------    220    ------
0 potrebi zavarovanja klaje in pa žita,
dokler je v slami.
Zavarovalna društva stoj6 gotovo v prvi vrsti onih zavodov, kteri obvarujejo vsako leto tisuče in tisuče družin beraške palice. To se da po številkah dokazati. Zalibog, da pa je še mnogo tacih ljudi, katerim se potreba in korist zavarovanja ne da v glavo spraviti. Dal našel sem pred dvema letoma še ce!6 možaka, ki mi je naravnost rekel, da je zavarovanje pregreha zoper Božjo voljo! Vendar so takošne prikazni dan danes redke. Časopisi in večstranski drugi poduki zbudili so tudi prosto ljudstvo, da se zaveda potrebe zavarovanja; upati je tedaj, da se bode v kratkem času le malo nezavarovanih poslopij našlo.
Veliko manja skrb pa se obrača na zavarovanje klaje in žita, dokler je še v slami, da-siravno je, posebno v onih krajih, kjer se nahaja v kopicah ali v na samem stoječih kozolcih, veči nevarnosti razpostavljeno, kakor poslopja.
Skušnja nas uči, da v te in une zel6 rada strela udari. Glavna stvar pa so hudobni ljudje. Menda ni človeka na svetu, da ne bi imel sovražnikov. Da bi mu hišo zapalil, se marsikomu zdi vendar-le preveč; — gre torej h kopici ali kozolcu in praskne žveplenko; njega vzame noč, lastniku pa, ki se je trudil sam ali pa drugi za njega se žulovimi rokami in potnim obrazom, ne ostane druzega, kakor pepel. Ako pa ve sovražnik njegov, da je zavarovan, misli si: kaj bi mu požigal; vsaj mu ne morem škodovati.
Požarna statistika kaže, daje nad dve tretjine hudobija požarom vzrok.
Da se zavarovancem stvar olajša, naredile so vse zavarovalnice podletna zavarovanja, to je, zavarovanje na mesece. Plača se le v primeri zavarovalne dobe> in ne za celo leto.
Priporočam toraj vsem posestnikom, ki so v tem položaji, da se udeleže tega zavarovanja, ter se obvarujejo škode za majhen denar. Tudi Ljubljanska banka „Slovenija" sprejema taka zavarovanja.                J. J.
Dostavek vrednistva. Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki povzdignili svojega glasu do naše banke ^Slovenije":  naj bi ona, kot domača naprava,   na vsa
mo& delala na to, da v vsaki soseski ali v vsaki far i dobi rodoljuba, ki bi jej podal statističen popis, koliko hiš in druzih poslopij je v soseski ali fari, in koliko je zavarovanih nesreče ognja in koliko ne. Daje sila veliko še nezavarovanih, vidi se vselej iz naznanil, kedar kaka vas pogori. „Deset gospodarjev je pogorelo, al žalibog, zavarovani so bili le trije ali štirji". Tako na žalost beremo skor vselej. Ko po takem popisu zve banka število nezavarovanih, naj bi se poslužila vseh mogočih potov, da neČimurne gospodarje pridobi k zavarovanju. Gotovo, da tako postopanje bo neizmerno veliko koristilo. In če banka Slovenija" čez dve leti more reči: „naši gospodarji so vsi zavarovani nesreče ognja", gotovo jej bode vsa domovina hvaležna. In rekla bode po pravici o sebi, da je največa dobrotnica našim ljudem.
-----    221------