Vofno. v vastioclnl AfrikL Ptice na tojišlih. . Vsakdo lahko razunie, kako sirašen vtis so napravila na abesinske vojake italijaruska letala, saj še nikoli v življenju nioo videli aeroplana. Črni Abesinci so bili ob pričetku sovražnosti povsem zmedeni, ker ni«) razločeva!i med visoko letečimi letali in pticami. Tako se je n. pr. zgodilo na severni fronti pri mestu Makale, kjer sta povzrooila dva velikanska jastreba nepoptsno zmedo med abesinskimi premikajočimi se fietami. Ta le poročila iz Ab&sinije nas spominjajo na dej6tva, da so igrale med svetovno vojno ptice precej važno vlogo. Januarja 1928 se ,je pojav:l v izredni višin na francoski fronti jastreb in je krožil nad vSino Givenhv. Tega jastrel)a so imeJi francoski vojaki z oficirji vred za nemško letalo čieto nove-ga t pa. In to se je' zgodilo skoraj ob koncu svetovne morije. Na velike jate žerjavov in štoikslj, ki so letele v jeseni 1915 zalo Vsoko preko fronte na polotoku Galipoli pred vhodom v moivsko ožino Dardanele med Carigradom in Ma'.o Azijo so Btreljali Angleži z art:lerijo, strojnicami in iz tisočerih pušk v preptičanju, da gre za celi ebor nemških letal, ki letijo na pomoč Turkom. Bogznaj koliko vsakovrstnih strelov je bilo oddanih na nedolžne žrjave in štorklje, cd katerlh pa niso zadeli Angleži n ti ene. Abesinski vojni sklad. Po poročilih iz Londona je Abesinija zbrala poseben vojni sklad, k: znaša 75 milijonov angle&kih funtov štarlingov, in je določen za nabavo orožja in streliva. Denar je že nakazan londonski banki in od tamkaj poslan v Švico. Zelo malo od te vsote je romalo na Francosko in oetanek v Ameriko. Razven tega so dali še nekaj milijonov abesinski vladi na razpolago posamezni zasebni bogataš' in poglavarji. Dne 6. novembra so odprli ob navzočnostr cesarja v Addis Abebi zaklad pokojnega ceearja Menelika, v katerem je določil, da se ga sme poslužiti država v najhujši Btiski . Našli eo 8 milijonov tolarjev Mari.ja Terezije in raznega druzega denarja -;a 125 milijonov franc. frankov. Abesinija se lahko vojftkuje sedaj 4 leta, ker nima zunanjih dolgov. Nikdo ni hotel Abesincem ponudiii kredita in radi tega so morali vse plačati v gotovini. V Londonu so v skibeh, da ne bodo zamogli abec*nsko armado dovi>lj naglo in zadoetno založiti z orožjem in s strelivom. Pu 6ke je naročila Abesini.ja v BelgUi, večje topove pa na Če.hoslwaškem pri Škodi. Ojaden — pokrajina zahrbtnosii. Na' jugu so vdrle italijanske čete pcd po veljstvom generala Graziani v abesinjsko provinco Ogaden, ki je dežela vseh mogočih zahrbtnosti. Deževje spremeni tamošnja tla v eno morje nepopisnega blata. Kamele eo brez vsake mofci v ogadenske.m blatu. Vsako vozilo j6 izključeno in edino še prideta v poštev za pre:našanje tovorov mula :n konj. Še huj ža ovira nego pesek in blato je na tem ozem lju trnje, ki pokriva na bogznaj koliko meeth do 150 kvadntnih km. Skozi trnjeve džungle ne vodijo kaki kolovozi, ampak skri te eteze, ki so znane samo plemenom, ki tamkaj prebivajo. Te steze so naatale na ta način, da so po njih gonili žvino .Kdor je enkrat prekoračil 8 trnjem poraflteno pokrajino, še spominja groze in težav, katere je preatal, če je zgreš 1 pravo stezo. Strašno zlo v Ogadenu so moskiti in kloipi. Kjerkoli raste po Ogadenu trava, je vee polno klopov, ki se kar obeisijo