Tradicionalno prvomajsko srečanje Litijanov v počastitev praznika dela je bilo tudi letošnje leto na Sitarjcvcu (slika spodaj). Priložnostni govor je imel član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Orožen, v katerem je opozoril tudi na najaktualnejša družbena dogajanja v naši družbi.
Za svečani del prvomajske proslave so poskrbeli pevci Lipe in Sindikalni pihalni orkester, za zabavni del pa Veseli Zasavci, pa tudi obiskovalci sami.
Z letošnje proslave 50-letnice ustanovnega kongresa KPS, v Trbovljah
V tej številki:
S Inovatorji ne mirujejo. Dostikrat smo ugotavljali, da je pri nas premalo inventivnih in koristnih predlogov, vendar sc jih počasi le nekaj nabere. Prav bi bilo, da bi člane komisije za inovacije še bolj zaposlili. Tokrat so obravnavali pet predlogov in jih dajejo delavskemu svetu v obravnavo in sprejem.
• Vpliv novosti na finančni uspeh delovne organizacije glede na vrednotenje sredstev, ter ugotavljanje in razporejanje dohodka — na 3. strani.
• Vse za lepše okolje. Razgovor z direktorjem Komunale Litija, Janezom Bašem in še z nekaterimi našimi delavci, o tej večni temi.
• Kadrovske novice in varstvo pri delu
• Razdeljena so letovanja v naših počitniških domovih. Tudi letos niso vsi dobili željeni termin.
50 let Čebin
Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije je vsekakor eden najvažnejših dogodkov v zgodovini slovenskega delavskega gibanja in naše socialistične revolucije.
Sklep o organizaciji komunistične partije na Slovenskem oz. o ustanovitvi KP Slovenije je bil sprejet že 1934. leta vendar je do ustanovnega sestanka prišlo šele leta 1937.
V času čebinskega kongresa je v Sloveniji delovalo okrog 250 komunistov. Toda ti so imeli veliko somišljenikov med kmeti in delavstvom, to pa predvsem zaradi pravilnega odnosa do razrednega vprašanja, nacionalne in kmečke politike.
Pomen kongresa še najbolj osvetljuje misel Milana Kučana: »Program ustanovnega kongresa KPS je zaradi širine, demokratičnosti in človečnosti komunistom omogočil, da so s svojo pobudo aktivno sodelovali v usklajevanju osvobodilnih idej in naporov naprednih sil slovenskega naroda, spodbudili nastanek OF in nato širokega narodnoosvobodilnega gibanja ter v njegovem demokratičnem krilu skupaj z drugimi naprednimi silami ustvarili pogoje za socialistično vsebino slovenske družbe.«
Proslave ob 50-letnici Čebin seje udeležila tudi delegacija borcev, mladine in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij iz Litije. V Trbovljah, kjer je bila proslava, se je pokazalo, da je partija še vedno sposobna zbrati veliko število ljudi, blizu 15000 se jih je bilo zbralo na ljudskem zborovanju.
Slavnostni govornik je bil Stanc Dolanc, ki je opisal pot partije od začetkov do današnjih dni, pri čemer ni mogel mimo aktualnih problemov tega trenutka. Poudaril je, da smo se Slovenci kot samostojen narod uveljavili šele v Jugoslaviji in da so vse teze, ki temu nasprotujejo, nesprejemljive in utopične. Seveda pa je treba tudi slovenskemu narodu zagotoviti nemoten družbeni in gospodarski razvoj.
Na koncu smo si ogledali tudi zgodovinske Čebine, kamor so prišli tudi gostje iz vse Jugoslavije, ki so prisostvovali proslavi. Stavba sicer nima nekdanje oblike, ohranila seje le kmečka izba, v kateri je potekal kongres. V prostoru, neposredno ob spominski sobi, so predstavljeni pomembni mejniki v življenju slovenskega naroda, od 1937 do ustanovitve OF.
