Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračalo. Nefraukirana pasma se me »prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1		 V oglasnem delu stane pe- titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popuat. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo,
Štev. 99.	Sre^a, 5. novembra 1930.	Leto v.
Nekaj misBi © demokraciji.
(Iz članka prof. dr.-Frant. Weyra v »Pra-ger Presse«.)
O krizi demokracije se govori v Avstriji, Nemčiji, na Poljskem in Ogrskem.
če tod govore o »krizi« demokracije, ne mislijo pri tem demokratičnega prepričanja kot svetovni nazor, ampak le obliko države. Gre le proti parlamentarni obliki vlade, da-si pravzaprav nočejo niti avtokracije.
Iščejo samo novo organizacijsko obliko, ki bi se izognila zgodovinski parlamentarni obliki, ne da bi zašli v absolutizem.
Obenem pobijajo tudi moderno politično strankarstvo. V idealni državi naj se ne odpravi le parlament, ampak tudi politično strankarstvo.
Priporočajo predvsem »stanovsko« državo, dasi ne povedo, s čim naj se nadomesti demokratični parlamentarni večinski princip ob uveljavljanju volje države.
Če so politične stranke organizacijska oblika, po kateri sc prebivalstvo udeležuje na državni oblasti, potem sploh ne vemo, kakšna oblika organizacije naj bi jo nadomestila. V »stanovski« državi bi pač stanovi morali prevzeti vlogo političnih strank, ter bi bila razlika le v tem, da bi bile politične stranke organizirane po stanovih. Kako pa naj se zabrani v taki a-vtokratični državi postanek drugačnih političnih strank, ki slone na temeljih svetovnih nazi-r-anj (s v ob od orni s 1 e n e j š i h. verskih itd.).
Dalje zahtevajo nasprotniki demokracije diktaturo kot državno obliko. Ta/ zahteva sloni na domišljiji, da prebivalstvo samo zahteva diktatorsko vladno obliko, da je torej narod proti demokraciji. To pa je jako neverjetno, da bi bili na svetu tudi demokrati, ki bi prostovoljno izdali demokracijo; takih ljudi bi se ne moglo smatrati za demokrate.
Globlji je problem krize demokracije, v kolikor se tiče demokracije kot svetovnega nazora. Ako hočemo ostati res iskreni demokrati, je že treba nekaj optimizma, ki mora vpoštevati duhovno in moralično kvaliteto ljudstva, kakor je to težko.
Vprašati se mora, kako je mogoče, da nemški narod, ki še vedno čuti posledice svetovne vojne, pomaga pri volitvah do zmage ravno strankam, ki imajo v svojem programu vojno? Ali je mogoče, da ta narod, pozabljiv kot otrok, tvori politično moč v državi? Ali ni isto v Avstriji?
V	zadnjem času nas uče dogodki, da nekateri narodi smatrajo za največjo srečo izgubo demokratične svobode, za katero so še nedavno prelivali kri. Žele naravnost v pod-ložništvo.
Ali bo optimizem, naših demokratov zadosti velik, da te narode proti njih volji privede k sreči svobode?
Politična večerja v Sofiji.
Obnovitev trdnega vladnega bloka.
Po izvršenih slavnostih kraljeve vrnitve in njegove žene je ministrski predsednik Ljapčev priredil večerjo, na katero je povabil člane sedanje in bivše vlade kakor tudi člane bivše Cankove vlade. Ljapčev namerava te meščanske stranke spraviti in obnoviti zgovoriste. To meščansko koalicijo kujejo na Bolgarskem že dolgo, toda ne najdejo med njimi željene enotne ideologije.
Boj nezaposlenosti!
Kolnski sklepi amsterdamske in cu riške internacionale.
V	Kolnu se je posvetovala skupna komisija mednarodne strokovne zveze in Socialistične delavske internacionale in je napravila naslednje sklepe glede boja proti nezaposlenosti:
»Gospodarska kriza, ki silno razsaja skoro po vseh deželah, je več kot 12 milijonov delavcev v Evropi in v Zedinjenih državah Amerike ter nadaljnje milijone delavcev v drugih delih sveta pognala v nezaposlenost; ogroža usodo življenja celokupnega delavstva v prej nepoznani izmeri. Prokletstvo kapitalističnega gospodarskega sistema, ki periodično prinaša nove krize, malo stabilnosti miru, pojavljanje fašizma in drugačna politična motenja, so glavni vzroki sedanje bede delovnih množic. Gospodujoči razredi ne store samo nič, da bi posledice krize delavstvu omilili, marveč bedo še povečavajo s svojo novo politiko varnostnih carin, z ekonomskim nacionalizmom in drugimi ukrepi. Podjetniški razred se poizkuša v svoji nezavednosti odgovornosti izgovarjati na previsoke mezde, češ, da so te vzrok krize. Dejstvom ovrgavajo očitno te trditve: v teku zadnjih let se je mezdni delež na produkcijskih stroških znižal, dočim se je število nezaposlenih skoro podvojilo. Cinično predlagajo podjetniki znižanje mezd in podpor za nezaposlene, ne da bi se brigali za strahovito bedo, ki bi nastala na tak način za delavski razred. Proti tem napadom podjetnikov mora delavstvo po vseh deželah potom svojih strokovnih organizacij in socialističnih strank voditi obrambno borbo z vso močjo; v obrambo pred socialno' reakcijo mora svoj boj usmeriti za preskrbo žrtev krize in za zmanj-
šanje nezaposlenosti. Tu so najvažnejše sedanje naloge v okviru velikega boja delavskega razreda v svrho zmage nad kapitalizmom in uresničenja socializma. Mednarodna strokovna zveza in Socialistična delavska internacionala skupno poživljata delavstvo vseh dežel, da naslednje zahteve z vso energijo zastopa, da se pritisk krize premaga in trpljenje nje žrtev olajša:
1. Zabrana vsakršnega znižanja realne mezde, ker bi po nje zmanjšanju padala kupna sila množic in s tem naraščalo število nezaposlenih.
2. Povečanje kupne sile množic in s tem zmanjšanje nezaposlenosti z bojem proti ukrepom kapitalističnih gospodarskih zvez, ki zabranju-jejo, da bi se cene gotovega blaga prilagodile padlim cenam za surovine. Boj proti umetnemu vzdrževanju visokih cen v nadrobni trgovini v primeri s padlimi cenami v trgovini na veliko.
3. Uvedba, vzdrževanje in izgraditev zadostne možnosti za življenje za nezaposlene,
4. Pravično razdeljevanje prilike za delo v dobi krize s skrajšanjem delovnega časa. V izravnavo poostrene napetosti delovnih sil v racionaliziranem gospodarstvu, je trajno zakonito skrajšanje delovnega časa zahtevati. mednarodno.
