LATENSKO OBDOBJE NA GORENJSKEM
STANE GABROVEC 
Narodni muzej, Ljubljana
Gradivo, ki ga poznamo z Gorenjskega iz latenskega obdobja samo na 
sebi ni toliko pomembno, da bi zaslužilo posebno obravnavo. Važnejši pa je 
prostor Gorenjske, ki to nedvom no zasluži, posebej še na mestu, kjer je 
združenih že več takih lokalnih pregledov. Naš sestavek začenjamo s pre­
gledom in publikacijo celotnega poznanega gradiva,1 tako iz Narodnega 
muzeja, ki hrani glavnino, kot iz Naravoslovnega muzeja na Dunaju2 in 
nekaterih privatnih zbirk. Pač pa v risarski dokumentaciji ne prinašamo še 
enkrat gradiva iz bivšega kamniškega okraja, ki sem ga že objavil v Kam­
niškem zborniku.3 Najdišča navajam po abecednem redu.
1 . A jd o v sk i g ra d e č v B ohinju. Prve najdbe z Ajdovskega gradca se 
omenjajo že v prvi polovici 19. stoletja. Leta 1849 je raziskoval A. v. M or- 
lot,4 po prvi svetovni vojni pa W . Schmid (od 10.— 24.8. 1936).5 Po znanem 
gradivu je bil Ajdovski gradeč naseljen od halštatske dobe pa vse do kas­
nega rimskega obdobja, kamor sodi predvsem obrambno zidovje. K naselbini 
na Ajdovskem gradcu sodi tudi halštatska nekropola v Bitnjah (nepubli- 
cirana), ki jo je odkril leta 1937 W . Schmid, in morda tudi halštatski gro­
bovi na Kremu.
A. v. M orlot ni spoznal predrimske naselitve na Ajdovskem gradcu. 
Kljub tem u pa se mu moramo zahvaliti za zelo dobra opazovanja in drago­
cene podatke; tudi prvi načrt (sl. 1 ) je nastal v zvezi z njegovim raziskova­
njem. M orlot omenja med najdenim gradivom m nogo železne žlindre, 
bobovca, kosti domačih živali, brus in utež iz peščenca. Očitno sodi 
k gradivu, ki ga je on izkopal, tudi pečna obloga, ilovnata obloga za og­
njišče, sekira na uho, fragmenti keramike in »keramični fragmenti z vlo­
ženimi biseri«, ki jih je imelo v svoji zbirki Antropološko društvo na Du­
1 Dopolnjeno predavanje na keltskem kolokviju v Mariboru. Sestavek sloni 
na istoimenskem poglavju tipkopisne disertacije, Prazgodovina Gorenjske (1961), 
ki pa je za naše namene močno spremenjeno. Vso splošno problematiko sem pre­
nesel v glavno razpravo, Srednjelatensko obdobje v Sloveniji, AV 17, 1966, 169 ss., 
pridal pa sem katalog.
2 Direktor Prazgod. oddelka prof. dr. K. Kromer mi je dal gradivo na razpolago 
in mi dovolil objavo, za kar se mu tudi na tem mestu prisrčno zahvaljujem.
3 Kamniško ozemlje v prazgodovini. Kamniški zbornik 10, 1965, 102 ss.
4 A. v. Morlot, Jahrbuch d. Geol. Reichsanstalt 1, 1850, 199 ss. Prvo poročilo 
imamo že v Illyrisches Blatt 1821, 62 (z dne 20.4.).
5 Cfr. Slovenec 22. 8.1937.

naju, ki je pa ni izročilo muzeju.6 Ohranil pa nam je tudi še starejše najdbe, 
ki sta jih zbrala tedanji župnik v Bohinjski Bistrici Završnik in kaplan 
Brencè. Te so prišle v sedanji Naravoslovni muzej, ki hrani danes z Ajdov- 
kega gradca tole gradivo:
1. Rimska provincialna fibula. D. 5 cm. Inv. št. 1877. Tab. 4, 1 .
2. Peresje in igla bronaste fibule. Olir. d. 3,6 cm. Inv. št. 1878. Tab. 4, 2.
3. Fragmentirana bronasta verižica, ohranjenih je 9 členov. Inv. št. 1879. 
Tab. 4, 8.
Jahrhuch der k. k . ftolngfisditn Ur irhs«nstalt 1830. I J S IM
Sl. — Abb. 1. Ajdovski gradeč v Bohinju (izkopavanje — Ausgrabung A. v. Morlot)
4. Fragment pravokotne srebrne pločevine s kavljem. I ragment je ornamen- 
tiran z iztolčenimi bunčicami in neke vrste tremolirnim rezom. D. 4 cm, samega 
kavlja 2 cm. Časovna pripadnost predmeta je nejasna. Inv. št. 1880.
5. Jagoda iz steklene paste, modre barve z belini kolobarjem. Pr. 1.1 cm. Inv. 
št. 1881.
6. Vložek za prstan iz steklene paste, z belim pasom v sredini. Pr. 1 cm. Inv. 
št. 1882.
7— 8. Dva železna noža s trnastim ročajem, pri manjšem nožu ročaj ni ohra­
njen. Tab. 3. 4. 12. Inv. št. 1883—1884.
9. Fragment železnega okova z obročasto zanko na vrhu. Inventarna št. 1885. 
Tab. 5, 6.
10. Jezičast železen okov z zanko. D. 9.7 cm. Inv. št. 1886. Tab. 4. 19.
11. Železen obroč pravokotnega preseka, nepravilno polkrožne oblike. Pr. 
2.9 cm, š. 0.7 cm. Inv. št. 1887. Tab. 3, 6.
6 M. Hoernes. MAGW 18. 1888 [87].

12. Železen okov sulice. D. 15 cm. Inv. št. 1888. Tab. 4. 13.
15. Železni žeblji, s pravokotno skovanimi konicami in ploščatimi okroglimi 
oziroma nepravilno skovanimi glavicami. Inv. št. 1889. Tab. 5, 1. 2.
Leta 1887 je poslal v Naravoslovni muzej na Dunaju J. Pečnik naslednje 
najdbe, ki naj bi izvirale iz Bohinjske Bistrice (po podatkih inventarne 
knjige Naravoslovnega muzeja na Dunaju). Pravilno najdišče bo očitno 
Ajdovski gradeč.
1. Železna sekira na uho. Inv. št. 28414. Tab. 5, 4.
2. Železen nož. Rezilo je rahlo zavihano nazaj, rezilni list je dvakrat preluk­
njan, v eni luknjici še tiči zakovica. Inv. št. 28415. Tab. 5, 5.
3. Fragment certoške fibule. Greben loka je ornamentiran s prečnimi zarezi­
cami, ob straneh z dvema koncentričnima polkrogoma. Inv. št. 28416. Tab. 2, 23.
4. Fragmenti železne žice ovalnega preseka, deloma uvite. Inv. št. 28417. 
Tab. 5, 5. 7.
5. Bronast zvonček. Inv. št. 28418. Tab. 2, 16.

Končno poznamo še gradivo iz izkopavanja W . Schmida, ki je kopal 
na Ajdovskem gradcu od 10. 8. do 24. 8.1936. Naše poročilo o Schmidovem 
izkopavanju se naslanja na Schmidove originalne zapiske, ki jih hrani 
Joanneum v Gradcu,7 in na gradivo, ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani. 