Čebine, gorska vasica, ki leži več kot 700 m visoko v hribovju med Zagorjem in Trbovljami je lahko tudi cilj prijetnega nedeljskega izleta, posebno sedaj, ko je vsa narava v razcvetu. Iz te višine je prelep pogled na zagorsko in trboveljsko kotlino ter ostale zasavske kraje. (Skico Čebin in okolice objavljamo na 2. strani.)
A. K.
SEMPEIER
Gomilsko
Prekopa
VRANSKO
Zg.Hotnik
Pongroce
’*Zajosovnik
ČemšeniSka planina
■A 1184
cooM Vrhe
Zaplanina /
A>090
Gozdnik
T- ČEBINE
Podmeja Cece
M 1 Gabrsko
N_____ [MARINKOVI
Poriizonski/rhK 1 HRAM J j
HRASTNIK
TRBOVLJE
• IZLAKE
KISOVEC®—
ZAGORJE
/OB SAVI
Kandrse
MUZEJSKE ZBIRKE NOB, STEKLARSKA. ETNOGRAFSKA, LOV-SKA IN GASILSKA
Zasavska gora
Dobovec
50 let Čebin
Pred desetimi leti na Čebinah: Miha Marinko in Bar-ličeva mama pred njeno domačijo, v kateri je bil leta 1937 ustanovni kongres KPS.
Na Čebinah
Miha Marinko med novinarji pred desetimi leti na Čebinah — ob 40-letnici ustanovnega kongresa KPS
Ob dnevu mladosti
Kako doseči samostojnost, množičnost in frontnost?
Pogoj za dosego teh ciljev je uresničitev načela, da so cilji mladih, cilji zveze socialistične mladine. To pa pomeni, da mora zveza socialistične mladine postati tribuna izražanja in kresanja različnih mnenj, idej in razmišljanj. V njej se morajo izražati interesi vseh mladih, ne le tistih, ki so formalno organizirani v osnovnih organizacijah ali kot člani različnih družbenih organizacij in društev. Zveza socialistične mladine se mora otresti vztrajanja na monolitnosti in sektaškemu odnosu tudi do ostalih delov mladih. Mogla bi postati prostor za demokratične in argumentirane razprave, za spopadanje različnih teorij in konceptov različnih oblik neformalnega delovanja mladih. Vsi ti raznovrstni interesi, želje in potrebe pa se morajo znotraj zveze socialistične mladine usklajevati na najširši idejni osnovi — pripadnosti, boju za razvoj socialističnega samoupravljanja
Različni interesi mladih se v zvezi socialistične mladine ne smejo filtrirati, ampak se morajo neposredno stekati v celoten politični sistem samoupravnega odločanja, zlasti v SZDL kot najširši prostor za izražanje in uveljavljanje različnih interesov. Uveljavljanje interesov mladih zahteva razvijanje sistema marksističnega in idejnopolitičnega izobraževanja, ki bo mlade obogatil z marksistično teorijo kot pogojem za uspešno spoznavanje vzrokov in posledic specifičnega in med seboj različnega položaja posameznih delov mladine.
Novi odnosi morajo v zvezi socialistične mladine sprožiti proces preseganja starih in že preživelih metod dela, ter razvijanje sodobnejših in strokovnih pristopov v vseh okoljih, kjer mladi živijo in delajo. Vkalupljenc oblike dela morajo zamenjati različne odprte in demokratične sekcijske oblike dela. Sek-taštvo, zaprtost, neinformiranost in različne »kuhinje« morajo zamenjati odprtost, javnost, argumentiranost, demokratičnost in seveda odgovornost, v kateri sc bo lahko vključil vsak mlad človek.
Ključnega pomena za uresničevanje frontnosti zveze socialistične mladine je torej pravilno razumevanje in praktična realizacija dialektične povezanosti med organiziranostjo in vsebino dela, ter cilja in poti za njegovo doseganje. Zveza socialistične mladine frontnosti ne bo dosegla z mnenjem forme, ampak predvsem z mnenjem in prilagajanjem vsebine dela, ter odnosov problemom in potrebam mlade generacije v danih objektivnih pogojih.