5. Da se odpravi politične izvore poostrovanja kriz, se mora zastaviti vse sile za zagotovitev miru med narodi in mobilizirati za mednarodno razorožitev, za splošno črtanje vojnih dolgov, s pobijanjem fašističnih diktatur, naj že nastopa v kakršnikoli obliki, z zagotovitvijo demokracije, ki je temelj socialne svobodne politike.«
Mussolini in razorožitev.
Voditelj francoskih socijalistov Blum
za energični nastop proti Mussoliniju.
Francoski socijalistični voditelj Leon Blum pravi k zadnjemu govoru Mussolinija: Če zahodne velesile, zlasti Anglija in Zedinjene države, ne bodo napravile na Mussolinija primemo energičnega pritiska, bomo imeli jutri na Dunaju fašistični državni udar in nedvomno restavracijo Habsburžanov v Avstriji in na Ogrskem, kar bi pomenilo prvi korak k reviziji pogodb. Ta nasilna revizija bi takoj ustvarila grozovito vojno nevarnost. Restavracija Habs-
buržanov bi povzročila ostre konflikte z malo antanto. V tej zmedi bi Mussolini poizkušal obračunati z Jugoslavijo, ne da bi izgledalo, da je napadalec. Mussolini se kaže danes kot šampion v boju za revizijo pogodb in za splošno razorožitev. Tega orožja mednarodne propagande se mu ne sme pustiti v rokah. Trdi, da hoče hinavsko krinko strgati z obraza stari Evropi; začnimo torej s tem, da strgamo krinko najprej njemu z obraza.
Vojaška oblast in civilna oblast.
Oddvojena mišljenja o nedotakljivosti oficirjev nemške državne brambe. —
Zgled iz angleške zgodovine.
Učitelj državnega prava piše »Vorwartsu«:
Gospod v. Oldenburg-Januschau pravi v svojem pismu na brambnega ministra Groenerja: »Nedopustno je, da kriminalni uradniki zapirajo častnike vpričo čet, sklicujoč se na državnega predsednika.« To je kršitev staro-pruske tradicije in zloraba imena Hindenburg. V državnem zboru se je gospod v. Oldenburg še bolj drastično izrazil. Rekel je, vojaški poveljnik bi bil moral enostavno reči zastopniku civilne oblasti: »Glejte, da se poberete!«
Zanimivo je navesti dogodek, ki ga navaja angleška državnopravna literatura kot precedenčen slučaj. Skoro pred dvesto leti, to je leta 1744, se je vršila pred vojnim sodiščem obravnava proti viceadmiralu Lestock. Predsednik vojnega sodišča je bil kontreadmiral Perry Mayne. Med obravnavo je prišel poslanec civilnega sodstva, ki je kontreadmi-rala Mayneja zaradi neke obtožbe aretiral v razpravni dvorani. Predsedniki vojnega sodišča so bili zara-ditega jako razkačeni ter so sestavili ostro izjavo proti lordu višjemu sodniku Willesu, ki so jo s posebnim protestom predložili admiraliteti. Kralj je bil takrat Jurij II., ki je bil jako nerad konstitucionelni kralj, ter se je mnogo bolje počutil v Hanov-ru, kjer je bil izborni knez. Kralj je naročil vojvodi Newcastelskemu, da piše admiraliteti, da mu je jako ne-všeč, ker je slišal o razžalitvi vojaškega sodišča. Lord višji sodnik se tudi s pismom kralja ni dal ugnati, marveč je odredil takojšnjo aretacijo vseh članov vojnega sodišča ter uvedel proti njim sodno postopanje, ker so dostojanstvo in avtoriteto civilnega sodstva žalili. Nato so se častniki uklonili in prosili pismeno za opro-ščenje, na kar se je sodno preganjanje proti njim ustavilo.
Gospoda v. Oldenburga bo tak državniški duh razočaral. Vsekakor si je pa angleška mornarica pridobila s tem nekaj slovesa, in ta zaničevanja vredni državniški duh je usposobil Angleže, da so zgradili svetovno državo, dočim je prusko-vojaška tradicija, ki je gospodu v. Oldenburgu pri srcu, pahnila ljudstvo v najgroz-nejšo katastrofo.
Kakšen bo izid volitev v Avstriji?
Samozavest socijalnih demokratov.
Volilna borba v Avstriji je živahna kakor še ni bila. Vse mogoče agitacije se stranke poslužujejo.
Kaj pravijo stranke k izidu volitev?
Socijalni demokrati se vedejo v volilnem boju silno navdušeno in upajo v lep napredek pri volitvah.
V	novem parlamentu bodo najmočnejša stranka ter jim pripade predsednik zbornice.
Krščanski socijalci menijo, da volitve ne prineso bistvenih izpre-memb. Upajo pa, da ostanejo še vedno najmočnejša stranka v zbor-Heimwehr in Heimatblock
mci.
utegneta dobiti 6 do 8 mandatov, dočim dobi Schoberjev blok okoli 25 mandatov. Krščanski socijalci ra-
čunajo, da bodo s temi meščanskimi strankami sestavili vladno večino. Krščanski socijalci nameravajo po volitvah kneza Starhemberga in dr. Hueberja izločiti iz vlade.
V Schoberjevem bloku imajo tudi najlepše nade na sijajen uspeh. Dobili bodo, kakor pravijo, 35 mandatov, ker bo uradništvo glasovalo za ta blok. — Če se Schober le ne vara?
V nekaj dneh bodo volitve in videli bomo, kako zrelo je politično avstrijsko prebivalstvo.
Ali si že član »Cankarjeve družbe«? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Dlin dobite štiri lepe knjige.
Amerika posreduje med Francijo in Italijo
Amerika namerava aktivno poseči v evropsko politiko.
Bruseljskemu poslaniku Gibsonu je naročil predsednik Zedinjenih držav, da prične posredovati med Francijo in Italijo v svrho zbližanja v pomorskem razorožitvenem vpra-> šanju. Gibson je že sam posredoval prej, sedaj je dobil nalog, da izvede pogajanja še pred razorožitveno konferenco. Zedinjene države se doslej niso interesirale za evropsko politiko.
Zopet zarota v Grilji.
Grški general Pangalos aretiran.
Grška je prava zarotniška država. V Atenah so zopet odkrili zaroto, ki jo vodi general Pangalos. Iz-klicati je hotel vojaško diktaturo. Vlada je aretirance izročila sodišču in jih je obtožila veleizdaje.
Koroški Slovenci in kulturni boj.
Slovenci naj gredo po diktatu Rima
s Seiplom in njegovimi fašisti.
Ljubljanski »Slovenec« objavlja daljšo poročilo iz Celovca, v katerem se opravičuje koroške »Slovence zakaj agitira koroško duhovništvo pri bodočih volitvah za nacionalistično krščansko-socialno stranko.