Ob gradivu, ki ga hrani iz izkopavanja Narodni muzej, so bili ohranjeni še 
originalni Schmidovi listki, po katerih se je dalo gradivo dobro dodeliti 
posameznim hišam in je tako danes tudi inventarizirano. Schmidovi za­
piski so drobna opazovanja, zapisana ob samem izkopavanju, pomagalo za 
avtorjev spomin, nas pa seveda le prepogosto puščajo v zagati, posebej še, 
ker jih včasih nismo znali v celoti razbrati. O izkopavanju obstoji tudi 
načrt, ki ga je napravil prof. ing. Černjač in ki je bil objavljen v Slovencu 
dne 22. 8. 1937. Po njem je tudi naša slika 2. Žal se iz kopije ne dado raz­
brati vsi podatki, original pa je danes izgubljen. Na podlagi Schmidovih 
zapiskov in ohranjenega gradiva vidimo, da je Schmid izkopal 9 objektov, 
ki jih opredeljuje kot hiše, kovačnice in topilnice.
Na sam začetek opisa Schmidovega izkopavanja moramo pritegniti ne­
katere splošne podatke. Vsi objekti, ki jih je izkopal Schmid, so ležali ne­
posredno pod rušo. tudi že 10—15 cm pod njo.Tako ni govora o stratigrafiji, 
gradivo moramo imeti za dokaj muhast izbor, ki pač daje sliko o splošni 
situaciji, ni pa uporabno za kronološka razmišljanja. Zato tudi nismo na­
šega gradiva objavili na tabelah ločeno, ampak kot enoto, ki naj prikaže 
celoto.8 V naš izbor smo zelo skromno vključili keramiko, ker bi risbe ozi­
roma fotografije skromno ohranjenih fragmentov premalo povedale. Največ 
pove še izdelava, po kateri prevladuje halštatska keramika, le v enem frag­
mentu je ohranjena tipična latenska grafitirana keramika (tab. 2, 14), toda 
tudi ta se druži z običajno keramiko »halštatske« izdelave. Presenetljivo 
je, da pri Schmidovih izkopavanjih ni prišla na dan nobena tipična rimska 
keramika (to poudarja že sam Schmid v svojih zapiskih), niti v nasprotju 
s prejšnjimi najdbami, nobeni rimski novci. Kovinsko gradivo bo najbrž 
že v večji meri rimskodobno, težko ga pa ločimo od poznolatenskega. Zaradi 
stratigrafske situacije je razumljivo, da se je starejše gradivo ohranilo le 
v manjši meri in po naključju. Pri opisu objektov sprejemamo v celoti 
Schmidove oznake in tolmačenja, ne da bi se spuščali v kritiko. Prav tako 
sta obseg in vsebina našega opisa bistveno odvisna od Schmidove podloge.
H iša I. Temelji hiše se niso dali ugotoviti. Med gradivom je omeniti 
fragment bronaste trakaste žice (tab. 3, 2), peres je železne, najbrž pozno- 
latenske fibule (tab. 4, 9), 5 železne fragmente nedoločljivih predmetov, 
fragment glinastega obroča, precej »halštatske« keramike, žlindre, hišnega 
lepa, kosti domačih živali.
H iša II. Yeliki prostor, skalnato dno je deloma zglajeno, vendar štrle 
iz njega tudi naravne skale. Schmid omenja (v tej ali ob tej hiši?) tri 
25—40 cm globoke jame premera ca. 70 cm, ki jih običajno tolmači kot
7 Zapiske mi je dal ljubeznivo na razpolago dr. W. Modrijan, za kar se mu tudi 
na tem mestu lepo zahvaljujem.
8 Z navedbo v tekstu kataloga lahko vendarle vsak dobi tudi porazdelitev 
gradiva po hišah. Ponovno pa je potrebno poudariti, da je istočasna prisotnost 
halštatskega in poznolatenskega gradiva v isti hiši zaradi stratigrafske situacije 
brez kronološkega pomena.

topilnice. Najdbe so skromne: fragment železnega predmeta (tab. 4, 11), 
železna žlindra in mnogo govejih kosti.
Hiša III. Z ah odn a p o d o lgo v ata p o lo v ica tal je b ila um etno zg lajen a, 
vzh odn a p re d sta v lja n a ra v n o dno, k i je bilo n a tem p red elu ravn o. T u d i 
v zvezi s to h išo o m en ja Sch m id 5 v sk alo v sek an ih jam , 22—34 cm glo­
bokih, velik osti od 45 X 60 do 100 X 45 oziro m a 70 X 90 cm , ne d a b i p o ­
se b e j označil n jih ov pom en. O d n a jd b im am o le en železen fragm en t, 
žlin dro in živ alsk e k osti.
H iša IV . Orientirana na jug. Na spodnjem, zahodnem delu je ležala 
hiša 10 do 20 cm pod rušo, proti hribu je bilo skalnato dno izravnano, tako 
da je bilo na vzhodu vglobljeno v hrib do 50 cm. Za severno steno omenja 
Schmid podzidek iz lomljenega kamna. Ob vzhodni strani je ugotovil le­
žišče, 1,30 m široko in 3 m dolgo, 40 cm visoko, zgrajeno iz velikih kamnov. 
Na južni strani je bilo ognjišče.
Najdbe: Železen nož (tab. 4, 14), fragment ustja keramike iz grafiti- 
rane gline (tab. 2, 14), običajna keramika, žlindra in kosti. Po Schmidovih 
zapiskih je bilo najdeno v hiši IV tudi gradivo, ki ga ni med ohranjenim 
gradivom: certoška fibula, železno dleto, bronast ključ.
H iša V. Zgrajena podobno kot hiša IV . Podzidek iz suhega zidu je 
bil na jugu ohranjen do višine 40 cm, na vzhodni strani pa so bila tla vse­
kana v hrib. Tudi v tej hiši omenja Schmid ležišče, 2 m dolgo in 1—1,20 m 
široko, ki so ga postavili na vzhodni strani hiše. Na severni steni je bilo
1,6 m dolgo in lm široko ognjišče. Zgrajeno je bilo iz velikih kamnov, 
naloženih 32 cm visoko. Naravno skalo ob ognjišču, 70 X 75 veliko in 60 cm 
visoko, tolmači Schmid kot sedež.
Najdbe: železen okov kopja (tab. 3, 10), železno dleto (tab. 3, 9), 2 frag­
menta železne trakaste pločevine, 2 železna žeblja (tab. 4, 16—17). Keramika, 
hišni lep, železna žlindra in živalske kosti.
Hiša VI. O b je k t tolm ači Sch m id kot kovačnico. Leseno o h išje n aj 
bi stalo delom a v v glob ljen em , p o seb ej z a to p rirejen em dnu, d elo m a na 
n arav n ih sk aln atih blok ih , delom a p a n a suh ozidn i p o d lag i. V sredin i je 
bilo ogn jišče, 50 cm širo k o . 110—115 cm dolgo in 20—25 cm v glo b ljen o v n a­
rav n o skalo. V es o b je k t je ležal 10—15 cm p o d rušo.
Najdbe: železen okov kopja (tab. 3, 3), 2 železni dleti (tab. 3, 7— 8), 
precej ostankov železne žice, fragment bronastega peresja neke samostrelne 
fibule (tab. 4, 4), železno peresje podobne fibule (tab. 4, 5), kamnit nožič 
iz kvarcita (tab. 2, 17), fragment keramike iz sive gline, ornamentiran z vre­
zanimi črtami (tab. 2, 18), fragmenti keramike atipičnih oblik iz sive gline, 
deloma tudi rdečih z glajeno površino. Nekateri sodijo k posodam na nogi 
estenskega tipa. Nekaj keramike je tudi srednjeveške oziroma recentne. 
2 fragmenta glinastega obroča. Hišni lep. železna žlindra, živalske kosti.
H iša VII. Tla hiše so bila na hriboviti strani do 20 cm vkopana 
v breg. Nekatere naravne skale naj bi pustili za podlogo lesene konstrukcije. 
Na severni steni je bilo 3,7 m dolgo in 1,7 m široko ležišče.