Ivan Žičkar
Vpliv novosti na finančni uspeh delovne organizacije glede na vrednotenje sredstev, ter ugotavljanje in razporejanje dohodka
S 1. januarjem je začel veljati novi zakon o celotnem prihodku in dohodku, ki bo bistveno vplival na številne postavke v bilanci uspeha že v 1. trimesečju letošnjega leta, še večji vpliv pa bo imel na bilanco stanja na koncu leta.
Zaradi zahtevnosti tematike je zakonodajalec določil, da se novi obračunski sistem izvaja postopno. Vrednotenje in oblikovanje celotnega prihodka se izvaja že od januarja dalje, spremembe ki zadevajo področje delitve in sicer na področju davčnega sistema, zadovoljevanju družbenih potreb, oblikovanju sredstev za osebne dohodke in področje skupne porabe pa se bo začelo izvajati s 1. 7. 1987 dalje.
Bistvo novega obračunskega sistema je:
1. Zagotoviti realnejše izkazovanje sredstev in dohodka v razmerah inflacije,
2. uvesti nekatera nova načela v razporejanju dohodka in
3. odstraniti nekatere sistemske napake v dosedanjih zakonih, ki urejajo to področje.
Novi obračunski sistem bazira na povezavi bilance stanja in bilance uspeha, zato je potrebno spremembe analizirati v obeh bilancah.
Spremembe v pogledu vrednotenja sredstev vnašajo povsem spremenjeno tehniko obračunavanja s katero se bo izločilo vpliv inflacije na posamezne postavke bilanc. Z vrednotenjem (revalorizacijo) osnovnih sredstev, realizacije, porabe sredstev, amortizacije in zalog reprodukcijskega materiala se bo doseglo:
— da bo ostala nominalna vrednost premoženja delovne organizacije kljub visoki stopnji inflacije neokrnjena in
— da se onemogoči vpliv inflacijskih učinkov na dohodek oz. da bo velikost dohodka odvisna samo od naših poslovnih odločitev.
Po ocenah načrtovalcev novega zakona se bo zaradi tega zmanjšal dohodek v DO to pa bo vplivalo na znižanje osebne in skupne porabe.
Zmotno bi bilo misliti; da bo novi obračunski sistem na hitro vplival na upočasnitev rasti inflacije. Nasprotno, v prvem obdobju sprovajanja novega sistema bodo kolektivi skoraj gotovo želeli nadoknaditi zmanjšanje dohodka z. višjimi cenami svojih izdelkov.
Gledano na daljši rok pa bo zanesljivo prišlo, da bo novi sistem vplival na inflacijo, ki se bo upočasnila zaradi omejene osebne, skupne in splošne porabe, ker bo prišlo do manjšega povpraševanja ter s tem uravnavanja povpraševanja s ponudbo.
Vpliv delovanja novega obračunskega sistema smo ugotovili že pri izdelavi periodičnega obračuna za letošnje I. trimesečje. Poseg v oblikovanje celotnega prihodka ni bil velik in je vplival zgolj na zmanjšanje prihodkov na račun obresti. Do sedaj smo lahko vnesli v celotni prihodek vse obresti, ki smo jih prejeli v obliki plačila, sedaj pa smemo vnesti oblikovanje v celotnega prihodka samo realne obresti t.j. tisti del obresti, ki so nad rastjo maloprodajnih cen proizvodov. Za I. trimesečje je veljalo, da so realne obresti samo tisti del obresti nad 60%.