Predvsem se sklicuje, da nemških liberalcev ne morejo Slovenci voliti.
Nadalje pa priznava, da agitirajo za krščanske socialce, ker so to — katoliška stranka in se bije sedaj v Avstriji pravzaprav — kulturni boj.
S tem je »Slovenec« dokazal, da so njegove mile besede o koroških Slovencih — prazne, ker mu gre le za katolicizem.
Avstrijska socialna demokracija je mednarodna, ne nacionalistična kakor krščanski socialci, zato bodo vsi zavedni koroški Slovenci rajše volili socialno-demokratično. S kulturnim bojem naj bodo pa zadovoljni tisti, ki se morajo loviti za frake.
Angieški prestolni govor.
Skrb za brezposelne.
Angleški parlament je bil dne 28. oktobra slovesno otvorjen. Prestolni govor je prečital kralj. Največjo pažnjo se je v istem posvetilo brezposelnosti, ki dela angleški vladi preglavice. Vlada bo, tako pravi kraljev govor, z dosedanjo politiko nadaljevala v tem smislu, da razvije in razširi domačo, imperialno in zunanjo trgovino in pomaga industriji. Vlada bo predlagala razne zakonite načrte za pospeševanje naseljevanja ter zaposlitve na deželi, za zboljšanje in. nakup poljedelske zemlje ter v organizaciji producentov v prodajne svrhe. Takoj se bo ustanovila komisija v svrho proučevanja celotnega problema zavarovanja proti brezposelnosti. Predlagalo se bo zvišanje starostne dobe za šolsko obveznost, razne izpremembe zakonov o trgovskih sporih in delavskih organizacijah, zakon o ustanovitvi sveta kon-zumentov in volilno reformo.
Hal se tuje delavski glas!
Turneja centralnega tajnika Delavskih zbornic po Dravski banovini.
verske ali nacionalistične smeri, da
Minuli teden se je mudil v Dravski banovini centralni tajnik Delav' skih zbornic dr. Živko Topalovič iz Beograda ter imel, kakor smo že poročali, več predavanj.
Malokdaj je prilika, da utegne delavstvo javno povedati mnenje o svojih najvitalnejših interesih, četudi le v obliki predavanja.
In vendar so vprašanja socialne politike, to je, predvsem delavske socialne zakonodaje in zakonodaje o delavskem varstvu, tako važni problemi, da režejo globoko v eksistenčno vprašanje delavskega razreda. Niso to samo vprašanja par odbornikov delavskih ali delodajalskih korporacij in organizacij, ampak so vprašanja celih plasti naroda. Zato je javna diskuzija primerna in potrebna. Vsa ta vprašanja se v bistvu bolj tičejo delovnega razreda kakor delodajalskega, ker so za delavske plasti naravnost življenskega pomena, dočim gre pri delodajalcih večinoma predvsem za to, kako bi po-basali več vrednosti od storjenega dela v svoje žepe.
Kdor razume ta vprašanja tako, to je, objektivno, tudi v najslabšem primeru ne more priti do drugega zaključka.
Centralni tajnik Delavskih zbornic, s. Živko Topalovič, nam je na svojem predavanju pojasnil stališče delavstva do gospodarske krize ter poudaril, da je izhod iz sedanje situacije predvsem pot v svobodne strokovne organizacije.
Vemo namreč, da skušajo podjetniške organizacije ustvarjati svoje trabantske »delavske« organizacije
jih moralno podpirajo pri gospodarski in drugi politiki. Predvsem hočejo podjetniki s svojimi organizacijami ovirati borbo svobodnih strokovnih organizacij za izboljšanje službenih prejemkov in delovnih pogojev. Zato jih tudi podpirajo z denarnimi in moralnimi podporami.
Mi namreč prav dobro vemo, da ni nedolžen, kdor sprejema darove od svojega gospodarskega nasprotnika; vemo pa tudi, da smo pred strojem in v delavnici, v pisarni in na železnici vsi enaki, ter da se moramo, če se zavedamo tega nepobitnc-ga dejstva, tudi okleniti enakih enotnih svobodnih strokovnih organizacij.
Nihče nam ne brani in ne more braniti tega, ker so delavske strokovne organizacije kot bistven del družbe v sedanjosti in bodočnosti najpomembnejša ustanova.
Danes se po državi mnogo govori o splošno-političnih in podjetniških gospodarskih vprašanjih, ne pa specialno o socialnopolitičnem položaju delavcev in nameščencev, dasi je to važen, poseben problem, ki se bliža svoji kulminacijski točki, kakor se je približal v drugih, večjih državah, kjer štejejo milijone nezaposlenih delavcev in nameščencev.
Če predavanjem centralnega tajnika Delavskih zbornic ni mogla slediti svobodna diskuzija o delavskih postulatih, naj pa bodo izvajanja njegovega predavanja bodrilo za vse one, ki se še izogibljejo svobodnih strokovnih organizacij, ker smo pred strojem vsi enaki.
Volilni teror na Poljskem.
Pilsudski se žuri z razveljavljanjem volilnih list.
Poljska se nahaja pred volitvami. Toda kakšne bodo te volitve, ko pa se neprestano, odkar je bil sejm (parlament) razpuščen, vrše aretacije vseh onih politikov, ki niso diktatorju Pilsudskemu všeč in ki bi sploh mogli pri volitvah igrati kakšno vlogo, bodisi kot kandidati ali kot voditelji strank.
Ako še niste član
ff
prosimo, prečitajte današnjo tozadevno prilogo.
Najnovejše je to, da je bila volilna lista v krakovskem okrožju, katere nosilec je dosedanji sejmski maršal (predsednik parlamenta), socialni demokrat Daszynski, razveljavljena. Vsi ostali socialistični voditelji so že zaprti razen Daszynskega, kateremu pa se namerava na drug način onemogočiti, da bi se vrnil v novo skupščino.
Vzrok razveljavljanja volilnih list je baje ta, ker so bili nekateri podpisi ponarejeni. Seveda so tudi komunistično listo razveljavili in pa tudi listo levih komunistov. Baje je dal aretirati Pilsudski tudi nekatere osebnosti, ki imajo zasluge za domovino. Kot se vidi, bo na ta način Pilsudski že zmagal!
Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, stori svojo dolžnost takoj!
Bolgarski socialisti proti italijansko-bol-
garski sveži.
K. poroki bolgarskega kralja.
Socialistični »Narod« polemizira z meščanskim tiskom o poroki bolgarskega kralja Borisa in pravi v članku »hujši monarhist kakor kralj sam« naslednje:
»Te kukavice poveličujejo sedaj Mussolinija ter se sklicujejo na sorodstvo Bolgarske z veliko Italijo ter trdijo, da je sorodstvo za našo nesrečno deželo velikega pomena ter na ta način iznova ustvarjajo atmosfero neprijateljstva napram drugim velikim silam in sosednim državam.