Najdbe: železen žebelj (tab. 3, 11), železna žica in okovi. Fragmenti 
keramike, tako finejše rdeče kot grobe sive, nekaj tudi novejše. Glinasti 
obroči v fragmentih. Hišni lep, žlindra, živalske kosti.
Hiša VIII. K o v ačn ica. D no h iše je b ilo le slabo zglajen o in zravnano. 
Leseno ogro dje je sta lo n a p o d zid k u iz su h eg a k am en ja. V te j sred in i je

stalo trikotno ognjišče (1,3 X 1 m), ob njem naj bi prirejena naravna skala 
bila za sedež.
Najdbe: 2 železna žeblja, fragment bronaste žice, trakasto izkovan in 
zakrivljen (fragment ročaja neke situle? — tab. 4, 15), fragment pravokotno 
skovane železne trakaste žice, fragment dleta ali šila, fragment železne tra­
kaste pločevine, fragment železne ataše (tab. 4, 7), fragmenti keramike (med 
njimi tab. 2, 13. 19—20). Hišni lep, žlindra, živalske kosti.
H iša IX. (poleg kovačnice VI). Brez ugotovljenega tlorisa. Najdbe: 
fragment peresja in igle bronaste fibule (tab. 4, 3), ob fragmentih tudi 
deformirana glavica (glavica certoške fibule?), železni ročaj neke manjše 
posodice z uvihanimi konci (tab. 4, 6). Železna ataša (?) iz žice okroglega, 
deloma pravokotnega preseka, na eni strani razširjena v cevasto zanko, na 
drugi trikotniško s podaljškom (tab. 3, 1). Fragment železne nožnice la­
tenskega meča (tab. 3, 5), fragmenti železne žice, dva fragmenta glinastega 
obroča (tab. 2, 22), fragmenti keramike grobe izdelave.
Poleg opisan ih ob jek to v om enja Sch m id še »klavn ico« ob jugovzhodnem 
rim skem stolpu, p a č n a p o d lag i številnih živ alsk ih kosti, n ajden ih n a om e­
njenem p odročju . N ek atere n ajd b e niso iz op isan ih objektov.
2. Bled. P ri g ra d n ji sed an jeg a m estn ega k o p ališča je bila n a jd e n a fi­
b u la zgo dn jelaten sk e shem e (tab. 8, 10).9 P o ustnem izročilu n aj bi b ila n a j­
d en a v žganem grobu.
Na Pecovci je bil najden fragmentiran železen latenski meč (tab. 8. 9).1 0 
Naključna najdba.
K oliko sm emo v id eti poznolatensko g rad iv o tudi m ed gradivom , ki je 
bilo n ajden o v sip u gom ile »n a S eliščih «,1 1 ni popolnom a jasno. E n a izm ed 
obeh fib u l, ki ju p r in a š a A. M iillner,1 2 1 3 bi u tegn ila soditi v ta čas. P reso ja 
je težka, k er fib u la ni oh ran jen a in m oram o p reso jati le po M iilln erjevi 
sk ici. G lav n in a g ra d iv a je b ila očitno h a lšta tsk a . M iillner p a o m en ja tudi 
rim sko g rad iv o ; z a rim sko im a tudi že om enjeno fibulo p ozn olaten ske 
shem e.
3. Jereka v Bohinju. N a hribu ju žn o od v asi, znane pod im enom D u ­
n a j (glej prilogo), je razisk o v al W in d isch grätz leta 1888 in 1889,1 3 d ru gič 
Sch m id leta 1937 in končno leta 1957 in 1959 N arodn i m uzej v L ju b lja n i in 
M estni m u zej v K r a n ju .1 4 L eta 1957 sta b ila o d k rita dva h a lšta tsk a grobova, 
k i sod ita k n aselb in i n a D u n aju .
N a tem "m estu pod robn eje o b ja v lja m o le n ajd be s sam ega D u n a ja , 
v en d ar brez n u m izm atik e in zgo d n jesred n jev ešk ega grad iv a. P o zn o laten ­
sko in rim sko grad iv o le težko razločujem o.
Za Windischgrätza so kopali leta 1888 in 1889 predvsem na južnem delu 
zgornjega platoja. Najdbe je Windischgrätz podaril muzejem v Ljubljani, 
na Dunaju in Gradcu. Na tem mestu objavljamo ljubljanske in dunajske;
9 S. Gabrovec, Prazgod. Bled (1%0) 7. Tab. 2, 1; 52, 3.
1 0 Našel ga je v svojih šolskih letih akademik prof. .f. Plemelj (po osebnem po­
datku). A. Miillner, Argo 5, 1894. 119 s. S. Gabrovec, o. c.. 1 3 s.
1 1 A. Miillner, A rgo 3, 1894, 117 ss. S. G abrovec. Prazgod. Bled (1960) 12 s.
1 2 O. c., tab. 10, 21.
1 3 A. Miillner. A rgo 4. 1895. 66 s.
1 4 Leta 1957 je Narodni muzej izvedel topografijo bohinjskega kota in ob tej 
priliki odkopal 2 halštatska grobova, ki sodita k naselju na Dunaju. Neobjavljeno. 
Za izkopavanje 1959 glej Varstvo spomenikov 7, 1958—1959, 323 ss.

Joan n eum v G ra d c u liran i le še tri votivne p lu g e in črtala, g rad iv o torej, 
k i je dobro pozn ano že v m uzejih v L ju b lja n i in D u n aju .
Iz W in d isch grätzovega iz k o p a v a n ja om enim o p redvsem m in iatu rn e že­
lezne p lu ge (tab. 1, 1—7; p rim erk i tab. 1, 1—4 so iz N a ro d n eg a m u zeja, 
tab. 1, 5—7 iz N a rav o slo v n e g a ; p rim erek tab . 1, 8 je iz iz k o p a v a n ja 1959), 
železn a č rtala (tab. 1, 9—12. 14—16), železne žeb lje (tab. 1, 17—21. 29—50), 
železne nože (tab. 1, 22—24; 2, 1—2. 4— 9), železen p rstan (tab. 2, 10); p re d ­
m ete tab. 1, 25—28 je in v en tariziral M. H oernes kot železne strelice, op red e­
litev p a ni n a jb o lj z a n e sljiv a in p re p rič ljiv a . M o rda im am o tu d i v teh kosih 
o p ra v k a s k ak im oro djem ali p a m in iatu rn im i predm eti v o tiv n ega pom ena 
kot v p rim eru lem ežev in črtal.
12. avgusta 1937 je izkopal Schmid pod najvišjim platojem Dunaja 
5,7C Lm dolgo in 3,90—4,10 m široko hišo. Y njej je bilo 1 m dolgo in 60 cm 
široko ognjišče, zgrajeno iz lomljenega kamna in ohranjeno do višine 30 cm. 
Ila okoli ognjišča so bila rdeče žgana. Poleg ognjišča omenja Schmid tudi 
ležišče, prav tako iz lomljenega kamenja, višine 30 cm. Severozahodni ogel 
hiše je bil že podrt, zahodna stran je bila deloma naslonjena na živo skalo. 
Vzhodna stena pa je bila še 40 cm visoka in naj bi imela 70 cm širok vhod. 
Ob njem je bil sedež (17 X 48 X 35 cm).
Od najdb se je ohranila certoška fibula (inv. št. P. 10323, tab. 2, 11), 
bronast prstan (inv. št. P. 10324. tab. 2, 12), fragmenti glinastih obročev, 
fragmenti atipične keramike, železna glavica žeblja oziroma zakovice, kon­
ček dvojne bronaste pločevine. Schmid omenja poleg tega še belorumeno 
stekleno latensko zapestnico in poznolatensko keramiko, kar pa se ni 
ohranilo.
