvale v:edno, drugi smatrajo, da je zločin,, ki ga je treba kaznovati. 1 Meni ni mari če bom kaznovana, sladko ?e trpeti za one, ki se jih ljulbi. Same,da bi mogla pometati na šim četni kom. Samo* da bi ?e mama preveč ne žalosti! a zaradi
mene. Toda jaz nisem sani a, mnopo j-'b je, na stotine rn tisoče mojih tcvaritlic, ki bodo nadaljevale delo, katero meni ni rameTo.. "Vedno	želela,
da ne za ostanem za onimi našimi .fnnakiniami iz pre^pkkxsti. katerim je bila svoboda najdražja. .
•
In kadar bodo tukaj v svobodnih državah Amerike naše ljubeznive čitateljice čitale to pretresi;ivo povest o mladem jugoskvanekem dekletu, katero že davno krije hladna zemlja, vsled. strelov nemških o-krutnežev — naj bodo nverjene da poleg Nadežde Djurčič, jih ie še cele legije jtrgodovanskih deklet, ki
so pripravljene žrt-
AJffiB&fSKO INŽENIRSTVO' PRESEGLO VSE - REKORDE LETA 1942.
Ameriški inženirski genij napenjajoč vse svoje zmožnosti vsled žalitev vojnega programa je presegel vse rekorde v hitrem izveden ju težkih ko ne trak cij tekom Leta 1942.
Ne le v produkciji prvovrst^ nega vojne?ra materiala, kot so ladje, letala, topovi in tanki, je bil ta rekord neprekosljiv, ka-kornaglaša buletin Naiodnega zorriljepis-mga društva, marveč tudi, kap se tiče razvoja naprav, ki so to produkcijo orno-cočile, kakor na primer razširjenja tovarn, gradnie delavskih stanovanj* ladjedelnic, jezov za vodnoelektričnesilo, postavljanje cevnih prog za petrolej in gazolin.
Produkcija vojnih materialov *se je približno cenila na 47 bilijonov dolarjev. Za ta ogromni znesek so ofoorcžeme sile dobile 49,000 TetaT, 32.000 tankov in motoriziranih topničarekih enot, 17,000 proti letalskih topov in 8.000,000 ton trgovskih ladij. Ker skoraj polovica te skupne produkcije je prišla ven iz tovarn in delavnic tekom zad njih štirih mesecev leta 1942, natm nudi to nekak pojem o postnim o rastoči vojni moči a-meriske vonske in naznanja celo vrčie uspehe, ki naj se dosežejo tekom leta 1943.
Avtomobilna industrija je na p: avila presenetljiv rekord. Ko je začetkom leta skoraj popolni ma prenehala izdelovati privatne avtomobile, je hitro spre menila svoja orodja in razširila -voje tovarniške Tsgradbe. Ta-, ko je bila inudstrija hitro pre-i obrnjena v vojno industrijo in ji ga bila preodkazana skoraj ona četrtina vse piodukttdje borilnega materiala, takorekoo vsa produkcija vojaških avtomobilov in hitro prevzema skoraj tri četrtine vse produkcije aeroplanskih motorjev in skoraj polovico produkcije vseh Die?el motorjev, mitral jez in tan'kov.
Aeroplanska industrija, ki je imela zn seboj manj- izkušnje v produkciji na velijo, je vendarle koncem leta dosegla izgo-tovitev kakvh 5.000letal na me-1 NVwro^oti avtcmobilski industriji, izdelovatelji aeronla-nr r so im?li večje nrobleme i .tvp^ Qf«lx)j, ker >=o bili stalno orisi^ni namravliati nove načrte in zgraditi večja borilna in
vovati svoja mlada življenja ■ za svobodo svojega naroda.
Ime Nadežda je čisto slovensko. Takšna dekleta, ki se žrtvujejo za svoj ideal, so sedanja' nada eTovešstva.
A kaj so čitateljice te tužne' povesti, v mirni Ameriki, do^-, prinesle za natšo narodno stvar?
Naj si ioprašnjejo v tem pogledu svoje vest. .
'... help nrte win 1
^f/Victory " J
Kaj
moremo pričakovati od bodočnosti?
Upanje na bodočo zmago v boju proti otroški paralizi je veliko. Toda to upanje ni odvisno samo od mož in žena, ki vodijo razi ska van j a in vežbanja, ki so potrebna za zmago nad boleznijo. Odvisno je od vas in od vseh vaših sosedov, ki vedo, da je to v resnici vaša borba. Po odbora za proslavo predsednikovega rojstnega dne imate pri ložnost za to delati in pomagati pobijati otroško paralizo.