Komu so potrebna ta pretirana slavja? Komu so potrebne te nepri-jateljske in izzivajoče izjave v vladnem organu, ki se ne morejo z zadovoljstvom sprejeti v bližnjih in dalj-njih državah? Take glasove pa ne čujemo niti prvikrat. Culi smo jih že na predvečer balkanske vojne, ki so nam prinesli nesrečen konec za daljšo dobo. Te besede smo čuli tudi na predvečer zadnje velike vojne, v kateri je bil za nas že tudi predviden nesrečen konec. Obakrat smo bili napadeni kot izdajalci, toda mi vendar tudi sedaj želimo, da dvignemo svoj glas ter velimo: Dosti je slavljenja in komedije! Delovni narod na kmetih in v mestih se je naveličal teh komedij! Ta narod gine v bedi in nejevolji. Ustavite razmetavanje državnih sredstev! Ustavite nešteto hvalisanje fašistične Italije in ne povezujte Bolgarije z vrvmi nasilnega in vojnega fašizma! Bolgariji niso potrebne enostranske zveze z velikimi državami. Bolgarija ne potrebuje ne javnih ne tajnih političnih zvez z nobeno veliko državo. Kričeči glasovi kukavic iz vladnega lista zbirajo nesrečne oblake nad našo deželo.«
Fantazije kneza Star-hemberga.
Knežja domišljavost.
O avstrijskem notranjem ministru knezu Starhembergu piše francoski »Popoulaire«, da je knez Star-hernberg gospodar položaja v Avstriji, monarhist in zvest habsburškemu domu ter pripadnik aristokracije. On hoče spraviti Otona na prestol v Avstriji in na Madžarskem, na kar se pripravlja v zvezi z Mussolinijem in Madžari. Tudi papež se strinja s takim načrtom. Za Habsburžani bi prišli Hohenzollernci na nemški prestol.
Koruzna konferenca, ki jo sklicujejo v Beograd, po mnenju madžarskih listov ne bo imela uspeha, ker podunavske države ne morejo izključiti prevelike argentinske konkurence.
Ivan Vuk:
Usoda malega Marka
Pred enim letom sc je ponesrečil kretnik Tomaž Jovanovič na železnici. Stisnili so ga odbijači. Ravno po sredi trebuha so ga stisnili in obvisel je med njimi, izbulivši oči. Tovariši, ki so ga videli, so pripovedovali, da je bil podoben pogači, tako ga je stisnilo.
In je umrl...
V	siromašnem stanovanju pa je ostala bolehava žena in štirje majhni otroci. Med njimi je bil Marko najstarejši. Bilo mu je dvanajst let.
Beda, ki je doslej samo še posedala pri njih, se je vselila k njim za stalno in uporno sedela za mizo. Ko je plakal otrok in prosil kruha, se je tiho smejala z brezzobimi čeljustmi. Ko je mati vdova obupavala in poljubovala kruha proseča usteča, kot bi hotela s poljubi vsaj nekoliko utešiti glad, jo je s koščenimi rokami pogladila po obrazu. Počasi, uživaj e v grozi matere, je govorila Beda:
»He... bolehaš?— Umrješ ... lic ... To bodo šele gladovali mladi želodčki... Še bolj bodo gladovali.«
Mati je objemala otročičke in pritiskala k njim izsušeno lice.
Prosit grem... Ponižam se... Samo da bodo jedli.
počasi, s
bogatine?... Saj te ker te ne poznajo, ti
Ali Beda je govorila poudarkom in z naslado:
»Koga greš prosit, koga?«
»Bogatine.«
»He, hee. ne poznajo. In ne bodo dali.
»Da me ne poznajo, praviš?... Kaj ni on, oče teh otrok in moj mož umrl za bogatine?«
Beda se je tiho smejala in poki-mavala s suho brado.
»Nespametne so tvoje besede, mati vdova. Ni umrl za bogatine. Temveč oni so kupili kri tvojega moža in so jo prelili. To je njih pravica. Med odbijači stisnjeno telo pa so vrgli tja med grobove. Zakaj tako telo nima krvi in je brez vrednosti.«
»Bila sem vendar njegova žena,« je rekla vdova.
»Kaj njim mar žena,« je mahnila Beda s suho roko. »Ko je bil tvoj mož za nje vrednost, so te trpeli kot nujnost, da je to vrednost oskrbovala. Sedaj ne oskrbuješ nobene take vrednote, ki je potrebna bogatim za dosego bogastva, in zato te tudi ne poznajo. Kaj nisi vedela še tega? Le poglej: Kdo iz njih je izrekel samo eno besedo, radi katere bi bila jaz prisiljena zbežati? O, poznajo oni take besede. — Vidiš, nobeden
ni rekel. Bila si pri njih, saj veš, pa so ti dali za tovarišico mene. Bedo. Mož, ki je bil tebi življenje in otrokom kruh, je bil za nje stroj. Pokvaril se je stroj, se zlomil, glej. odstranili so ga in drug stroj je na njegovem mestu.«
Vdova mati je globoko sklonila glavo. Najmlajši otrok pa je objel njen vrat z drobnimi ročicami.
»Kaj boš kuhala, mamica?«
*
Ko so tiho lile solze po suhih licih matere vdove, je sedel pri peči globoko zamišljen Marko, dvanajstletni dečko.
»Oče je mrtev,« je rekel. »Kruha
ni.«
V	otroški glavi se je pojavila misel, še nejasna, ki se je pa od dne do dne bolj luščila iz nejasnosti. Spomnil se je, kako je bil nekoč z očetom v Beogradu. Majhni dečki so švigali po ulicah. Torba jim je visela preko ramen, v nji pa vse zvrhano raznih časopisov. In vpili so pojoče, zateglo:
»Vreeemeee .... Politikaaa.... Novostiii...’.«
Marko ie videl, kako je vzel ta ali oni gospod časopis, dal denar in dečko je hitel dalje in vpil.
»Kdo so ti dečki, je vprašal takrat Marko očeta.
»Sirote,« je odgovoril oče. »Tako majhni so še, pa že morajo služiti kruh. Že so delavci, trpini, ko še otroci niso utegnili biti. Ze je potrebna kapitalu njihova otroška kri.«
Marko še dobro pomni, da je vprašal očeta:
»Kaj pa je to, kapital?«
»Ah, kapital,« je vzdihnil oče. »To je zver, ki se hrani z ljudmi. To ie pošast, ki ugonablja smeh otrok. To je Mamon, bog, kateremu darujejo človeške žrtve.«
Marko sicer takrat ni razumel očetovih besed. Danes se jih spominja in zdi se mu, da jili razume. Oče mu je govoril, da ti dečki, prodajalci časopisov, zaslužijo malo, komaj za trd kruh.