N a n a jv išje m p la to ju D u n a ja , ki g a je p r i iz k o p av an ju 1959 z a je la 
son da 1 (glej p rilo go ), n a j bi Schm id od k ril tu d i topiln ice. O m e n ja 5 to­
piln ic, to je 5 jam , od 12—35 cm globokih, velik o sti 35 X 60 do 100 X 70 cm. 
So n d a teh top iln ic ni m o gla več id e n tificirati. V sek ak o r iz h a ja tudi iz 
Sch m ido vega o p isa, d a so bile topiln ice b o lj ali m an j n arav n e ja m e in da 
je Sch m ido va in te rp re ta c ija teh ja m d o k a j su b jek tiv n a in b rez p rav e 
dok u m en tacije.
Manj uspešno je bilo izkopavanje leta 1959. Na tem mestu ni potrebno 
še enkrat opisovati izvršenega dela, ampak nas zanimajo le rezultati. Sonde 
so pokazale, da sega na vsem področju Dunaja raščena skala skoraj do 
površine, le redki so predeli, ki jih prekriva tanjša ali globlja plast ilo­
vice. Obrambnega nasipa ni bilo. Poleg hiše, ki jo je odkril Schmid in ki je 
bila, sodeč po najdenem gradivu, naseljena od halštatskega pa do pozno- 
latenskega obdobja, nismo sicer, kljub številnim sondam, ugotovili nobenega 
drugega stanovanjskega objekta, pač pa vsepovsod mnogo žlindre, posebno 
številno v sondi »Na kovačnici«. V tej sondi smo odkrili tudi železen nož 
(tab. 2, 8), v sondi 1 pa miniaturen lemež (tab. 1, 8). Druge najdbe so bile 
izredno skromne: nekaj dosti atipične keramike, po vsem videzu lialštatske 
fakture in nekaj živalskih kosti.
4. Kranj. Med 22.—24. avgustom 1959 so pri kopanju nove cestne trase 
pred vilo Prah, približno na križišču Blejske, Jezerske in Gosposvetske 
ceste, naleteli na več grobov, katerih gradivo je za Narodni muzej ohranil 
preparator Herfort. Y muzejskem arhivu se je ohranila tudi njegova skica, 
iz katere je razvidno, da gre za 8 enot, ki bi jih lahko imeli za grobove.

T em u tolm ačenju se grad iv o ne u p ira, č e p ra v nam istočasn a p o ro čila d ajo 
slu titi, da iz k o p a v a n ja niso p o tek ala n a jb o lj strokovno.1 5 G ro bov i sodijo 
očitno k sk u p in i grob ov, ki so b ili sp o m la d i istega leta odk riti n a vrtu 
P rah ove v ile1 6 in sm o jih zato tu d i zd ru žili v enoten kom pleks in ga im e­
n o v ali K ra n j-v ila P ra h , grobovi 1—11. M ed pretežno žganim i staro lm lštat- 
sk im i grobovi sta b ila n ajd e n a tudi d va laten sk a (grob 10— 11).
Y grobu 10 (točka 8 po Herfortovem načrtu) imamo 3 železne sulice 
(tab. 6, 14—16), železno verigo za spenjanje meča (tab. 6, 13), v grobu 1 1 
(pri točki 4 po Herfortovem načrtu) pa le glinasto posodo (tab. 6, 12). Ni­
mamo seveda nobenega dokaza, da je bilo v obeh primerih resnično ohra­
njeno celotno gradivo. Vsekakor gre za naknadne latenske pokope na 
nekdanjem starohalštatskem pokopališču. Situacija spominja na gomile, 
kjer prav tako dobimo na robu pogosto tudi latenske grobove.
Druga latenska nekropola je bila na Lajhu, prostoru, ki je postal sla­
ven zaradi poznejše skeletne nekropole iz preseljevanja narodov. Od tu 
se nam je ohranilo tudi nekaj halštatskega, latenskega in zgodnjerimskega 
gradiva, ki očitno sodi k nekropoli iz teh obdobij, ki jo je uničila lango­
bardska nekropola. Sodeč po ohranjenem gradivu, se je nekropola začela 
v najmlajšem halštatskem obdobju (Ha D 3)1 7 in se nadaljevala v latenskem 
in rimskem (npr. fibula tab. 6, 11). Halštatskega gradiva na tem mestu ne 
objavljam1 8 (razen primerka certoške fibule tab. 6, 10), pač pa latensko 
v dosegljivem izboru.
Ohranili sta se nam dve bronasti poznolatenski fibuli (tab. 6, 6—7) in 
dve močno fragmentirani železni (tab. 6. 8—9). Poleg tega poznamo s tega 
mesta še dve železni sekiri z enostranskimi uhlji (tab. 6. 4—5).
To še ni vse latensko gradivo, ki ga poznamo iz Kranja. Verjetno sodi 
v ta čas železna sulica, najdena na Savi (tab. 6, 3).1 9 Prav tako moramo 
računati z latenskim naselbinskim gradivom tudi na prostoru starosloven­
ske nekropole okoli farne cerkve. Na to nas navaja dokaj slučajni izbor 
gradiva iz izkopavanj na tem prostoru v letu 1953, ki ga podajamo na 
tabeli 7. Ker izkopavanje ob farni cerkvi še ni objavljeno, smo želeli na 
naši tabeli prikazati izbor iz celotnega prazgodovinskega gradiva, ki je 
bilo tu odkrito. Prikazano gradivo seveda ni v celoti latensko. Nasprotno.
1 5 Gorenjec (Kranj) št. 34 z dne 26.8.1956, str. 3 piše: Nova ilirska grobišča 
odkrita. Poleg Prešernove tovarne na Fidili so pred kratkim pričeli razkopavati 
hribček za teraso nove ceste (...). V torek popoldne so pri kopanju zemlje naleteli 
na nove grobove. Kamnosek Jeglič Rudolf je obvestil prof. Žontarja. Ker so ljub­
ljanski arheologi in kustosi muzeja sedaj vsi na študijskih potovanjih, je Žontar 
prosil glavarja dr. Lipovška, naj posreduje pri terenski sekciji, da se delo ustavi. 
Glavar je sam prišel na lice mesta in vodil nadaljnja odkopavanja. Njegova za­
sluga je, da so odkopali eno žaro popolnoma nedotaknjeno v premeru 30 cm. 
V žari se je nahajal pepel, nekaj okraskov in fibul. Žaro so že odnesli v muzej v 
Ljubljano. Grob se je nahajal med drugimi grobovi in je bil pokrit s ploščo ter 
nasut z obokom prsti. Pač pa je bila žara zaradi premikanja plasti nekoliko pre­
maknjena. Našli so še nekaj ostankov grobov, toda nobeden ni bil cel. Tudi 
včeraj so našli nekaj črepinj. Več odkritij se pričakuje pri kopanju terena v smeri 
proti Prahovi vili.
1 6 S. Gabrovec, 900 let Kranja (1960) li ss. Tab. 1 —3.
1 7 Iz tega okvira izpada le slabo ohranjena vozlasta ločna fibula, ki jo 
z Lajha hrani Naravoslovni muzej na Dunaju (inv. št. 37609).
1 8 W . Schmid. Kranj v davnini v J. Žontar, Zgodovina mesta Kranja (1959) 4.
1 9 R. Ložar. GMDS 11. 1930, 22 s. Fig. 11.

Keramika, kot tab. 7, 17, morda tudi 7, 3—4. 14, pa vsekakor kaže, da gre 
tudi za latensko gradivo. Tudi ohranjene fibule obsegajo čas od mlado- 
halštatskega obdobja (tab. 7, 28. 33), preko latenskega (tab. 7, 27) do rim­
skega (tab. 7, 34). Ker gre v naselbini okoli današnje farne cerkve nedvomno 
za dolgotrajno naselbino in ker je njena ohranjenost zelo skromna, smemo 
komaj računati, da bomo lahko z gradivom te naselbine reševali probleme 
latenskega obdobja. Važna pa je vsekakor ugotovitev, da moramo računati 
tudi z latensko naselitvijo na prostoru okoli današnje farne cerkve.