Večji vpliv pa je dosežen z novim zakonom na porabljena sredstva. Zaradi vrednotenja uporabljenih zalog in amortizacije so se porabljena sredstva povečala za 636 milj. din. Poleg tega so se povečali tudi stroški zaradi revalorizacije le-teh v realiziranih proizvodih za 172 milj. din. poleg tega pa smo'morali tudi revalorizirati prodani material in odpadke za 9 milj. din. Novi predpisi tudi določajo, da moramo v breme porabljenih sredstev odpisati vse terjatve, ki niso plačane v roku 60 dni.
Na osnovi vseh navedenih povečanj so porabljena sredstva večja v globalu za 834 milj. din. Novi obračunski sistem pa izloča iz porabljenih sredstev vse obresti za sposojeni denar. Zaradi tega so se porabljena sredstva zmanjšala za obresti od sposojenega denarja v vrednosti 446 milj. din in za negativne tečajne razlike za 220 milj. din. Zaradi vrednotenja sredstev in novih določil zakona so porabljena sredstva v I. trimesečju večja za 168 milj. din in za toliko je tudi manjši doseženi dohodek.
Pri ugotovitvi dohodka smo izdelali obračun tudi na osnovi preteklega sistema. Iz primerjave je razvidno, da bi po starem obračunu bil dohodek večji za 73%, po novem obračunu pa je večji samo za 50%.
Do tu je omenjen le manjši del revalorizacije sredstev. Mimo obračuna se revalorizirajo še ostale postavke n. pr. revalorizacija sedanje vrednosti osnovnih sredstev; ta učinek revalorizacije znaša 852 milj. din. Učinek revalorizacije surovin in materiala, drobnega inventarja in embalaže znaša 897 milj. din. revalorizacija proizvodnje in gotovih proizvodov znaša 259 milj. din in revalorizacija amortizacije 51 milj. din. Med revalorizacijske prihodke se štejejo tudi
obresti od dinarskih terjatev do 60% kar znese 127 milj. din. Med revalorizacijske prihodke se prištevajo tudi revalorizacija porabljenega repromateriala na osnovi katere so se že tudi povečali stroški v porabljenih sredstvih. Skupno vsi revalorizacijski prihodki znašajo v I. trimesečju 2.783 milj. din kar je ogromen znesek če ga primerjamo z doseženim celotnim prihodkom v I. trimesečju.
Poleg revalorizacijskih prihodkov se ugotavljajo tudi revalorizacijski odhodki, katere predstavljajo obresti do 60% v višini 448 milj. din in negativne tečajne razlike od vseh inozemskih kreditov za osnovna in obratna sredstva, ki so znašale v I. trimesečju 804 milj. din.
Razlika med revalorizacijskimi prihodki in revalorizacijskimi odhodki znaša 1.531 milj. din in se bo uporabila za pokritje inflacijskega razvrednotenja našega premoženja. Na osnovi predpisov smo izračunali, da je bilo inflacijsko razvrednotenje našega premoženja 21% v prvih treh mesecih in, da moramo naše premoženje nominalno nadomestiti na račun revalorizacijske razlike za 589 milj. din.
V kolikor bi bila razlika med revalorizacijskimi prihodki in odhodki manjša od potrebne nadomestitve našega premoženja bi morali še dodatno povečati stroške in s tem bi se zmanjšal dohodek. VI. trimesečju nam tega ni bilo potrebno storiti, ker so inflacijski učinki dovolj veliki za kritje razvrednotenja premoženja.
Novi obračunski sistem močno posega tudi v delitvena razmerja, ki se pa pri delitvi dohodka v I. trimesečju še niso uporabila. Po novem sistemu se bo razporejal dohodek:
— za obveznosti, ki niso odvisne od ustvarjenega dohodka,
— za obveznosti, ki so odvisne od velikosti ustvarjenega dohodka in
— za čisti dohodek.
Do sedaj smo kot obveznosti dohodka plačevali za osnovno zdravstveno varstvo in prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Po novem se ta dva prispevka izločata kot obveznosti iz dohodka in se prenašata na osebne dohodke. Morda bo prenešena še katera obveznost, ki smo jo sedaj plačevali iz dohodka v čisti dohodek. To pa pomeni, da se bo plačala šele po zaključnem računu pod pogojem, da bo ustvarjeno dovolj čistega dohodka.