Ali Marko sedaj ni mislil na to.
»Da bi le za skorjico kruha bilo,« je dejal tiho. »Polovico bi snedel sam, polovico bi dal mami, bratu in sestricama. Ne, četrtino bi snedel sam. Samo četrtino. Vse drugo bi dobili mama in bratci. Se bolj bi begal in kričal od drugih, da bi zaslužil za dve skorjici.«
Obračal je v svojih otroških možganih to misel na vse plati. In čim bolj jo je obračal, tem bolj je bil prepričan, da bi vendarle dobro zaslužil.
(Dalje prihodnjič.)
Doma in no svetu.
Neverjetna vest? — Zagrebški »Morgenblatt« poroča, da postane "ban Dravske banovine dr. Miroslav Ploj. Dr. Ploj je bil dvorni svetnik na Dunaju pri najvišjem upravnem sodišču ter je prijatelj bivšega ministra dr. Antona Korošca. Ko se je vrnil v Jugoslavijo, je bil nekaj časa veliki župan v Mariboru, pozneje pa kot reparacijski delegat na Dunaju in v Pragi. Rojen je leta 1862 v Ptuju.
Upokojeni generali. Upokojen je bil general Zečevič, komandant mesta Beograda. Pred kratkim je bil iz Beograda prestavljen v Skoplje general Kostič, dotedanji upravnik vojne akademije. Generala Zečevič in Kostič sta bila v Beogradu obče znana. Upokojen je tudi general Danilo Kalafatovič, bivši divizijonar v Ljubljani.
Gozdni zakon in koze. Pred kratkim je vlada izdala nov gozdni zakon. Ta zakon temelji deloma na modernih načelih. Ker je znano, da so koze največji sovražnik gozda, ker izpodjedajo gozdni podrastek, je novi zakon zelo omejil kozjerejo in je deloma sploh prepovedal rediti koze. Novi gozdni zakon je pomenil za koze smrt. Namen vlade je bil gotovo dober, ker imamo v državi prostrane goličave, ki se ne bodo nikdar dale pogozditi, ako se bodo po njih pasle koze. Vendar pa se je potreba rediti koze izkazala za močnejšo od dobrega namena, ki ga je zasledoval zakon. Na zahtevo siromašnega prebivalstva v kraških krajih države, katerim je koza krava, se je vlada čutila prisiljena, izpremeniti gozdni zakon v toliko, da se bodo smele koze rediti tudi še v bodoče.
Konferenca lesnih delavcev v Zagrebu se je vršila v soboto, nedeljo in pondeljek ter sklenila, da se pridruži mednarodni organizaciji lesnih delavcev. Na konferenci so bile zastopane dosedanje pokrajinska organizacije: Ljubljana, Zagreb, Beograd in Sarajevo.
Novi čehoslovaški konzul v Ljubljani. Dosedanji čehoslovaški konzul dr. Fr. Resi v Ljubljani je premeščen v Prago. Novi konzul v Ljubljani je inž. Josip Ševčik, ki je bil prej le-gacijski svetnik pri čehoslovaškem poslaništvu v Beogradu.
Major Pabst je baje dobil dovoljenje, da se vrne v Avstrijo. Pravijo, da v sodni preiskavi proti njemu niso našli dokazov za njegovo krivdo. Ali in kdaj se vrne v Avstrijo, še ni znano.
Konfiskacije volilnih plakatov in letakov na Dunaju. Pred kakimi štirinajstimi dnevi so klerikalci in njihovi zavezniki Heimwehrovci na Dunaju zahtevali konfiskacijo velikega socialističnega plakata, ki je bil že skoraj celi teden plakatiran. Plakat, velik kot rjuha, je nosil karikaturo Heimwehrovcev in pod njo so bili po vrsti našteti vsi novejši grehi krščanskih socialcev. Končno je delo pla-katerjev prevzela policija, ki je s sabljami potrgala stare plakate. Toda revanž je že tu! Klerikalci so izdelali blizu pol milijona letakov, v katerih so žalili Breitnerja. Breitner je šel k sodniji ter prijavil tožbo radi žaljenja potom teh letakov, katerih največji del se je nahajal še v tiskarni in obenem zahteval konfiskacijo istih. Potem se je enako zgodilo z nekim plakatom krščanskih socialcev, ki je bil tudi na zahtevo socialistov konfisciran. Končno je oblast zaplenila 200.000 izvodov socialističnega volilnega lista, ki pa bo zopet v deželnem zboru imuniziran. Kuriozum je, da so krščanski socialci s svojimi heimwehrovskimi zavezniki v enem oziru brez moči, dasi imajo ves vladni aparat v rokah. Dunajski deželni zbor je namreč v rokah socialistov in to korporacijo so socialisti že par-krat tekom tega volilnega boja sklicali samo v svrho, da so konfiscirane liste tamkaj prečitali, nakar so konfiskacije bile imunizirane ter končno objavljene. To silno jezi Vaugoina in Seipla, ki nimata enakega sredstva proti svojim nasprotnikom.
Reparacije vznemirjajo svet,
Fašizem v Italiji, v Avstriji, na Madžarskem in v Nemčiji propagira predvsem revizijo mirovnih pogodb in v Nemčiji še zlasti odpis vojnih dolgov. Propaganda proti težkim mirovnim pogojem in vojnim bremenom je silno privlačno agitacijsko sredstvo, dasi ni upanja, da bi se v doglednem času te stvari bistveno izpremenile. Kar je mogoče, je edino moratorij, ki bi olajšal plačevanje obrokov.
Vedeti je namreč treba, da so za ta vprašanja merodajne velesile, ki so absolutne gospodarice obubožanih in razoroženih držav. V tem smislu se je izrazil tudi predsednik pruske vlade, socialni demokrat Loe-be, ki je rekel, da bi vsakršna drugačna politika, kakršna je danes, razvnela novo svetovno vojno ih upropastila Evropo. Predvsem je potreben mir. Istotako je izjavila ameriška vlada, da o reviziji mirovnih pogodb ni govora. Končno je izjavil bivši jugoslovanski finančni minister dr. Stojadinovič, da se je ta agitacija razširila že v Ameriki, Angliji in Franciji; o Hitlerjevih zahtevah v Nemčiji ni govora, dokler ostanejo bivši zavezniki edini,
Kaj pravi aretirani Pangalos.
Bivši grški minister Pangalos je bil aretiran zaradi zarote. Izjavil je, da zarota ni širše osnovana, marveč le spontana. Naperjena je proti Veni-zelosovi nacijonalistični politiki ter izhaja iz vrst višjih častnikov, ki se jih vlada ne upa zapreti. — Zato ni čudno, da govore na Grškem o mon-arhizmu in prevratu.