5. Ljubljana. Latenski ostanki v Ljubljani so dokaj skromni in ne 
pripadajo zaključenemu objektu. Povedo nam le, da je morala biti današnja 
Ljubljana naseljena tudi v latenskem obdobju in da Rimljani niso našli 
praznega prostora. Kraj, obseg in način naselitve pa nam ostajajo neznani. 
Večina gradiva je iz struge Ljubljanice, od koder so tudi naši kosi: železni 
noži (tab. 8, 2—6, inv. št. P 4832— 4836)2 0 in železna sulica (Mlekuževa zbirka, 
inv. št. P 10830, tab. 8, 7). Omenimo naj že na tem mestu, da opredelitev teh 
kosov za latenske ni v vseh primerih zanesljiva, marsikateri kos bi bil 
lahko že tudi rimski, ne da bi bila ločitev zaradi osamljenosti najdb mo­
goča. Železen meč (tab. 8, 1) je bil najden v strugi Ljubljanice na Barju 
(na Volarju).2 1 Tudi v tem primeru pripadnost latenskemu obdobju ni izven 
dvoma, domnevamo jo lahko le na podlagi tipološke analize.
Železna veriga za spenjanje meča je bila najdena tudi sredi žarno- 
grobiščne nekropole na dvorišču SAZU,2 2 kar kaže na to, da prostor tudi 
pozneje ni popolnoma izgubil svoje funkcije. Tudi pri nadaljevanju izko- 
pavnaj na dvorišču SAZU je prišlo na dan novo latensko gradivo. Cfr. 
I. Puš, Varstvo spomenikov 10, 1965 (1966) 193.
6. Lukovica. Orožniška postaja v Lukovici je poslala leta 1922 v Na­
rodni muzej nekaj železnih latenskih mečev z deloma ohranjenimi nožni­
cami. ki očitno izvirajo iz grobov, najdenih na območju nekdanje orožniške 
postaje v Lukovici.2 3
7. Mengeš. Miillner poroča o najdbi železnega udarnega noža in železne 
latenske sulice, ki je danes izgubljena.2 4
V Staretovi drevesnici je izkopal 3. 7. 1939 tri žgane grobove R. Ložar 
(grobovi 3—5).2 5 Grobovi sodijo deloma v poznolatenski čas. deloma pa že 
v rimski (tako grob 5). V Kamniškem zborniku smo že obravnavali celotno 
problematiko tega prostora, tako da na tem mestu zadostuje ugotovitev, da 
lahko velja naselitev Mengša v poznolatenskem obdobju za zanesljivo.
8. Šmartno v Tuhinjski dolini. Podatki, po katerih naj bi izhajalo la­
tensko gradivo tudi iz Šmartnega, so dokaj nezanesljivi. Zato na tem mestu 
le opozorim na objavo v Kamniškem zborniku, kjer je podana tudi proble­
matika (o. c., 103).
2 0 H alštatsko grad iv o (in en latenski kos) iz struge L ju b ljan ice, ki je bilo 
inventarizirano sk u p aj z našim latenskim gradivom , je objavil F. Starè, Zgod. ča­
sopis 6—7. 1952— 1953 , 71 ss.
2 1 A. Miillner, Argo 7, 1899, 151. F. Stare, o. c., 72 ris. 1 .
2 2 F. Starè, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani (1954) 38. 90. tab. 22, 7; 84, 9.
2 3 S. Gabrovec, Kamniško ozemlje v prazgodovini. Kamniški zbornik 10, 1965, 
tab. 13, 1— 4.
2 4 Argo 6, 1898, 56.
2 3 S. Gabrovec, Kamniško ozemlje v prazgodovini. O. c., 103, tab. 4 in 5, 1—7.

Končno n a j om enim še 6 n a jd išč k eltsk ih novcev n a G o ren jsk em : 
D om žale, K ro p a, L ju b lja n a , M oravče, R a d o v ljica , Šentvid nad L ju b lja n o ,2 6 
ki so sk o raj dosledn o z m est, ki ne p ozn a laten sk ega grad iv a. D o k a z več, 
d a je n aše p o zn an je te g a ob do b ja na G o ren jsk im močno fragm en tarn o in 
d a nam v sa k a nova n a jd b a lahko ne sam o dopolni našo sliko, a m p a k tudi 
pom em bno sprem eni.
Predloženo g rad iv o nam k o m aj om ogoča poglobljeno an alizo, s k atero 
bi lahko rešev ali v p r a š a n ja m aterialn e k u ltu re tega časa. U gotovljen o sta ­
n je p a lahko strnem o v n ek aj začasn ih dogn an j.
Latenska naselja na Gorenjskem rastejo v vseh primerih organsko iz 
halštatskih osnov. Gre za izrazito kontinuiteto iz halštatskega obdobja. La­
tenske hiše stoje na istem prostoru in so očitno tudi podobno grajene kot 
v halštatskem obdobju. Naselitveni prostor je halštatski: višinska naselja 
tipa halštatskih gradišč. Utrjeni okopi niso ohranjeni oziroma jih sploh ni 
bilo, kar pa velja seveda v našem primeru tudi za halštatsko obdobje. Tip 
hiše je halštatski. Očitno gre za »Blockhaus«, torej za kočo zgrajeno iz 
vodoravnih lesenih brun, zamazanih z ilovico; lesena konstrukcija je stala 
na kamnitem podstavku, izdelanem iz lomljenega, neobdelanega kamenja, 
zloženega v suhi tehniki oziroma direktno na živi skali, ki je bila za to 
posebej obdelana. Hiše so pravokotne, razen ene na Ajdovskem gradcu, ki 
je trapezna, in merijo po dolžini od 5—7 m in po širini od 4,5—5 m. Tla 
hiš so bila več ali manj ravna in izravnana. Ker so stale hiše pogosto: 
v bregu, je bila skala hriba izsekana in uglajena. Prav tako so neravnemu 
terenu prilagojeni stenski podstavki hiše (Sockel). Na sprednjem nižjem 
robu ima hiša podstavek iz lomljenega kamenja, ki je bil v nekaterih pri­
merih po Schmidovih podatkih ohranjen tudi do 40cm visoko, na višji zadnji 
stranici, ki je segala v breg, pa je temelj pogosto usekan v skalnat teren in 
je nižji od tal stavbe. Schmid pogosto omenja, da so za podstavek pustili 
tudi naravno skalo v terenu. Hiše si moramo predstavljati lesene, podobno 
kot na Vačah, kjer je Schmid tudi podrobnejše razložil svoje predstave 
o halštatskih naselbinskih objektih.2 7 Vzdolž sten Schmid pogosto omenja 
ostanke hišnega lepa. ki je dokaj pogost tudi v ohranjenem gradivu. Pač 
pa ni bilo ohranjenih nobenih ostankov lesene konstrukcije, kar si lahko 
razložimo s plitvo kulturno plastjo. Vsekakor bohinjska izkopavanja ne 
dajo nobenih- novih podatkov za stavbne konstrukcije. Deloma gre to vse­
kakor tudi na račun pomanjkljivo ohranjene dokumentacije, še bolj pa na 
račun skromne knlturne plasti. Po Schmidovih zapiskih sodeč, so imele 
hiše en sam prostor. V njem je bilo ognjišče, ki je bilo običajno dvignjeno 
od tal in zloženo iz lomljenega kamenja. Le v enem primeru je bilo vglob- 
ljeno. Oblike je bilo pravokotne, dolgo do 2,30m, običajno pa 1—1.5 m . 