JUTRIŠNJA AMERIKA BO TAKO MOČNA, KOT SO DANAŠNJI OTROCI
(Slovenian)
VESELJE OB VRNITVI SINA. ,
Mr. Ignac Zaje,, ki stan«je v Ridgewood, L. L ima 3 sinove in dva sta v ameriški aimadL
Sem pa tam pa prihajate' domov na obisk, pa vedno ne sporočita, kdaj bosta prišla. In ta- • ko se je zgodilo v soboto pozno poneči, da je nekdo potrka? na" , vrata. Mrs. Zaje se najprej rim.' di in pokliče svojega moža, naj i pogleda, kdo more trkati. Pri | vratih vpraša, kdo je in od zunaj se zaslišir 4<Jaz*r. Oče pa-sinovega glasa ni spoznal' in ga • še enkrat vpraša in pri drugem odzivu .spoznal glas svojega sina. Da je bilo potem veliko veselje v družini; je razumljiva To je korporal Ladislav Zaje. ki se je prišel poslovit od ovojih staršev, predno odide v Police Officers Train. School v. ; Michigan, kjer be ostal 3 mesece. Drugi sin Edvard pa je corporal pri RTO na Pennsylvania postaji v New Yorku.
tovorna letala, da prekosijo, kar je dosegel sovražnik tekom zadnjih desetih let.
• Da se pospeši piodukcija, so 'se normalne stavbene gradnje ' več kot podvojile tekom leta sirom vse dežele. Skupaj so do-! segle rekord 15 bilijonov, naj-i večji rekord v zgodovini. Grad nje velikih vojaških izvežbališč so bile hitro dokončane. Orjaški projekti čudovitega obsega1 so bili započeti in deloma dovršeni -
Razvoj ladjedelnic na obeh' obalah predstavlja enega izmed odličnih uspehov leta. Iz naj-j večjih ladjedelnic sta bili <spu-l ščeni na morje dve ogromni boj i ni ladji 50,000 ton. Štiri nosil-' ke letal 25,000 ton so bile spuščene na morje in gradnja dva-najstorice jih je bila započeta, Tonaža trgovskega brodovja je po ras ti a od ene ladje vsak drug dan v lanskem januarju, do več j kot tri ladje na dan od zadnjega septembra naprej. Dodatno so ameriške ladjedelnice iz-gotovile korvete za spremljanje konvojev in mnogo drugih vrst brodbv, izumljenih od ameriških inžinirjev.
Največji vodopad v Sever. A-meriki, ki ga z vodo zalaga naj-1 večje umetno jezero na svetu, | je postal dejstvo, ko je bil, Orand Cbulee Dam dovršen zad njega junija. Zadosti cementa je šlo v konstrukcijo tega jeza, da bi se bila z istim zgradila cesta na Štiri proge avtomobilov od ene obali do druge čez ves kcrrtinenit
' Tekom Teta 1942 so tudi znat-1 no napredovali razni projekti federalnega reklamncijiskega urada za- irigwiio raznih suhih pokrajin na Zapadli.
Te in enake gradnje so na east naprednemu ustvarjajoče-nra duhu ameriških inžinirjev in se že pripravljajo načrti za projekte, ki bodo še bolj vzbu-. jaJi . občudovanje gvata. . I
da bi prinellsa za svoje mlajše I'bratce in sestrice malo kruha, predno gre v šolo. Mladič, ki je stal blizu, ji je stisnil v roko listič, ki ga je Nadežda hitro skrila in ga je potem s slastjo prečitala svojim tovarišicam, učenkam četrtega, razreda gimnazij?. Nekaj dni pozneje ji je dragi znanec še pridal4 4 Glasilo narodnega osvobodilnega pokreta/' kakor tudi 4 4 Vesti o vo^n."
Kmalu je 15 letna deklica bila uvedena v kr,ag mladih dijakov in dijakinj, kateri so se prijavljali, da priskočijo na pomoč braniteljem narodne časti in svobode, neustrašljivim čet-nikom.
Draža Mihajlovič se s svojimi čettniki bori kakor lev in zadaja težke ndarce osovraženemu osvajatelju. In naj bi žene in dekleta sedele kiižanih rok, kadar se njihovi bratie in očetje vržejo v žrtvenik? Kaj one, da bi jim ne pomagale?