Novi sistem določa spremembe pri oblikovanju osebnih dohohodkov. Osebni dohodek se bo oblikoval iz dveh delov in sicer, na osnovi živega dela in na podlagi uspehov gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
Sredstva za osebne dohodke iz naslova živega dela se bodo oblikovala mesečno na podlagi osebnega prispevka, ter po določilih samoupravnega sporazuma v DO.
Osebni dohodki, ki bodo temeljili na osnovi uspeha z gospodarjenjem z družbenimi sredstvi pa se bodo oblikovali le na podlagi periodičnega obračuna iz katerega bo razvidno, če je tudi dejanski uspeh z gospodarjenjem dosežen.
Sprememba bo tudi v pogledu skupne porabe, ki se bo delila na dva dela in sicer na skupno porabo, ki ima značaj tekoče porabe, zato jo bomo v bodoče oblikovali na enak način tekoče mesečno iz bruto osebnega dohodka kot danes plačujemo dajatve iz osebnega dohodka. Za tekočo skupno porabo štejemo regres za letni, dopust, jubilejne nagrade in odpravnine. Iz bruto osebnih dohodkov se bodo po novem krile tudi potrebepolegosnovnega izobraževanja in socialnega varstva še za osnovno zdravstveno varstvo, ter za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Drugi del skupne porabe kamor spada tudi del za stanovanjske namene pa se bo oblikoval šele po zaključnem računu ko se bo ugotovilo, če je dovolj ustvarjenega čistega dohodka za formiranje sklada skupne porabe za namene ki smo jih že do sedaj izplačevali iz sklada skupne porabe in za stanovanjske namene. V kolikor DO ne bo ustvarila dovolj čistega dohodka, da bi lahko zadostila navedenim potrebam, potem jih tudi ne bo mogla financirati.
Ostali čisti dohodek se bo še namenjal za rezerve delovne organizacije in ostale namene.
V primeru, da delovna organizacija ustvari premalo dohodka, da bi krila vse potrebe, se bo pokrivalo iz dohodka najprej živo delo, temu bodo sledile obveznosti, ki niso odvisne od ustvarjenega dohodka in šele nato ostale potrebe. To je tudi precejšnja novost v primeru z dosedanjim sistemom.
Kako bo učinkoval novi obračunski sistem na naše poslovanje bomo lahko šele ugotovili na koncu leta, ko bomo delali zaključni račun za poslovno leto 1987.
V nobenem primeru pa nas novosti novega obračunskega sistema ne smejo zavesti, da ne bi vztrajno delovali na aktivnostih za povečanje proizvodnje, produktivnosti in dohodka, kar bo tudi v bodoče in še bolj kot doslej, podlaga za oblikovanje osebnih dohodkov in krepitev materialne osnove delovne organizacije.
Andrej Kralj
Predlog za nagraditev inventivnih predlogov
Na seji je komisija za inovacije obravnavala pet predlogov. V skladu s samoupravnim sporazumom o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, predlaga komisija za inovacije naslednje pavšalne odškodnine. Delavskemu svetu predlagamo, da odobri nagrade za naslednje inventivne predloge:
Koristni predlog 1/87: Na flyerjih Krušik, v oddelku sintetike, je bilo z obstoječimi motorji in jermenicami nemogoče doseči odvajalno hitrost stroja, ki bi bila usklajena s predhodnimi pasažami strojev. Da bi se hitrosti lahko vskladile, smo ustrezno predetali pogon in se s tem izognili nakupu dragih motorjev z manjšimi vrtljaji. Avtor predloga: remont predpredilnice. Predlog nagrade: 50.000 din.