V hišah omenja Schmid tudi ležišča, ki naj bi bila dvignjena do 40 cm od 
tal in dolga do 3 m in široka do 1,5 m. Za ležišča so pustili enostavno na­
ravno skalo, ki so jo v ta namen ugladili in izravnali, lahko pa so bila 
izdelana iz lomljenega kamenja. V strmem terenu so naravno skalo tudi 
priredili za sedež.
2 6 W . Schmid, Die Keltenmiinzen des Rudolfinums. Landesniuseum in Laibach 
Bericht für das Jahr 1906 (1907) 38 s. K. Pink, WPZ 24, 1937, 50. 61.
2 7 W. Schm id, G M D S 20, 1959, 96 ss.

Za Ajdovski gradeč omenja Schmid, da so stale hiše na prisojni za­
hodni strani, v nasprotju s kovačnicami in topilnicami, ki so stale tudi 
drugod. Po Schmidovih zapiskih imajo hiše poleg ognjišča tudi že opisana 
ležišča, hiše kovačev teh nimajo, topilnice pa imajo po več topilnih jam. 
Po Schmidovem opisu so ovalne oblike, ki imajo v premeru 70 do 100 cm in 
so ca. 30 cm globoko vsekana v skalnata tla. V jamah je Schmid našel 
žganino, kose železa, posamezne črepinje, žeblje in seveda mnogo žlindre.
Iz Schm idovih z a p isk o v in oh ran jen ega g ra d iv a v sek ak or lah k o dobim o 
le prib ližn o p red stav o o tem , k a r je Sch m id v B oh in ju od k opal. P re d sta v a 
u streza prib ližn o slik i, k i jo dobim o ob vseh d ru gih Sch m idovih poročilih 
o n aselbin skih ob jektih . O h ran jen ost gotovo ni b ila dobra, s a j so h iše stale 
k o m a j 10 do 30 cm p o d rušo. Problem ov sta v b a rstv a , stru k tu re to p iln ic in 
k ov ačn ic ob Sch m ido vih iz k o p av an jih p ra v tak o ne m orem o n ač e n ja ti, za 
to so b ila iz k o p a v a n ja tu d i prem alo sistem atičn a. Z aradi p o m a n jk a n ja do­
k u m en tacije tudi ne m orem o n ačen jati k ritik e Schm idovih ugotovitev, ki 
jih lahko p resojam o le po v ečji ali m a n jši n o tran ji verjetn osti. Sch m id o v a 
d elitev stavbnih o b jek to v na A jdo vskem g ra d c u v hiše, kov ačn ice in to­
p iln ice je v p odrobn ostih gotovo n e jasn a in nezadostno dok u m en tiran a, 
v en dar o tem , d a se je n a vseh boh in jskih n a jd išč ih n a široko p rid o b iv a lo 
in p redelo valo železo od h a lšta tsk e g a č asa d a lje , ne m ore biti nobenega 
dvom a. Zelo v elik a k o ličin a železn ega bobovca in železne žlin dre, ki jo je 
Sch m id pri svo jih iz k o p a v a n jih odkril, nam to zan esljivo d o k azu je. K oliko 
p a Sch m ido va d elitev odkopan ih ob jektov v hiše, kovačn ice in topiln ice 
lah k o su p o n ira že izo b lik o v an je posam eznih ob rti in stan ovske d elitv e dela. 
je seveda dvom ilo. P o leg tega p a je p ra v v času , k i ga ob segajo boh injske 
n aselbin e, v sociološki d iferen ciaciji m isliti tu d i na razv o j in sprem em be, ki 
nam jih d osed an ja iz k o p a v a n ja še ne m orejo predočiti.
Po Schmidovih zapiskih in ohranjenem gradivu vidimo, da je ležalo 
v isti hiši tako halštatsko kot latensko gradivo. Nekateri kosi iz Ajdovskega 
gradca so tipološko starejši (npr. tab. 2, 17. 18. 15), žal pa premalo izraziti, 
da bi mogli izvajati zanesljive zaključke o predhalštatski naseljenosti Aj­
dovskega gradca. Pomešanost raznočasnega gradiva je razumljiva ob 
dejstvu, da so ležale izkopane hiše komaj 10—20 cm pod rušo. Podrobnejših 
kronoloških študij in opazovanj na Schmidova izkopavanja torej ne mo­
remo navezati. Važna je ugotovitev, da žive naselbine, očitno brez kake 
nasilne prekinitve, iz halštatskega časa v poznolatenski. in kakor nam go­
vore še pred Schmidovimi izkopavanji znane najdbe.2 8 pač še tudi v rimski. 
O podrobnostih v življenju teh treh kulturnih obdobij in o kulturnih pre­
mikih pa nam Schmidova izkopavanja v tej obliki ne morejo ničesar po­
vedati. Grobovi, ki sodijo k naselbinam, imajo običajno tudi starejše 
gradivo, kot ga lahko izkaže naselbina. To nas ne sme presenetiti in gre na 
rovaš le deloma izkopanih naselbinskih kompleksov, ki nam poleg tega 
zaradi plitvo ohranjenih kulturnih plasti in kontinuitete naseljenosti tudi 
niso mogle ohraniti sledov najstarejše naseljenosti, \sekakor iz Schmidovih 
podatkov, da se dobi v isti stavbi tako mladohalštatsko kot poznolatensko 
gradivo, ne smemo že sklepati, da je bilo obojno gradivo tudi istočasno
2 8 V. v. Morlot. Jahrbuch cl. Geol. Reichsanstalt I. 1850. 199 ss. M. Hoernes. 
MAGW 18. 1888 [87] za Ajdovski gradeč. A. Müll ner, Argo 4. 1895. 66 za Dunaj pri 
Jereki.

v uporabi. T u d i stavbn ozgodovin sko nam om enjeni p o d atk i ne d o k az u jejo 
istega tip a h iše sk ozi ves čas poselitve, č e p ra v je verjetn o, d a se tip hiše 
d ejan sk o ni bistveno sp rem in jal. N a A jd o v sk em grad cu je bilo od k opan ih 
n ajv eč objektov, p a v en d ar niti za enega ne m orem o reči, d a bi sodil le 
v eno določeno obdobje. Y skrom nih o stan k ih stav b ne m orem o v id eti no­
ben ega ra z v o ja in sprem em b. T ak o za A jd o v sk i gradeč kot za D u n a j pri 
Je re k i sm em o reči le, d a je začetek n aseljen o sti izpričan od m lad o h alštatsk e 
dobe d alje in d a t r a ja p rek o latenske v rim sko. Za k ak ršn o k o li sprem em bo 
p re b iv a lstv a n a n aših n a jd iščih nim am o nobenega d o k aza: pretežn o h alšta- 
sk a k eram ik a p re v la d u je skozi vso dobo tr a ja n ja hiš, k i jih je izk o p al 
W. Schm id. R azen n e k a j tipične g ra fitira n e pozn olatenske k eram ik e, la ­
tenske, delan e na k o lo v rat, sk o raj ne poznam o.