v celih množinab na .ioke in noge potnka ter se skušajo zagrizti v maso. Če eo se enkrat ueesali, je odstranitev zelo težlia muka ter združena z raaami in z izaubo krvi. IJc.išče v Ogadenu nudi vse prednoati braintelju, zatstavlja pa v^e Ov-ire in te-žkoče napaclalcu. I!ali>nsko prctl-rar'8 onemcgoleno radl deževja. Oči celega sveta so bile v sredi minulega tedna uprte v itaHjansko prodiranje, ki je pričeio s severa in juga in je imelo za cilj: združitev severne ter južne armade, zasedba železnice Diibuti—Addis Abeba. Po londonskem poročilu od 6. nov. je pi-išla italijanska ofenziva na vse.h bojiščih dofzastoja radi deževia, pciplav in ker je nemogofe preskrbet prodirajoJe čete s prehrano. O Idelki v spi-ednjih vrstah eo morali prebiti po dva dni biez vsake prehrane. Vojaki so bili piiiljeni, da so zamenjali pu5ke z ln.patami, da so napravili steze in so vsaj nekolko popravili škodo, katero so na.pravili hudo-umiki p-o coteskah. Že itak slaba pota so postaia vsled nalivov neprodirna. Vse telefonske zveze morajo na novo postavljati. Celotna okolica m?ista Makale na eeveru katerega so hoteli Itaiijani za vsako ceno zasesti pri tej ofenzivi, je spremenjena v eno jezero. Po vseb pokrajvnah, kjer so prodirale italijanske čeie, je kljub pcvodnji podnevu neznosna vročina, ozračje se nekoliko ohladi še le na večer, ko začne deževati. Na južnem bojišču je bil največji vojni uspe.h 2. nov. ta, da je 25 italijaoskih letaJ bombardiralo abesinsko postojanko Gorahei. Z bombami in etrojnicami so pobili Italijani 150 vojakov ter zelo veliko žensk, otrok in 3tarcev. Gorahei je bil 5. nov. še vedno v rokah Abeehicev kljub temu, da je naselbina hudo trpela rad; zračnega napada. Z neprestanimi napadi iz zraka horejo Italijani preplašiti c vilno prebivalstvo in zlomifci njegov odpor. Dosegli so pa v resnici ravno nasprotno, da se ie a.besin.ska obrambna sila povečala Londonski največji lit^t »Times« pravi, da ie dosedanje prodiranje Italijanov v abesin^ko oz^imlje presneto slabo. ItaMjanski generali prikrivajo evoje neuspehe z izgovorom, da se morajo boriti čete z nedoistopnimi kra jevnimi težkočami in morajo za.sedene kraje utrjevati. Leta 1868 so iineli Angleži z Abesinci krvav obračun in ao prodrF s 15.000 moži v dveh mesecih 700 km daleč. Italijani niso zadeli doslej nikjer na kak večji ter reeen odpor. Vojna že traja naci 1 mesec in italijanske čete so komaj 100 km dal~.č v Abefiiniji. Treba še to pomialit', da razpalaga danes Italija naipram Abesiniji z najbolj mcdernimi tphničnimi pripomofki, o kakoršnih se Angležem 1. 18G8 niti 6anjalo n'! Krvav nočni bo| za Makale. Vojno poročilo iz Addis Abebe pravi, da je jrišlo za posest postojanke Makile 5. nov 7večer do srditih bojev. Italijanske tete — i'. miačini Askari eo nenadoma nava'.ili na mesto in so ga deloma zasodli. Kakor hitro pa se je znočilo, so se spustili Abesinc kljub nalivom z Italijani v srdit boj mož 'lo moža z nožam. Takega krvavega napada italijan- ske čete nieo vzdržale in Abesinci so se z>pet polastili mesta. Dvojno maščevanje Abesincev. V vzhodnem delu puščave Danakil 90 obkolili Abeisinci viš no, na kateri se je nahajal italijanski oddelek. Z oblego so ahesinski vojaki priisilili Italijane, da so morali vsled pomanjkanja hrane in streliva s hrtoa. Ko je bil