Starejše tcvarišice, katere so že prej bik stalno v zvezi s četni ki, katere <so jim stalno pri-, našale vesti o gibanju in pri-: prav ah sovražnika, zbirale in nosile jim hrano, obleko in stre livo, obja^nile so Madeždi, da so četniki stalno v bojih. Mnogi o<l najbol,il5ili junakov poginejo, rnncgi pa so ranjeni. Ran. jenim četnikom je treba poma-' ga ti, zato je pohebno večje število prostovoljnih strežnic, katere morajo iti v gorovje, v nedostopne kotline, klance in gozde, kjer se nahajajo četniški oddelki. Najprej pa so potrebna zdravila. Takega zdravilne ga materiala je svoj čas pr 'Vla Jugoslavija v velikih količinah; Narradalci so ves ta material zaplenili in ga uporabljajo samo za svoje ljudi. Ta material treiba na kak -način nabaviti in dovesti ga borcem v <r<Otok Svo bode" to so tisti kraji, kjer via dajo četniki.
Mlada dekleta so dokaj iznajdljiva. Brez' bojazni pred nevarnostjo, so si one zamislile načrt. Najibolj priporočljivo ^ v tem slučaju so tečaji za prvo | pcn>cč.	starejše tovariši-
ce, učenke demicine in lekarst-va, dajale so jim dragovoljno poduk. Pred nosom Gestapo, po raznih beograjskih hišah, so se održavali tečaji prve pomoči, na katere so mlada dekleta redno pohajala. Druge njene to-variSijee sa bile uslužbene na Higijenskem zavodu v Beogradu. Ali je grah medicinski material, katerega je svojčas
"Ker pravite, da imiamo že en primer ..
"Kaj en primer," se nasmeje polkovnik. "Stotine, tisoče primerov, a ne samo enega. Ne le tukaj v Srbiji, ampak vsepovsod, kamor so piisie naše vojake, da uvedejo mir in red. Da, odločeno je: Nadežda Djurčič, bo ustreljena in ž njo še osem njenih tovariiMc, somišljenk, ker«o poskušale, da dostavljajo pomoč jugoslovanskim četnikom.' '
*
V nnTzli, mračni in zadašljivi celici beegirajske jetnišnice se je stiskala v enem kotu mlada deklica. "Temno je, ali Nadež-de ni strah. Ne, njo samo zebe, jako zebe in njeni zdravi zobje sklepečejo od mraza. Vsa zlom Ijena je, v?e tel,o jo boli od težkega pretepanja, ki ga je izdr-žala, ker so ji hoteli izpiliti, da bi izdala imena svojih tovari-šic. Toda ona ni klonila. Molčala je kot grob.
Dekle se fcužno nasmehne, a že jo objame žalost. V sebi čuti silno žalost; žalost za svojo mater. .
'Kaj dela sedaj moja m a-' ma?*' misli Nadežda. "Četudi je pozna noč, ona hodi po hladni ulici, si lcrni v nemoči prste in joče. Skoraj leto dni, odkar so Nemci pogazili našo zemljo, ujeli in odpeljali očeta a vseeno ona ne obupa ..
In Nadežda se vse spomni, kako se je to dogodilo, kako je prišla v to temno celico. Spam! ni se, kako je oče odSel v voj-t«ko, kako se je v zori 6. aprila? iztrgala iz sna ob žvižganja in pokanju tisočerih bomb, s ka-, terimi so nemška letala zasi-! pa vala Be^gTad. Spomni se,' kako je mati ž njo in šestimi otroci ,vsa iz sebe iskala zavetišča po kleteh sosednjih hiš, katere je eno za drugo objemal požar. Spomni se, kako je poj mnagith takih stra&iih napadih iz zraka, vkorakala nemška vo^*»fca, v Beograd, v njih dragi Beograd in so od takrat za vse sta nova tee prestolice nastali črni dnevi. * Prekleti! — pre kleti V ie šepetala vsakikrat nje na mati, kadar je zasrledala nemiiko-vo.Tisko korakati po ulicah. In za Vse jr-ozote. st^nh in pcman.ikanje Vi je vladalo — za vse to so bili krivi samo oni, ti prokleti Nemci!
Nekega dne je Nadežda pohitela v zori da zavzame mesto v neskončni vrsti pred pekarno.
Oilre plavo sive oči nemškega polkovnika so sijale hladno kakor steklo. .
4 4Da, taki piestopki se morajo primerno kaznovati. Enkrat za vselej morajo te trde uporniške glave pripeznatv da >-e morajo pokoriti naši volji in sili."
•"-Ati deklica ima komaj 15 let. Sm;mo-li izvršiti smrtno kazen nad takim detetom?*' itporeka mlajši častnik.
Polkovnik mu prestriže besedo .
4' Glej, kakor da bi vas očaralo, to sicer, izvanredno lepo dekle !" In čez trenutek hitro dostavi..