P ra v tak o je p rič e v a n je grobov skrom no. Poznam o le d va za k lju č e n a 
grob ova iz K r a n ja in tri iz M engša, p a tu d i p ri teh so o p a z o v a n ja in po­
d a tk i več kot skrom ni. E n po d atek se zd i z a n e sljiv : v vseh p rim erih gre za 
žgan e grobove. Z načiln o je, d a n ajb o lje p o zn an i laten ski naselbin i, A jd o v sk i 
g rad eč in D u n a j p ri Jerek i, n ista d ali d o slej n ik ak ih laten skih grobov. P ra v 
ta k o je presen etljiv o, d a uničen a n ek ro p o la pod lan gob ardsko nekropolo 
v K ra n ju iz k az u je le m lad o h alštatsk o in pozn olaten sko ozirom a že rim sko 
grad iv o , ne p a sred n jelaten sk ega. N asp ro tn o p a im am o n a p o d ro č ju vile 
P ra h le sre d n je late n sk a grobova.2 9 P rvo o p až an je, d a nam m a n jk a jo la ­
ten sk i grobovi, č e p ra v vem o, d a je bilo p rip a d a jo č e n aselje ob lju d en o tudi 
v laten sk i dobi, je d o k a j splošno. P ra v tak o je d o k aj pogosto, d a so laten ske 
nekropole p ra v e g a k e ltsk e g a tip a (m okronoški horizont)3 0 om ejene le na 
sred n jelaten sk o ob d o b je v n asp ro tju z grob ovi ja p o d sk e g a in id rijsk e g a 
horizonta. N asp ro tn o p a k aže n aselb in sk o grad ivo n a n aših laten sk ih 
g rad iščih pretežn o pozn olaten sk i z n a č a j b rez sredn jelaten skih zn ačiln osti. 
Z ara d i p o m a n jk a n ja solidn ih raz isk a v p a sm em o k om aj več k o t le opo­
zo riti n a ta o p a ž a n ja .3 1
Z ak lju čen ih celot v goren jskem grad iv u , k i je že sam o po sebi skrom no, 
sk o ra j ne poznam o. O d grobnih n a jd b p r ip a d a grob 10 iz K ra n ja -v ila P rah 
(tab. 6, 13—16) p a č enem u grobu, po so d a iz gro b a 1 1 (tab. 6, 12) je o sam ljen a. 
P r a v tak o so zn ani trije zak lju čen i grobovi iz M engša, od k aterih p a je v sa j 
eden že rim skodoben. N aselb in sk e n a jd b e z A jd o v sk eg a g rad ca in D u n a ja 
p r i Jerek i za rad i že navedenih vzrokov ne m orem o im eti za zak lju čen e, 
k lju b tem u d a so b ile izk op an e ločeno p o posam eznih objektih.
Med gradivom imamo več mečev — Bled (tab. 8, 9), Lukovica (Kamni­
ški zbornik, (tab. 13, 1—4), fragment nožnice z Ajdovskega gradca (tab. 3, 5). 
Vsi so ohranjeni fragmentarno (konice manjkajo) in jih tipološko podrob­
neje ne moremo opredeliti. Lahko bi bili tako srednje kot poznolatenski Pri 
enem kosu iz Lukovice (Kamniški zbornik 10, 1965, tab. 13, 1) je stopničasto
2 9 Posoda tab. 6, 10, ki smo jo šteli kot grob 11 (K ranj — vila Prah) bi bila 
lahko seveda tudi poznolatenska. K lju b temu je zn ačaj obeh nekropol — vila Prah 
in N a Lajh u, vidno različen, kolikor smemo seveda presojati po slabo ohranjenem 
gradivu.
3 0 C fr. našo razp ravo Srednjelatensko obdobje v Sloveniji v tej številk i Arh. 
vestnika.
3 1 S. Pahič, K eltske n ajdbe v P odravju, v tej številki Arh. vestnika, m isli, da 
so keltski priseljenci posedli ravnino od D ravi, na višinskih postojan kah p a je še 
n ap rej prebivalo staro prebivalstvo.

oblikovanje vratu meča gotovo mlajša komponenta, kot kaže podobno obli­
kovani vrat iz V orderberga in Stutterna.3 2 Omenjena meča sta bila najdena 
skupaj z bojnim nožem z obročastim zaključkom na ročaju, kar je pri tej 
vrsti noža mlajši element.
Y enem primeru (tab. 6, 13) je bila najdena tudi železna veriga za 
pripenjanje meča. Izdelana je bila iz skovanih spletenih členov. Običajno 
sestoji iz dveh delov, od katerih se eden končuje v zanko (kot naš pri­
merek), drugi pa v kaveljčku. Nasproti neutemeljenim trditvam, ki so v tej 
verigi videle germansko značilnost,3 3 je J. Filip dokazal, da je železna ve­
riga tega tipa tipično keltska in da sovpada s prostorom keltske naselitve.3 4 
Filipov seznam najdišč lahko še znatno dopolnimo ne samo s kranjskim 
primerkom, ampak tudi z Mokronogom, Forminom in nekaterimi podonav­
skimi najdišči.3 5 Kronološko je tip verige značilen za srednji laten, le de­
loma ga poznamo še tudi v kasnem (horizont keltskih oppida po Filipu).3 6
V popolnoma drugo področje nas vodi enorezni ukrivljeni meč 
(tab. 8, 1), ki je bil najden v strugi Ljubljanice na Barju. V nasprotju z dol­
gim keltskim mečem je to orožje zahodnih balkanskih Ilirov in so ga na 
našem področju zadržali še tudi v latenski dobi predvsem Japodi.3 7 Tudi 
primerek iz Ljubljanice si moramo razlagati z vplivom Japodov, pri tem 
pa velja isto, kar za keltske latenske meče; kot ne more posamezen keltski 
meč že dokazati prisotnost Keltov, tako tudi ukrivljeni enorezni meč iz 
Ljubljanice še ni dokaz za prisotnost Japodov na tem področju. Zanimivo 
pa je, da govori U. Kahrstedt3 8 na podlagi pisanih virov o premiku Japodov 
proti severu v drugem stoletju. Zveza je zanimiva, vendar z arheološke 
strani še vedno nezanesljivo podprta: za gotovost tudi meč iz Ljubljanice še 
ne zadostuje.
Tipološko je meč iz Ljubljanice kasen in ga smemo postaviti v latensko 
obdobje, iz zaključnih najdb pa taka časovna opredelitev še ni jasno doka­
zana. Začetek te vrste orožja pa je brez dvoma starejši in njegov izvor 
še neproučen. Staretovo karto razširjenosti je treba še znatno razširiti: 
vanjo je treba vključiti še Picenum3 9 na zahodu in vzhodno Podonavje.4 0
Železne sulice med našim latenskim gradivom (Kranj-vila Prah, tab. 
6, 14—16) so vrbnolistnega tipa in jih najpogosteje srečamo prav v horizontu
3 2 H. Miiller-Karpe, Carinthia i, 141. 1951, 622 ss.
3 3 J.Caspart, WPZ 16, 1929, 40 ss. W. Jenny, PZ 23, 1932, 246 s.
3 4 Keltové ve stredni Evrope (1956) 170.
3 5 A. Müllner, Typische Formen T .40 (Mokronog); A. Smodič, ČZN 35, 1940, 
6 sl. 1, 2 (Formin). Čfr. S. Gabrovec, 900 let Kranja (1960) 23, karta 6 kaže raz­
širjenost mečeve verige našega tipa.
3 6 Npr. M anching, W. K ram er, Germ ania 30. 1952. 330.
3 7 E. Sprockhoff v Ebert, RL 11. 434 s. s. v. Schwert. F. Stare, AV 4, 1953. 203 s. 
s karto razširjenosti. Za ljubljanski primer imamo predvsem dobre paralele v 
Šmihelu pri Postojni. M. Hoernes, MAGW 18, 1888, 230 ss. Taf. 4, 4—6 (z obravnavo 
tega tipa meča).
3 8 Studien zur politischen und Wirtschafts-Geschichte der Ost und Zentralalpen 
vor Avgustus. Nachrichten von der Ges. d. Wiss. zu Göttingen. Phil.-Hist. CI. 
1927, 1 ss.
3 9 V. Dumitrescu, L ’età del ferro nel Piceno (1929) 29 ss.
4 0 D. Berciu-E. C om sa, M ateriale si C ercetari archeologice 2, 1956: 324, fig. 53, 
3; fig. 60, 1: fig. 95. 2. 5; fig. 126, 1 . 2. G lej tudi B. Čovič. G lasn ik (Sarajevo) 14, 
1959, 76 s. Od balkan sk ih mečev je treba ločiti gršk e: A. C erm anovič, Vesnik 
(Beograd) 4. 1957, 74 ss.