Koristni predlog 2/87: Na flyerju 9A je prihajalo do velikih zastojev zaradi pomanjkanja cevk. Da bi se temu izognili, smo izdelali plastične nastavke za vretena. Avtor predloga: remont predpredilnice. Predlog nagrade: 20.000 din.
Koristni predlog 3/87: Na OE stroju Ingolstadt prihaja večkrat do navitja prediva na odvajalni valj in do poškodbe ohišja. Da bi se izognili
popravilu ohišja, ko stroj ne obratuje, smo izdelali pripravo, s katero ravnamo ohišje med obratovanjem stroja. Avtor predloga: remont predpredilnice. Predlog nagrade: 10.000 din.
Koristni predlog 4/87: Na flyerjih Platt prihaja do tega, da vodilo jermena poškoduje jermen. To povzroča slabši tek stroja in poškodbo jermena. Da bi to pomanjkljivost odpravili, smo izdelali vodilo z valji, po katerih teče jermen. Avtor predloga: remont predpredilnice. Predlog nagrade: 50.000 din.
Koristni predlog 5/87: Na prstan-čnih strojih 47B, 48B so bila vretena izrabljena in so nalegala na zavore. Zaradi nezadostnih vrtljajev tudi preja ni imela predpisanih zavojev.
Po mojem predlogu smo spodnji del jermeničke na vretenu skrajšali za 1,5 mm in s tem dosegli normalen tek vreten. Avtor predloga: Jože Nejedly. Predlog nagrade: 30.000 din.
Predsednik komisije za inovacije: Andrej Štritof
Pomlad je pregnala zimo in sneg je skopnel. Skopnele pa niso smeti, ki so jih nevestneži mirno odmetavali povsod, saj so ob sneženju kmalu »izginile«. Vse to pa pride enkrat na dan. Zaradi zime ostanejo še druge nevšečnosti — pesek na ulicah; potolčeni robniki pločnikov, ki jih poškodujejo med pluženjem snega, zaradi soljenja, so pa tudi drugi vzroki, se posušijo posamezni grmiči, živa meja ob cestah in še bi lahko naštevali. Res je, da bi bilo vsega tega lahko manj, če bi vsi pazili na čistočo, red in snago — vsega pa s tem le ne bi preprečili. Za to skrbijo delavci podjetja Komunala. O tem sem se pogovarjal z direktorjem tega podjetja, Janezom Bašem. Povedal je:
»Vsa dela, ki jih opravljamo, so v letnem načrtu opredeljena. Tudi finančno, le da je to stanje vedno težje napovedovati zaradi situacije kakršna je. Vsekakor naredimo vse, kar moremo in moramo. Največ dela z urejanjem javnih mestnih površin — ulice, parki, otroška igrišča — opravimo spomladi, to predvsem iz finančnega vidika, saj je kasneje vse dražje in z načrtovanimi sredstvi bi bilo manj narejenega, pa tudi iz biološkega vidika — sajenje dreves, gričev in odstranjevanje posledic zime. To so pretežno sezonska dela — spomladi urejamo, popravljamo, dopolnjujemo in čistimo — kasneje pa vse to vzdržujemo.
Direktor Komunale, Janez Baš
snamemo zgornjo plast in posipavamo — peš pot s finejšim, vozne poti pa z bolj grobim peskom.
Tudi za parkirišča skrbimo, čeprav jih do sedaj ni bilo evidentiranih na seznamu — torej so bila izven planske postavke.
Tudi javna razsvetljava je naša skrb in sedaj postopoma to urejamo — izdelujemo dokumentacijo. Zlasti tuje zelo koristno sodelovanje s krajevnimi skupnostmi.
Ali je za vse dovolj denarja. Ali je vse plačano kar naredite oz., ali naredite kar je plačano?
Je. Obstojajo normativi za material in delo, ki so enaki tudi drugod. Pri cenah nas nadzorujejo ne le občinski temveč tudi republiški organi. Tako je npr. normirana cena za m2 košnje trat v parkih. Lani smo imeli v načrtu štirikratno košnjo, opravili pa smo le dva in polkratno in toliko tudi dobili plačano. Sicer pa so cene komunalnih storitev, »socialne« cene.