4'Se vidi, mladi prijatelj, da niste še popolnoma obvladali oziroma razumeli, nauk "novega reda" v Evropi. Dete, dete petnajstih let! ! To je ban-dit&ka, uporniška kri. Kaj ne veste, da je v začetku te zime, moj starejši kolega, general X.' poslal v smrt več kot sto učen-| cev kroguyeveke gimnazije samo tako uporniško seme, da pokaže s p rimer c an, kako se mora volja Rajiha spoštovati. Mo-' ia vam enkrat biti ja«sno, da se mora te puntarje iztrebiti, po-l polnoma iztrebiti. Da bi bil sli šal pri zasipanju izjave te smr-j kolinke "Čitala sem, in jako' priljubila se mi 4Kitajska trilogija* od Pearl Bucko-ove, 'Tarna Kitajska* cd Kiše, 4Biv-
ljudij?" od Maxima Gorkija.
Kako se ta balkanska druhal napaja z demokratsko boljše-viškim strupom. Ne čitajo pa naše sijajne nacistične pisatelje, nego samo to kugo."
"Popolnoma pravilno mislite — moramo biti tedaj strogi," doda mlajši častnik in se t'udi da popravi nepovoljno mišljenja ki ga je mogoče predpostavljeni o njem dobil, ker ni pokazal dovolj razumevanja v izvrševanju 4 4 primernega kaznovanja" ter doda:
Note
za
PIANO-HARMONKO ali KLAVIR
B1CEEZES OF SPUINo" TIME OF BLOSSOM (Cvetni Cm) SLOVENSKI FANTJE
VSE BUM PRODALA_
VO JEZERU
KOLO	_
OHIO VALLEY
SYLVIA POLKA_
TAM NA VRTNI GREDI
M ARI ROK WALTZ__
SPA VAJ MILKA MOŽA
ORPHAN WALTZ_
V>KKLE NA VRTU " ~ p.l. MARIČKA, PEQLJAJ RA UfllOA ^ WLAPT KAPBTTAlffc_
ohkmo na Štajersko
PTAJERIIS_
H A PPT POLKA ČE NA TUJEM
35 centov komad _ 3 za $1.
MOJA^OEKT.E JE flfj VLADA
_r» gffc—j;
NaroČita prt KNJIGARNI
»I OVRNIC PUBLISHING OO. Sir W«rt lSlh 81, N«w kart.
PRED OTVORITVIJO NOVEGA KONGRESA
Novf članf 79. kongresa pred Kapitolom t Washingtonu,
ZNIŽANA CENA za koračnico.
.SOLDIERS ON PARADE
Ker i«ll, da ae iim bojJ raiSIrT m
PIANO HARMONIKO
k o ra č ni ca -"MLADI VOJAKI"
Je Mr Jerry W; Kapiiafch uredil
z založnikom, da rojaki lafe* driw skladbo po znižani eai,to je
Sedaj 35c
Dva k nt—da za 7® centov.
»
NaroČite lahko tjndt pet:;; ^ , ,
Slovenic PuWishlttg- Ob\
«16 Wear 18th St., Nmr Tort
OTOKin STRUGA
Spisal: Dr IVAN TAVČAR.
"OLAS NABODA* — Now Torfc " —"" mi > t-i i
MONDAY, JANUARY 25,1943 1 1
WMWOTUPILlil
■
NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
...in ravno v
H AMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorien je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav s veta—abecedni seznam 7«mUrpi«rt ttvntni «a>w k t>M t»*
j » 1	,!	a>oi ■Uk BUM najMJfte barvftoe tUk*-
aezei, provinc—navaja površino, ta zbirka Jc tak« popolna, d* je u raket* M-
prebivalstvo, glavna mesta in ^^Sffl^
kraj na zemljevidu.	Erropa (4»*«), oarednja Evropa <eb Izbro-
ba vojne), Angleško ototjo, Francija, Nem-
Seznam mest in trgov—navaja	šrfc*, Hotandska, BdgUa. S«*-
ime kraja, okraj, in državo, pre- IiSe^^w&^BS^^^SSJ w bivalstvo in kraj na zemljevidu. J*** f^L^^t™*^^ 8WJ*'
3	Lebanon. Arabija; Vzhodno Indijsko ototjo In
Zastave vodilnih držav—v pol- MaUfeki po^ok. indiia, B™, KitnjAa, j-
...	.	, . r	poiMka. Padftk Jnina Aimrika (tereniI del),
mh barvah, V8ega skupaj 3D; ce- <>nina Amerika (Jofirf dd), Afrika. Severna
la vrsta narodnih barv.	*
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO STETJE^-Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo a starim štetjem.