Bolgarsko^italijanska politika?
Kralj in predsednik vlade Ljapčev želita, da se rimski poslanik Vlkov vrne iz Rima ter prevzame zopet vojno ministrstvo. Vlkov je prijatelj Italije in macedonskega gibanja ter fanatičen nacijonalist. Izprememba bolgarske politike pomeni, da hoče tudi Bolgarija poizkusiti z eksperimentom fašizma.
V	Rusiji se resno bavijo z uvedbo latinice. V Moskvi bo imela 15. decembra sejo komisija jezikoslovcev, ki ima pripraviti prehod od pisave v cirilici k latinici. Izprememba pisave se bo izvedla v enem letu, to je, uvedena bo z letom 1932. Po tej reformi bi pisali s cirilico še samo v Jugoslaviji in Bolgariji.
Močan potres v Italiji. V soboto zjutraj je bil jako močan potres v okolici Ancone v Italiji. Najbolj prizadet je kraj Senegallija, kjer se je porušilo ob prvem potresnem sunku 150 hiš in je bilo ubitih 21 oseb, ranjenih pa 275. V Anconi so bile tri osebe mrtve, 24 pa težko ranjenih.
V	Pesaru je ranjenih 24 oseb. Mali ognjenik Salvadi blizu Reggio Emi-lia je pričel bruhati blatu podobne snovi.
Tudi brusilci diamantov preživljajo krizo. Tudi takozvanemu diamantnemu proletarijatu grozi beda, dasiravno gredo skozi njihove roke največje dragocenosti. Radi splošne gospodarske krize je tudi trgovina z diamanti zadnji čas zelo popustila, in brusilci diamantov, ki so sicer vzorno organizirani, se bore proti znižanju plač, in bodo imeli 31. tm. v Briicknu v Pfalzi svoj shod proti poslabšanju kolektivne pogodbe.
Jack Diamond, eden izmed predstavnikov newyorškega zločinskega podzemlja, je prišel s skupino new-yorških zločincev v konflikt in so mu grozili z maščevanjem, Ker je zločinski svet, v katerem se je gibal, dobro poznal, je vedel, da bodo njegovi nasprotniki svojo grožnjo tudi izvršili, zato je zbežal pred njimi v Evropo. V Hamburgu so ga pa nemške oblasti spoznale in so ga zavrnile nazaj v Ameriko, ker takih špe-cijalistov v Evropi ne potrebujejo. Dasi se je potem v Newyorku skrival, so ga njegovi nasprotniki vendar izsledili. Napadli so ga in ga težko ranili. Sedaj se zdravi v Newyorku na neki kliniki. Pred par dnevi je pa
Francija se utrjuje
Oborožene države ne dajo nikake
garancije za vzdrževanje miru.
Francosko vojno ministrstvo je razpisalo oddajo del za utrjevanje meje proti Italiji. Razpisana dela bodo veljala okoli 28 milijonov frankov. Iz tega je razvidno, da se Francija boji Italije, dasi ni nevarna. Končno pa bi v tej razkosani Evropi morala že priti do veljave odprava utrjenih mej, ki imajo jako malo pomena v moderni vojni. Vrhutega pa delajo diplomati — za mir, za sporazum in za priznanje obveznega mednarodnega sodišča v sporih med državami. Utrjene meje so izzivanje, pa prav nič drugega.
Železničarski vestnik.
(USŽJ) Do kdaj so otroci in ostali člani rodbine lahko člani v bolniški blagajni? Ker se je predpis o zavarovanju za slučaj bolezni deloma spremenil, je marsikdo na nejasnem, ali so otroci še zavarovani v bolniški blagajni. Da se bo vedel vsakdo pravilno ravnati, sporočamo, da se smatra kot družinski član, ki ima pravico do zdravljenja na račun bolniške blagajne poleg žene še sledeče:
zakonske in adoptirane otroke, pastorke, vnuke, brate in sestre člana, če jih član vzdržuje in če niso za slučaj bolezni kje drugje zavarovani. Moški imajo pravico do 18. leta starosti, ženske pa do dovršenega 24. leta, odnosno do poroke, če se preje poroče. One osebe pa, ki so vsled telesnih ali duševnih hib nesposobne za delo in nimajo premoženja, pa so zavarovane, neoziraje se na starost.
Otroci moškega spola, ki nadaljujejo šolanje, imajo pravico do vseh podpor do dovršenega 24. leta starosti. Poleg tega so zavarovani v bolniški blagajni še:
oče in mati, ded in babica, če žive s članom skupaj ter jih član vzdržuje ter niso sposobni za delo in nimajo lastnega premoženja. Pri vdovcih pa tudi sorodnica ali gospodinja, če živi stalno v članovi hiši ter skrbi za hišo in otroke.
Zavarovani so tudi nezakonski otroci, ki jih član vzdržuje, če nimajo premoženja in zaslužka ter član dokaže, da jih ne more pozakoniti ali adoptirati.
Železničarje opozarjamo na ta določila, da dajo pri načelniku eventu-elno še nevpisane rodbinske člane vpisati v članski list bolniške blagajne.
prejelo ravnateljstvo bolnišnice grozilno pismo od newyorških apašev, da bodo bolnišnico spustili v zrak, če bodo še dalje obdržali Diamonda v zdravljenju. Ravnateljstvo je seveda zaprosilo za močno policijsko zaščito, vendar je bolniško osobje v stalnem strahu pred katastrofo. To je tudi samo v Ameriki mogoče, kjer zločinci iz podzemlja in zločinci iz nebotičnikov strahujejo vse prebivalstvo.
ac
aa
Knjige Cankarjeve družbe izidejo letos meseca novembra.
Kdor še ni član, naj ne odlaša in naj plača članarino 20 Din.
Naročnik ,.Delavske Politike" se mora zavedati velikega pomena Cankarjeve družbe in zato mora biti član Cankarjeve družbe.
Ne pozabite.
Proletarci smo/
ao
Kaj pravijo?
»Slovenec« in cenzura.