vsled žeje in lakote izčrpani oddelek v dolini, so poklali vojake Ahesinci in le ne.katerim je uspelo, da eo se rešili iz splošne morije v italijansko Er trejo. Pogostokrat smo že omenjali abesinskega glavarja Gukšo, ki se je predal Italijanom. Na glavo izdajnika so raz,pisali Abesinoi vipo.ko vsoto in po najnovejših poročilih so se že grozno mašče.vali nad celim rodom predajnika Gukše. Močan abesimski oddelek je vdrl v noči v mesto Makale. Odgnali so eeboj 4000 jetnikov, starčkov, žen in otrok rovlu poglavarja Gukše. Na planoti v okolici omenjenega mesta so pamorili vse ujete, ka.kor jim U> velevajo mašfievalni zakoni njihovih rodov. Makale v italijanskih rokah. Princezinja Asori poveljn^ca prostovoljcev. Dne 8. nov. so pričakovali Italijani vsak čas, da bodo njih čete na severu stalno zavzele Makale, katerega je obstreljevalo italijan=ko topništvo. Abesinci, k! so še bivali v mestu, so se morali umakniti bombardiranju. Po poročilih iz Rima so zaetdli Italijani 8. nov dopoldne Makale. Abeeinoi so se umaknili v goie južno od Makale, kjer se zbirajo za protsune.k. Abeainakim prostovoljcem, ki so vznemirjali po okolici meeta Makale italijanske čete, poveljuje princezinja Asori. Omenjena junakinja je prisegla, da ne bo poprej nehala, dokler bo še kak Italijan v deželi. Italijansko prodiranje na.ozemlju Mussa Alk Vcjne priprave na jugu v Somaliji. Močni aakarski oddelki domačinov so otvorili s pomočjo bombnih letal italijansko o.fenzivo na vzho.dni fronti. Cele km daleč eo prodrli v dolino Aussa na zapadu, ne da bi bili za.deli na kak odpor. Pred Italijani sa razprocstira od Abesincev prostovoljno zapuščena puščava. Za 7. nov. započeto ofenzivo na vzhodni fi-onti eo ir.vršili Italijani o.dpočetka vojne znatna tebnična dela. Zgradil', eo iz Assabe v smeri proti Muissa Ali ceste za prevoz streliva, prehrane in bencina. Na Mussa Ali so polna skladišča, iz katerih dabivajo preskrbo prodirajoče čete. Nad pokrajino Ogaden na jugu so ugotovill italijanrik: letalci severnovzbodno od Ual-Ual pri Satisabenehu obsežna utrjevalna dela. Tukaj hočejo Abesinci zauetaviti italijansko prodiranje na somalijski fronti. Letalci so videli tamkaj abesinske gardne čete, ki tvorijo cvet abecsinske vojske. Italija je dosegla pri prodiranju proti severo-zapadu pokrajino, iz katere bo lahko ovirala zvezo Abesinije s francosko in angleško Somalijo. Angleži zalagajo Abesince z vojnimi potreb*činami v glavnem iz angleške Somalije. Grozeči bojl pri Sassabenehu bodo odločujočega pomena za nadaljevanje vojne. Rim je prejel 8. nov iz južnega bojišča vest, da so zavzeli Italijani Gorabejo in jim je s tern odprta pot proti najvažnejši abeisnski postojanki na južni fronti v mesto Harar. Zadnje poročllo z bojišč, Velik uispeh na južnem bojižču so dosegla italijanake čete generala Graziani-ja, ki so za^ vzele Sasabanah in prodirajo proti Džidžigu, ki obvlada kot prometna točka ceeto iz Addie Abelie v Berbero, glavno mesto angleške Somallije. Po padcu Sassabanaha so Italijani gospodarji v pokrajini Ogaden na jugu. Po zavzetju Makale na severu eo Italijani uetavili nadaljnje prodiranje radi blata in deževja. Vrbovni italijanski poveljnik general de Bono obišče Makalo. Ob tej priliki bodo ejavili poglavarji zasedenega ozemlja na svečan način pokorščino Italiji.