Svet pripada ljudem, katerih rado-	SEDAJ
vednost nima obzorja	JŠ
Ta atlas, ki hub sebe popravlja, im« namen	SM ■ ■ _ _ __ _ .
reSitl marsikatera naaprotnjoča 4 vprašanja,	afil U Cc/ltOt
k} nastanejo v raznih razgovorih. Strani 40	J» «UadlMv svetovnega znanja In podajajo ras-
•einoot semlje, prvine sončnega sestava, pokra- f	P O P O Š T I jlne ta gtoboO&o oceanov ln jezer, dolgost naj-
rtaljfilh rek ta prekopov, povrftoo poglavitalb	V URADU — 35 CENTOV
otokov ln visokost svetovnih gora. To so odgo-	_
tort na mnoga danafinja vpralanja.	■Jkiminmuii ni'HiMii.............. iiiiiiiMiiHiaaaaaaBBirgiiBWMt
T*- ' 1 ' 1 1-— 48 VELIKIH STRANI
NaroČite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. T.
ROMMEL NA BEGU.
nevrih; vozovi podrte newyor-iške naduliene železnice vozijo delavce v Kaiserjervo ladjedelnico; Kanada pošilja vedno več vojaštva v Evropo.
Vse te filme kažejo v Embassy Neivsreel Theatre na Broadway in 46tih St.,, 33 West oOtih St.. in Parit Ave in 42nd St
ADVERTISE In
"Cat AS NAKOHV
Zadnji film i2 Severne Afri-' i ke kaze, kako angleška osma l armada zasleduje Ronsmelovo . armado.
Bomlbniki združenih narodov flbonftardirajo pristanišča in najvažnejšo pristanišče Tripoli*.
Aimeriske slike: generalni po-| "štar Walker prevzame mesto 'Flynna predsedništvo demo-jkratske stranke; kadeti voja-Jške akademije v West Point; (j čete na ski jih na zimskih ma-
SMRTNA KOSA
Dno 12. januarja je po kratki bolezni plgučnici preminil na jsvojem domu doibix> poznani Joseph Podborsek, star 47 let. Pokojnik zapušča žalujočo soprogo Antonijo in tri otroke. Doma je bil ia Černuč pri Ljubljani, kjer zapušča mater Apo-lonijo in štiri sestre. V Ameriki je bival 22 let in je bil lastnik popravljamo«? "čevljev, - zadnje mesece pa je delal pri National Acme Co.
. V bolnišnici je umrl rojak John Hnvatin, star 71 let, ki je ♦bil v Ameriki že od leta 1902. Borna je bil iz Borovnice, Nad 28 let je živel pri družini Fr. Sprunfe. Ko je bil se pri moči, je delal pri lesnem podjetju na Hamilton in 54. cesti. Ko pa je opešal, ga je preživljala dru žina Sprnnk, M mu je tudi o-Skrbela pogreb. .
AU HOČETE POMAGATI?
Boaribardiram narod v Angliji stopa v četrt« leto votfne 7 odldSnostijo, <Ja hoSe zmagati. Mnogi so izgubili vse, kar so imeH ,raznm trclno voljo vse prenesti. Vi jim morete pomagati, da obdrže svoj trdni sklep.
Pošljite svoji prispevek na: British War Relief Society. Inc. 730 Fifth Ave., New York, N.Y.
Vsaka država ima takoimeno-no "kvoto neodvisnosti" za prodajo vojnih ibondov. Ali investirate 10% vašega zaslužka ali dohodkov za var-' no bodočnost neodvisnost vaše družine*
KUHARSKA KNJIGA:
9HI Recipes §f Ali
Nations
RECEPT* VSEH NARODOV
Stane sam o
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici
Recepti to napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed pos«bno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kotanje in se hočejo t njem čimbolj izveibati in izpopolniti
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
ne Wort IBth Street	Now ToSTn. Y
Prenos nemške kolonije.
Starodavna nemška kolonija Kocevarpjev ki se je nahajala v Kočevju in govorila nekakšen srednjeveški nemški dialeJrt, je bila prenešena. ko so njihovi kraji prish pod Italijo v bližini važnih železniških prog. Ti ljudje so priklenjeni na svoje nove domove in si iz strahu pred gneirilskim maščevanjem ne upajo nikamor v zaledje. Italijani so v začetku, ko so prevzeli oaemlje, ki jim je pripadle, poskušali pridobiti si naklonjenost prebivalstva z dobrohotnostjo in si tudi niso upali preganjati vere; toda kmalu so zaceliš trdo roko zatirati uporno prebivalstvo in *e nahajajo Zdaj vsak dan v novih be jih s saboterjd in gueriki.