»Slovenec« hoče biti duhovit in aktualen, predvsem pa hoče biti borec za — krščansko moralo. V posebni rubriki »Kaj pravijo«, odlagajo nekateri njegovo konservativni »Kitarji« svoje etične nazore šestnajstega stoletja. — Nič razrednega boja, podjetniki bodo dali delavcem sami, kar jim gre, na podlagi krščanskega usmiljenja. Parlamentarizem je škodljiv (kjer klerikalci niso najmočnejša stranka), današnja moda je od muh, zlasti v kopališčih, kjer bi se morali kopati moški in ženske strogo ločeni s šest metrov visokim zidom, kopalne obleke bi pa morale biti iz raševine, zapete od pet do podbradka, Vsak poželjiv pogled izven zakona je smrten greh, razuzdanost pa ni več razuzdanost, če jo je blagoslovila cerkev. Vsak zakonski par mora imeti najmanj ducat otrok, kaj bodo jedli in s čim se oblačili, naj nikogar ne skrbi, saj tudi ptice žive pod nebom in lisice v luknjah, za katere Gospod skrbi itd. V tem tonu se nadaljuje dan za dnevom, medtem ko na drugi strani toži, da je deset in deset milijonov od-višnih ljudi, o brezposelnih, ki groze Evropi s kulturnim in gospodarskim poginom, o nevarnosti socijalne revolucije, ki jo ti milijoni predstavljajo za vse države. Izgleda, kakor da famozni pisači rubrike »Kaj pravijo«, niti lastnega glasila ne čitajo, sicer bi ne mogli ponavljati tako mešanih argumentov.
Krono vsemu so pa postavili v »Kaj pravijo« dne 21. t. m., ko se jezijo nad kino-predstavami in pišejo dobesedno: »Pod cenzuro ne spadajo le filmi, ki so seksualno blodni, ampak tudi predstave, ki že po svojem značaju netijo socijalno nezadovoljstvo,« — Glede prvega dela navedenega stavka dvomim, da zna pisec pojem seksualne blodnje pravilno definirati. To so sadizem, mašosizem, fetišizem, homoseksualizem, lezbi-zem itd., a filmov s tako vsebino pri nas še nismo vidli in bi jih cenzura tudi gotovo ne pripustila. Mogoče, da je za katoliškega duhovnika tudi normalna spolna ljubezen seksualna blodnja, ker gleda na to zadevo z neke druge točke, o kateri pa ne vemo, je-li normalna ali ne. Vendar nas to toliko ne zanima, važnejši je drugi del stavka. Cenzura naj prepove vse, kar bi moglo netiti socijalno nezadovoljstvo. To bi tudi mi pozdravili, če bi se izvršilo dosledno. Ne samo revščine in izkoriščanja naj ne kažejo filmi, temveč tudi luksuza, objestnosti in brezdelne potrate bi potem ne smeli kazati. Če pa naj bo to prepovedano v filmu, bi moralo biti še tembolj prepovedano v življenju, ki ga lahko vsak dan in vsako uro opazuje veliko več ljudi, kakor je onih, vidijo filme. Veliko več oči in veliko bolj resnično in drastično lahko gledajo množice bedo brezposelnih, revščino barakarjev in brezkrovnih pod mostovi, natrpane kmeti in polgole otroke pozimi. Na drugi strani pa luksuzne izložbe, razkošne palače, dragocena krzna, drveče avtomobile. Če nočete, da se neti socijalno nezadovoljstvo, morate prepovedati tudi to. Življenje je nevarnejše kakor film. Začnite, gospodje, najprej pri sebi, v palačah Kristusovih namestnikov.
Ljubljana.
Spomenik igralcema Borštniku in Verovšku so postavili v soboto v Ljubljani na pokopališču pri Sv. Križu. Ignacij Borštnik in Anton Ve-rovšek sta bila dva prvovrstna domača dramska igralca. Nagovor sta imela predvsem režiser Osip Šest in Hinko Nučič. Spomenik je postavilo združenje igralcev v Ljubljani.
Maribor.
Nova kolektivna delovna pogodba v pekovski obrti v Mariboru.
Po dolgem času so zavladale v mariborski pekovski obrti zopet urejene razmere. Dne 19. oktobra je bila
sklenjena kolektivna delovna pogodba, ki bo garantirala pomočnikom vsaj tiste pravice, ki so v pogodbi vsebovane. Mislimo, da je odveč poudariti, da predstavlja ta delovna pogodba minimum pomočniških zahtev in da jo je smatrati le kot neko bazo in izhodišče ureditev delovnega razmerja v pekovski obrti v bodočnosti. Pogodba glasi:
1.	Mezde: a) pekarne ® 'štirimi in več pomočniki: predpečmiki in unečšatci za belo Din 460.—, mešalci za črtno Din 420.—, ^ostali delavci Dim 380.— tedensko; ib) pekarne s tremi pomočniki:	predpečnik in
mešalec za belo Din 420.—, mešalec za črno Din 350..—, ostali delaivci Din 300.— tedensko; c) pekarne z divama ali enim pomočnikom; preddelavec Din 350.—, ostali Din 300.— tedensko; d) ‘diva vajenca se štejeta za enega pomočnika; .e) oproščeni vajenci prejeimaijo iprve tri mesece pri učnem mioijstnu hrano, stanovanje in Din 100.— tedensko. 2. Delavni čas in maidlure po zakonu. 3. Popolni nedeljski počitek {36 ur), kateri se začne v soboto popoldne in traja do pomdeljka zjutraj, 4. Vžiteik peciva (iz-vzemši luiksus-ip-eciva) je v pelkarni prost, Izven tega dobi vsak pomočnik pol kg kruha, katerega sme vzeti seboj. 5. Ta pogodba pod točko 1. (imeztdle), velja siaimo za 'pekarne v mestu Maribor, občino Pobrežje, Tezno, Studenci in Krčevino; ostale točke pa veljajo za vse peikorvsfce mojstre in podočnike, včlanjene pri obrtni izaidrugi ,pe-ikoiv za Maribor in okolico, ter traja za nedoločen čas, oziroma dokler .je ena ali druga od podpisanih strank ne odlpove. Odpovedni rok ije mesec dni, 6, Ta pogodba se •ima v vsaki pekarni {delaiviiici) nabiti na vidnem mestu.
OPOZORILO. Zadruga »Delavski dom«, r. z. z o. z. v Mariboru obvešča svoje člane, da se vsako soboto izdajajo članske izkaznice med 18. in 19, uro v zadružni pisarni,
Frankopanova ul. 1, Istotam se tudi sprejemajo obroki, oziroma vplačila deležev in novi pristopi k zadrugi.
Delavke, delavci, nameščenci, pristopajte kot člani k zadrugi in opozorite na to tudi Vaše prijatelje. Zadružni delež znaša Din 125.— in Din 5,— pristopnina.
Delavski dom r. z. z o, z. Maribor.
Manufaktura, krzno, trenchcoati, Hubertus-plašči, usnjene suknje in pletenine. L. Ornik, Maribor, Koroška cesta 9. — Plačilne olajšave!
Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev v papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jih!
Celje.