Komunalci skrbijo za vse javne površine v našem mestu, tako tudi za park in otroška igrišča. A'a sliki park na Stavbah.
Letos dajemo malo več poudarka zelenim površinam — zasadili smo še nekaj dreves ob cesti proti Kegljišču in nekaj na Graški Dobravi, posadili smo nove grmiče, živo mejo, kjer je bila uničena. V celoti smo morali žive meje tudi močno pristriči, ker je bilo veliko polomljenega. Za taka dela se seveda posvetujemo s strokovnjaki, pa tudi s prebivalci posameznih krajevnih skupnosti.«
Ali imate zaposlenega vrtnarja?
»Žal ne. Lani smo to delovno mesto trikrat razpisali pa ni bilo odziva. Tudi dve domačinki sta končali tovrstno šolanje, pa se nista želeli zaposliti pri nas.
Dela v zvezi z urejanjem javnih površin opravljajo poleg nekvalificiranih delavcev še električarji, šoferji ko gre za konkretnejša in strokovna dela. Spomladi je okrog deset ljudi stalno na terenu, se pa menjavajo, saj imamo na skrbi še druge zadeve kot so odvoz smeti in drugo.«
Kaj pa smetnjaki? Zdi se mi, da jih primanjkuje.
»Namestili smo nekaj novih zabojčkov za odpadke, vendar na stara mesta, kjer so se stari izrabili. Največ okvar na smetnjakih povzročijo občani, kijih zaradi objestnosti snemajo ali pa kar trgajo. Zelo hitro se polomi mehanizem za pripenjanje, tega pa je težko popraviti. Smetnjake praznimo enkrat tedensko.«
Kako pa je s cestami?
»Skrbimo za mestne ulice v Litiji in Šmartnem in to vse leto. Pozimi, zimska služba, spomladi pa čiščenje in ostalo vzdrževanje. Nekaj je še makadamskih ulic — del Ceste zasavskega bataljona, Topilniška, Predilniška, Pokopališka, na Frtici, Sitarjevška, Trg na Stavbah, Ježa, Rudarska cesta, Partizanska pot in še katera. Za te skrbimo drugače. Pozimi in ko popusti mraz jih najprej za silo zakrpamo, zasujemo luknje, kasneje po-
Mi smo zgolj komunalno podjetje in Litija ni gospodarsko dovolj močna, da bi si privoščila večji komunalni standard, zato so naši delavci ogroženi — še bolj v tem času, ko nam nove zakonske zahteve omejujejo osebni dohodek glede na poslovne rezultate. Teh pa ne moremo povečevati — ker smo pač izključno komunalno podjetje.
Pred leti je iz Komunale nastala gradbena delovna organizacija, in komunalna dejavnost je bila odrinjena
za lepše okolje
Elij
J|:
Urejena Savska obala dosti prispeva z.al<ši videz Lilije. Na sliki: pogled z desnega brega reke Save.
na stranski tir. Prinašala je le izgubo in ljudje s takratnimi storitvami niso bili zadovoljni. Sedaj se to izboljšuje, saj se kot samostojna, zgolj komunalna delovna organizacija, lahko dovolj posveti našemu delu.
Kakša dela za lepše okolje so sedaj pred vami?
Ko bo vse zasajeno, počiščeno, pridejo na vrsto klopi in igrala na otroških igriščih. Tudi v Šmartnem urejamo javne površine.«
In še na koncu?
»Naj dodam k vsemu še to, da nas veseli vse večje sodelovanje krajanov — prebivalcev Litije in Smartna, ki
nizirali mladinci, starejši pa nismo sodelovali. Sama mečem smeti v smetnjake, opažam pa, da zlasti majhni otroci, ko pridejo iz trgovine, odmetavajo papirčke kjer se jim zdi. Včasih nastane nesnaga tudi ob posodah za smeti, ker te ne odpeljejo vedno pravočasno.«
Ivan Antonič — remont sukalnice — stanuje na Graški Dobravi.