Madžari so prepovedali slovenski jezik v Pirekmurju, vrgli v zapor vse intelektualce, in zaplenili posesti, ki so z izvedbo agrarne reforme pripadla ljudstvu.
Naravna posfedica tega postopanja je bila seveda, da se je spremenila mala domovina tega naroda, ki šteje med najci-viliiziranejše v Evropi, v žarišče terorizma in meščanske vojne. Post epoma so se poreja 'le .n razvijale guerilski skupine v Julijskih Alpah, Karavankah in na Pohorju. Podtalno gibanje je intenzivno organizirano, povzroča sabotažo in pripravlja guerO-ske napade. T7-porniške čete vseh političnih teženj so se organizirale, od pripadnikov Mihajloviea pa do komunistov najskrajnejše levice, a vse te pestre skupine imajo kljub svojim notranjim sporom skupen cilj, osvoboditi svojo zemljo in so izliv naporov in -dela -vseh strank.
Tako na pr. omenja radio po staja Svaibodna Jugoslavija, o kateri mislijo, da se nahaja nekje na Ruskem, olbenem delovanje v Sloveniji, bele garde generala Draže Mihajloviča in partizanske skupine Tomšič, ki nosi to ime v Čast nekemu Slovencu, katerega so ustrelili kot talca zaradi uspešne sabotaže železnice Ljubljana—Kočevje in proge, ki vodi v Karlovac.
Od oslšča kontrolirano časopisje obtožuje mnoge katoliške socialiste, da se udeležujejo podtalnega rovarenja. Partizani trde, da se njihove skupine r Sloveniji v rednem stiku z fcosaiwlrimi partizani in vlado, ki se je konstituirala v Bihnoo.
(Nadaljevanje prihodnjič.} ;
i
INVESTIRAJTE v AMERIKO
KUPUJTE UNITED STATES. WAR SAVINGS BONDS In STAMPS
Drugio jutro potem jc sol nee prijazno sijalo na otoško graščino. Ponoči je deževalo in po drevesih so se ae vedno lesketale debele kaplje. l'o grajskem vrtu sta se zopet sprehajali grofinja Ana in njeni sestra grofica Eliza. Več let že ni bilo gospode v grad. Letos, ko so bili tisti žalostni spomini že nekoli'kio pozabljeni, je prišla grofinja Ana ter pova-bila k sebi tudi sestro EHiao. Le-ta je bila pred letom postala vdova, in morila jo jc še vedno bolest po mrtvem možu. Bil je v visoki vladni službi; zastopal je vlado dolgo vrsto let v 'leželi, skoraj na meji ležeči Eliza pa je bila z radostjo sprejela povabilo svoje sestre ter s svojo hčerjo prišla na Otok. .Na deželi, v prijetni primdi, je upala 2jdravila potrti svoji duši.
Tudi drugo jirtro potem sta torej grofici hodili po vrtu .tor tožili svjoje gorje. V sobi, v etolipu tik vode stoječem, pa sta tedaj pri oknu sloneli domača bontesa Eerafina in njeni' sestriena kontesa Ijucija. Mladi, in komaj iz otročjih let odrasli, nista vedeli, kaj da je žalost. In spominov preteklih, ki bi ju bili morili, tudi nista poznali. Glasno govoreč sta zrli v temno vodo tkh! seboj, ki še je ravno pod oknom vrtila v velikanskem krogu ter sukala velike pene po svoji vreini. Kruh sta metali ribam, da so se s hroščem trga'le zanj.
V prvem jutranjem delu pa ji je premotil nekdo, na koga nista čisto nič mlislili Onstran ob bregu se je priikazal namreč javno tedaj človek, na konju sedeč. Počasi je prijezdil iz smrekovega igozda ter leno sedel v sedlu. Živinče, katero je jezdaril, je bilo koščeno, iztegnjeno in, kakor je bilo videti, slabo i e je no. Jezdec je bil visoke postave in širokih pleč; obleka pa se nnu je videla, kakor da bi i>ogrešala strežarja, ki bi ,'zto*kel prali iz nje. Široki klobuk, ki si ga je bil potisnil Jiizko čez čelo, pa je bil že tako odločno i^tar in umazan, da se je moralo to že prvi hip opaziti. Konj in jezdec sta se med1 potem v mokr<m gozdu oš kropila z blatom, tako da sedaj ni--r.kor nista bila v stanu, uri liuladeim žeustvu napravljati ro-JiiantLčnega vtisa.