Javna borza dela. Ponujeno delo
moškim': 5 konjskim hlapcem, 1 talaipcu za goivejo živino, 1 hišniku, 1 pečarju, 1 lončarju, 1 steklarju, 1 kleparju, 2 mizarjema, 2 sodarije-ma, 1 elektrikarju1, 6 čevljarjem 3 krojačem, 1 ipeku, 1 tesarju, 1 kiuiiaču, 11 vajencem. Ženskam:	26	kmečkim	deklam,
2 kmečkima gospodinjama, 1 poljski delavki, 1 šivilji perila, 4 natakaricam, 1 gostil, kuharici, 1 hotel, sobarici, 3 navad, delavkam,
3 kuharicam', 14 služkinjam, 1 varuški, 1 oroiž. kuharici, 4 vajenkam.
Razglas. I, Celjska mizarska zadruga r. z. z o. z. v Celju—Gaberje h. št. 52 javlja tem potom svojim cenjenim naročnikom, da dosedanji poslovodja g. Jurič Franjo ni več v njeni službi ter nima več prava, prevzeti naročila in izvrševati inkaso v njenem imenu. Pooblastilo za inkaso ima samo zadružni blagajnik, gospod E. Janežič. — Celje—Gaberje, dne 28. oktobra 1930.
II
VAJgNCA
sprejme „ Gospodarska poslovalnica" v Mariboru, Aleksandrova cesta 45.
II
Dne električni peči ne prodni
po jako nizki ceni. Vpraša se v Ljudski tiskarni, Maribor.
Stalna priložnostna prodaja velike zaloge
nogavic, telovnikov, puloverjev,
vsakovrstnih hišnih in kuhinjskih potrebščin, posebno
karlovarjke porcelanaste posoda
pri Kormann-u, oddelek ostankov, Maribor, Gosposko ul. 3
< Mrtivnith!
PapSLce. ®
VAu&omu. ^
Popravila ur
gramofonov najboljše, hita io poceni
M. JLGER SIN
URAR
Maribor, Ooaposka 15
SK3 £83 SKS &XS	'Sa"'"
Kupujte samo pri tvrdkah, ki oglašujejo v »Delavski Politiki" ....
Pevski koncert. Ob priliki ustanovitve
■pevske podziv.eze (Svobode) priredi podružnica Svobode v Celju v'nedeljo, dne 9. novembra tl. v .veliki dvorani Naroidinega doma v Celju ob pol 4. uri (popoldne pevski koncert, pri klatenem sodelujejo ipevski zbori »Svobode« Maribor, Hrastnik I, Hrastnik
II,	Zabukovca in Celje. Apeliramo na vse zavedne delavke in delavce, da se koncerta sigurno udeležijo ter algiitiraljo za veliko udeležbo na koncertu, 'da s tem podprejo kulturno delov,anije celjske »Sivobode«.
Trfe©¥8Ie.
Izlet v Celje. V nedeljo, dne 9. novembra t. 1. priredijo člani »Svobode« in »Prijatelja Prirode« iz Trbovelj in Hrastnika skupni izlet v Celje, in sicer ena skupina pešizlet čez Mrzlico v Celje, druga skupina se pelje zjutraj do Celja in se poda na Celjsko kočo in stari grad. Popoldne se udeležita obe skupini pevskega koncerta »Svobode« Celje, kateri se vrši v proslavo ustanovitve pevske podzveze »Svobode«.
Delavski šport
SK »Svoboda« : SK »Rapid« 3 : 3 (1 : 1).
Preteklo nedieljo ,je srečanje SK »Rapid« : SK »Svoboda« zaključilo (jesensko iprven-sitvo z neodločenim 3 : 3 (1 : 1). Z velikim začudenjem je športna publika (sprejela rezultat te tekme, da je namreč »Svoboda« odvrnila triertiji poraiz v tem 'prvenstvenem kolu. Če se je formo »Svobode« sotdilo po 'Prejšnjih rezultatih tekem iproiti »Mariboru« in »Železničarju«, je seveda talko začudenje razumljivo. Nam pa so raiziumljivi tudi iprej-šniji porazi, če vpoštevamo, da (je morala »Svoboda« enkrat zamenjati 3 najboljše moči I. imoštva z rezervami, drugič pa ji je sodnik izključil kar tri najboljše igralce in ie morala
torej tekmo zaključiti z 8 igralci, Rezultat igre pri takem številu igralcev mora bit! gotovo le 'fiktiven. Upamo, da nais >bo moštvo tudi v bodoče itaiko zadovoljilo. Predpogoj za to .pa ije, (da se člani »Svobode« tesno oprimejo kilulboive zastave in preprečijo .vsako izrabljanje igralcev za druge klube. Saij vidimo pri raznih klubih nebrol nogometašev, ki so izšli iz šole »Svobode«. Po njih seveda ne žalujemo.
Meh za smeh.
Spokorne groiice. Za časa Ludvika XIV. so se nekega dne sprehajale po Luksemburškem vrtu v Parizu dve grofici:
»Ali ni danes dvorni kaplan tako ginljivo pridigoval, da je šlo vsem do srca?«
»Res, draga prijateljica. Morave nekaj storiti, da se spokorive za svoje grehe.«
»Dobro, toda kaj?«
»Odredive post za najinu služinčad.«
Dobro priporočilo. Nekega zamorskega misijonarja-črnca v Afriki je obiskal njegov beli kolega iz Evrope in se mu je ponudil, da bo črncem pridigoval. Pred začetkom pridige je črni misijonar svojega belega kolego predstavil zamorcem s temile besedami:
»Le redkokdaj imamo priliko, slišati belega pridigarja v naši cerkvi, ali verjemite mi dragi bratje, čeprav je njega koža bela, je vendar njegova duša ravno tako črna, kakor naša.«
MALA NAZNANILA.
zastonj
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
zlato nalivno pero
ali pa Kiirschnerjev rožni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Administration der „Radio-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Vulkatiiziranje
Gumiji za avtomobile,kolesa,snežne čevlje, galoše itd. se sprejemaj-v popravilo po solidnih cenah.
PETELIH, Maribor, Stavni trg 4.
Usnjate rokavice v veli izbiti
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
ClTAJTE!
novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
Eietiirotehnilna delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg št. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanie sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dvnamo-strojev.
Gramofone in šivalne stroje vseh vrst popravlja najceneje meh. del.
Justin Gustinčič
Maribor, Tattenbachova ulica Sl. 14
Velika zaloga gramofonov in plošč znamke »Columbia« in več drugih znamk.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
Naročajte
novo izišlo knjigo
Taškent
i£
99
kruha bogato mesto
od Aleksandra Neverova. Prevod preskrbel I. Vuk. Knjiga je lepo opremljena v kartonskih platnicah in stane 17 Din, v platno vezana 28 Din, Dobi se pri za-loiništvu mesečnika ,Svoboda’ Ljubljana in v vseh knjigarnah.
L.SN-5	<>
tlalosojte svoje prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg Stev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
01o$e obrestulemo do
proti trimesečni odpov
5.O
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.