»Komunalci so zasadili novo drevje na Graški Dobravi, in to le okrasno drevje. Zakaj ne bi bilo to drevje takšno, da bi kaj rodilo in bi imeli otroci kaj veselja. Mislim, da ne bi vsega polomili, saj jih ne bi nihče preganjal.
Problematično pa je smetišče v Ponovičah. Preslabo zakopane smeti narasla Sava odnaša proti Zagorju in so jih vse veje polne. Lepo pa je urejeno bivše smetišče ob Ponoviški cesti. Sploh ni videti, daje to kdaj bilo. To je pohvalno. Naj izkoristim šepri-
jg
»Sip®
Še o zaprašenosti v novem
oddelku čistilnice
V novem oddelku čistilnice se večkrat pojavlja velika zaprašenost, ki presega dovoljene vrednosti, posebno še ob čiščenjih klime ter kadar klima naprave delujejo brez vlaženja.
Zamenjale so se že mreže v cikcak filtrih, vendar to ni prineslo pričakovanega rezultata. Vsled tega bomo kupili nov filter, za katerega pa v tem trenutku ni deviz (stane približno 40000 DM).
A. K.
Kjer je nekoč bilo smetišče, bo sedaj rasla trava. Prostorje pripravljen tudi za zidavo.
nam s svojimi pobudami in predlogi dosti pomagajo, saj sami .ne moremo videti vseh problemov in pomanjkljivosti.
Pobude dobimo bodisi direktno — osebno, iz krajevnih skupnosti ali pa na skupščinah komunalne skupnosti.
Takšnih pobud naj bo še več.
Torej, vsi skupaj vsak po svoji moči skrbimo za lepo okolje, za lepše mesto!«
In naši delavci:
Olga Resnik — sukalnica — stanuje na Stavbah.
»Spomladi, po snegu je ostalo vse polno smeti, ki pa so jih do sedaj že očistili. Posebno akcijo za to so orga-
Lepo urejen drevored sredi Litije..
liko — čeprav ne sodi toliko v onesnaževanje okolja — vendarle — tekači, rekreativci, ki vsak večer v trdi temi tečejo po glavni cesti proti Zagorju, so resna ovira za promet in se izpostavljajo resni nevarnosti. Taje še večja od rahlem dežju, ko so ceste mokre. Promet pa je v zadnjem času zelo gost.«
Mirko Lovše — mojster v predpredil-nici — stanuje Zg. Log.
»Ko se konča Cesta zasavskega bataljona — makadamski del je slabo ' vzdrževan, se prične gozdna cesta skozi Prehudnik. To urejujemo sami. Po njej pa vozijo tudi težja vozila, če so železniške zapornice pokvarjene. Prav v ožini Prehudnika mnogi odmetavajo nesnago, večje kose nerabnih predmetov in nam je pred nosom zraslo divje odlagališče odpadkov.«
Na žalost so odlagalci, čeprav se zaradi svoje nespameti ne zavedajo kakšno škodo povzročajo, toliko pametni in pazljivi, da jih ne odkrijejo. Če ne bi jim že pokazali! Pa je res treba tako?
M. M.
#
,
• .
Smetišče v Ponovičah ho le še dve leti lahko sprejemalo odpadke. Kam pa potem s smetmi?...
...Toda ta drevesa so ogrožena. Takole skušajo delavci Komunale rešiti poškodovano drevo. Samo se ni razklalo.
Tudi vrtovi lahko krasijo okolje, pa še nahranijo nas.
Nova drevesa so letos nasadili na Graški Dobravi...
. A , ...I r 1C11UU ,! L IIC l/ t/K l/ 7 U <,
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si