Leno je torej prijezdaril iz gozda. Zaslišivči smeh dekliški, pa se je takoj iztegnil v sedhra in obrnivši se proti r-tolpu kontesania pokazal svej obraz. TenVna brada mu je obsenčevala od sonca zarjavelo lice, po<l čelom pa so se ntu zarile svetle oči. Opazivši gospodo, je takoj dvignil bič ter udaril z vso silo po konju. Živinče, nepričakovano udarjeno, ^ je spelo ter divje pm^igiMlo glavo. Ali potem se je izpulilo v oster tek in, kakor bi trenil, je čudni ta jezdec 2y>pe<t izginil mimo grada v smrekov gozd. Gospodični sta bili umolknili. *
tkKdo je to" ]>ovpiafeala kontesa Ltocija.
"Izvedeli bodeva takoj.*' Kontesa Serafina je pristopila k mizi in pozvonila. V sob«a je prihitel strežaj. Vpra-šamju, kdo da je bil jezdec, je odgovoril da je moral biti edino le baron iz Struge. Ko je «tnežaj cdšel, je dejala domača kontesa veselo:
"Kako krasno!! Sedaj taga pustega svetnika ne bode uotna. Bog ve kam gre v goro zdravit kakega kmet&kega bolnika. Midve pa si sedaj lahko ogledava tisto Strugo in kar je v nji. Doma ga ni in čisto sva brez sfcrbi."
"Saj res, *aj res!" je hitela kontesa Lucija. "Le urno in skrivno čez vodo, da naju nihče ne bo videl."
Bili sta miladi, lahkoživni, in kar jima je v glavicah vzkipelo, se je moralo takoj izvršiti. Urno sta se napravili, na mizi pa pustili list, v katerem je bilo povedano, da sta se sK »-prehajal. Potem sta tihotapno šinili po stopnicah, čez vrt 1)0 skrivni stezi, in čez most na ono stran v smrekov getad. Tam pa sta sedli na mah in se otročje radovali, da se jima je tako lepo posrečil skrivnostni ta izlet. . .
Po slabi poti sta odišli proti Strugi. Ponoeno deaevanje jo !>ik) .napi avilo mpogo blata. Če sta hoteli priti s suho nogo 'lalje, sta morali laziti po gošlči. UmazaTi sta si dqjgo obleko in tu in taau je ostalo tudi kaj na trnju. Ali vedno sta se tsmejali in ni eni ni prišlo na misel, da bi se vrnili.
"To bode mama gled^ia, ko naju ne bode nikjer!" je iz-progovorila Serafimi.
,4To naju bodo i--kali Vsi st reža ji bodo morali prelajziti gozdove!" se je smejala Lucija.
"Morda mislijo*, da sva padli v vodo!"
"2e davno sem hotela videti Strugo."
"In ta baron, ali si videla, kako je bil umazan?"
44In na kakem konju jj1 sedel!"	x
"In kako je gledal, ko je naju opazili?"
"To pa vem. da se boji žensk, ta divjak! In kako gleda!"
"Bog ve, kako gnezdo ima na tej svoji Strugi!"'
"Xo, pa vsaj vidiva kmalu!"
Pot se je zavila v hrastov gozd. Okrog nje so rastli vi-- oki, stali hrasti, obrastli h tistim dolgim, nitkastim mahov-,:cni. Žolne so tolkle po n.iih in kobilarji se oglašal po vejah. Dekletoma pa se je ta silno krasno zdelo, in pri. .li sta takoj do -kilepa, so taki sprehodi mnogo lepši, kakor pa tisto lazenje okrog podi sitnim nadzorstvom..
Ko sta stopili iz gozda na travnik, je ležala Struga pred njima. Struga s svojo podrtijo! Melanholičen vtis, ali tudi romantičen.
"Poglej, kako romantično!" je vzkliknila kontesa Lucija, ki se je bila napila iz roinaiv. navdušenja do romantike.
"In cerkev imajo tudi." je pristavila Serafina. "V to morava tudi.. Xo, pa *a prvgledava vse, ker tako ni nobenega doma,"
"Kakšen kraljev stražar morda," je dejala še Lucija.
"Ali ta bo naju Se v«i«el, ker tako vse leto ne vidi človeškega obraza."
Nikogar p i bilo opaziti, v zaqmscenem poslopju. Na-širokem dvorišču je stalo nekaj vozov. Srčno eta šli skozi široka 1 rata. Tam pri hlevu je ležal na verigi priklenjen pes. Ali KI je tako star, da še vstal ni, ko sta se mu prikazali gos^po-diČni. Nekoliko pišcet je greWlo po drvori&cku potem pa se kokodakaje razpršile na vse strani.
Človeka ni bilo videti nikjjer, .
(Nadaljevanje prihodnjič.) -
"THE NEW YO&K TIMES"
0 UPORU SLOVENSKEGA NARODA
ve, razpustil na tem katoliškem j ozemlju meniške redove frančiškanov, jecuitov, kapuc inov in benediktincev, ter odprl kon oentracijska taborišča v Mar i riboru, Begunjah, Celju in na Latikem. Bazgnal je mogočno zadružen© zveze in zaplenil njihovo premoženje« Slovenski jezik je prepovedal v javnosti in oelo v spovednšci.
Preteklega avguuta so z dekretom iz Celovca razglasili, da jo treba germanizirati vsa imena in uradno zapoved ali spremeniti na primer Bogoljub v Theopfail, Bogomil v Gottlieb, Bojan v Hermangoras, Slavka v Alois La, Zlatica v Au-relia. Vsem, ki bi se temu po-' velju upirali, to je, skoro celokupnemu prebivalstvu — groze z zaporom in d-eportacijo. Tisoče so izgnali v Srbijo, toda ko so jih tam tako toplo in prijazno sprejeli in ko so se nešteti izmed njih pridružili gue-rilcem, so to ustavili in zdaj izgnance pošiljajo le še na Poljsko jdi pa v Rajh Na stotine so jih pomorili, in vrši moški med 15 in 30 letom so bili vpoklicani na prisilno delo. Mnogo stotin mladih deklet so tetovirali "FMM." kar zna či "Freies Militaer Maedchen". ter jih poslali v prostitucijo za nen^ko vojaštvo.	,
(JIC.) — Neomajna trdnost,1 'borbenost in ogromne žrtve slo-j venskega naroda vzbujajo Čedalje močnejši odmev v svetovni javnosti. Najvplivnejši ame riški list "The .New York Times" prinaša izpod peresa publicista C. L. Sulzbergerja na uglednem mestu obširen čla-' nek, posvečen izključno Slovencem, ki da je žrtvam in trpljenju našega naroda simpatično in pravično priznanje. Bes-,mca prihaja na dan — počasi začenja svetovna javnost spoznavati, da je naš narod vreden svdbode in da jo kupuje z o-gromnimi žrtvami in zaslugami za zavezniško stvar. Članek ISubsbergerja prinašamo v celoti:
Vstaja proti osišču plamU v Sloveniji
Ar goratem ozemlju od Trsta in Soče do Madžarske ter. od Celovca do hrvaške meje, na o-zemlju, ki je domovina preko anilijona Slovencev, se nahajajo sile osi.šča ždaj v silnem boju, da bi si za večne čase zavarovale ne le svojo obmejno oblast in sistem vladanja, tem več zaščitile tudi svoje narode iDozdaj miroljubno, vi»ako izobraženo in verno prebivalstvo teh krajev se je vsled tega zagnalo v srdito in zagrizeno po-' litiko upora pod geslom: Slovenija ima stotine Lidic, toda deset tisoč gnerilcev!
Pred vojno, ki je podrla Jugoslavijo, so se nahajale velike slovenske manjšine na laškem iu nemškem ozemlju, deloma v krajih med Sočo, Trstom in Postojno, deloma pa v Južni Avstriji. Ko so Neimci zasedli Jugoslavijo, so si prilastili večji del severnih ozemelj te neodvisne države »vključno važnega železniškega središča Maribora in tako zaprli v meji raj-ha 850,000 Slovencev,. Italijani so dobili za nagrado jugo-zapadni del s prestolnico Ljubljano in slovenskim prebivalstvom od približno 330,000 ljudi, medtem ko je pripadlo Madžarski 65,000 prekmurskih Slovencev. .
Novi nacistični Gauleiter zasedenega ozemlja je orisal namen in ciljj berlinske politike z naslednjo izjavo: "Od Fuehrer ja Hitlerja sem dobil povelje: 'Napravite mi to ozemlje zopeit
inemiiko!* To bom tudi storil" j
Naselitsv novih kmetov.
Par tednov pozneje je dodal:
*4 Na jugu Štajerske bomo naselili novo kmečko prebivalstvo 1 in sicer nemško To bo obramb ni zid Nemčije v tem dehi Ev-i i ope. Itajh bo prevzel otroke :od njihovega drugega leta naprej in skrbel za to, da bo njihova vzgoja zares in popolnoma nemška. Odpravili bomo tudi vsa stara verska naziranja in uvedli našo novo vero, vero nemške krvi in nemškega plemena."
In Steindel si ie zavihal roka-