mečevik verig iz sploščene žice,4 1 kakršna je bila najdena indi v našem 
grobu iz Kranja. Lahko so tako srednje kot poznolatenske, vendar je pogla­
vitni čas njihove razširjenosti drugo stoletje. Od raznolike skale lialštatskih 
sulic pa je težko zanesljivo ločiti tovrstno latensko gradivo, razen v izrazi­
tih primerih široko listnatih sulic. Tako za drugo sulico iz Kranja (tab. 6,3) 
le težko zanesljivo sodimo, da bi bila latenska, kot to misli R. Ložar.4 2 
Podobno je tudi z okovi za kopje, ki so bili najdeni na Ajdovskem gradcu 
(tab. 3, 3. 10: 4, 13).
Bolj zanimivi so latenski bojni noži. Dva sta bila najdena v Mengšu 
(Kamniški zbornik 10, 1965, tab. 6, 1 in 4, 4) in trije v strugi Ljubljanice 
(tab. 8, 2. 5. 6). Vsi primerki so kasni in stoje tipološko že prav na koncu 
razvoja keltskega bojnega noža, ki ga najdemo prvič že v zgodnjem la­
terni.4 3 Nadaljnjo stopnjo razvoja nam kažejo primerki iz Mokronoga, For­
mina, Förka.4 4 Razširjeni ročaj zgodnjelatenskega tipa je okrnel v plastični 
okrogli zaključek, še pozneje pa se je nož zaključil v obročku. Šele po tej 
stopnji razvoja nastopijo naši noži. Prej okrogli ročaj postaja ploščat in 
prejšnji obroček na ročaju se je ohranil kot luknjica v ročaju. V zadnjem 
razvoju pa zakrni tudi ta in dobimo na koncu ročaja ponovno obroček, ki 
pa ni več sklenjen. Oba zadnja tipa,4 5 kot ju poznamo v Mengšu, stojita 
že prav na koncu latenskega razvoja in sodita v drugo polovico prvega 
stoletja, najdemo pa jih še tudi v rimskem obdobju. Predvsem primerki iz 
struge Ljubljanice (tab. 8, 2. 3. 6), kjer je izginil že tudi ostri prehod med 
ročajem in rezilom, so verjetneje že rimskodobni, kot kažejo podobni noži 
iz rimskodobne nekropole v Bobovku pri Kranju.4 6 Tu podani tipološki 
razvoj dobro potrjujejo tudi sklenjene najdbe. Na vsem prostoru južno- 
vzhodnih Alp je ta tip noža po prihodu Keltov splošno sprejet in dokaj 
razširjen.4 7
Podobno lahko rečemo tudi za druge nože iz struge Ljubljanice (tab.
8. 4. 5). Tipološko sodijo v poznolatenski horizont, kot nam kažejo koroški 
in mokronoški primerki,4 8 dobimo jih pa še prav tako lahko tudi v rim­
skem času.4 9
Med sekirami imamo dva tipa: uhato sekiro z Ajdovskega gradca 
(tab. 5, 4) in enostranski plavutasti tip sekire iz Kranja (tab. 6. 4. 5). Prva 
nastopi že v mladohalštatskem obdobju (Ha D 3). kjer jo dobimo skupaj
41 J. Filip, 1 . c., 166. Pri nas predvsem Formin, A. Smodič. CZN 35. 1940. ris. 5.
12 GMDS 1 1 . 1930. 22 s. Se težje je to trditi za ostali dve sulici (Tab. 6, 1— 2) 
iz Kranja — Rangusov vrt.
4 3 J. Filip, 1 . c., 174 in T. 1 2 , 6. 8. Primerjaj tudi nože v Hallstattu: K. Kromer, 
Hallstatt T. 189. 1 : 199. 4 idr.
4 4 A. Smodič, 1 . c., ris. 3. 15—18 (Formin), A. Müllner, Typische Formen 41. 1— 3.
H. Müller-Karpe, 1 . c., Abb. 9, 8.
4 5 V kasnolatenskem depotu iz Kolina najdemo oba lipa skupaj. J. Filip,
I. c. Tab. 1 2 1. 5.
4 6 P. Petru in A. Valič, A V 9—10, 1958—1959, tab. 1 2 , 1 : 13. 1 . 3. Cfr. tudi 
P. Petru. Latenoidni enorezni noži iz rimske nekropole v Bobovku pri Kranju. 
Vesnik (Beograd) 5, 1958. 265 ss.
4 7 H. M üller-K arpe, 1 . c., 659 ss.
4 8 H. Müller-Karpe, 1 . c. Abb. 8, 3 in 1 0 . 3.
4 9 Npr. Verd pri Vrhniki: P. Petru-V. Šribar AV 7, 1956. 297 s„ T. 1. 6.

z najinlajšimi variantami certoškili fibul.5 0 Značilno je, da jo pogosto do­
bimo prav v nekropolah, ki se iz najmlajše balštatske stopnje (Ha D 3) 
nadaljujejo še tudi v polni latenski čas.5 1 Brez dvoma ostane sekira tega 
tipa še tudi v latenskem času v uporabi5 2 in predstavlja posebnost jugo- 
vzbodnoalpskega področja. Predvsem v grobovih predstavlja sekira izra­
zito nadaljevanje halštatske tradicije, v tipično keltskih grobovih je sicer 
sekira popolnoma neznana.5 3
Podobno velja tudi za preprosto plavutasto sekiro. V obliki, ki jo 
poznamo iz Kranja (tab. 6, 4. 5), je brez dvoma južnovzhodna alpska po­
sebnost, ki se je razvila iz običajne halštatske plavutaste sekire. To nam 
zelo dobro kaže Idrija ob Bači in Reka pri Cerknem,5 4 kjer dobimo 
v starejšem delu nekropole še sekire v halštatski obliki, pozneje pa v la­
tenski z enostranskimi plavutmi. Enostranske plavuti se uveljavijo pred­
vsem v kasnem latenu in niso omejene le na sekire. Na drugem ozemlju, 
predvsem v keltskih oppidih, je naš tip sekire v nekaj spremenjeni obliki 
(predvsem kot orodje!) sicer prav tako znan, vendar ne iz grobov, ampak 
iz naselij in depojev.5 5 Tej obliki ustreza tudi sekira iz struge Ljubljanice 
(tab. 8, 8).
Podobno velja tudi za druga orodja (dleta, svedre tab. 3, 7—9; 4, 12) 
z Ajdovskega gradca. Kolikor jih moremo tipološko razločevati, so njihova 
domovina južnovzhodne Alpe, v bolj ali manj podobni obliki pa jih po­
znamo tudi iz keltskih oppida. Značilno je, da se v kasnem latenu razvije 
velika množina orodja — pri tem je za celo vrsto novosti iskati nastanek 
v jugovzhodnih Alpah, oziroma govorjeno politično, v Noriku, — ki je 
z rimsko zasedbo še v celoti ostalo v veljavi.
Gorenjske latenske fibule lahko uvrstimo v vse časovne stopnje. Po 
svoji shem i je še zgodnjelatenska fibula, ki je bila najdena na Bledu 
(tab. 8, 1 0 ). Noga sicer ni ohranjena, vendar je tip zelo jasno določen. Po­
dolžno preklani lok je bil izpolnjen z emajlom ali podobno snovjo, prav 
tako okrogli zaključek noge, ki se pogosto končuje v obliki antropomorfne 
glavice (v našem primeru noga ni ohranjena). Fibula je domača v notranje- 
alpskih predelih, kjer jo dobim o posebno pogosto v Ticinu.5 6 To velja še 
posebej za tip, kot je bil najden tudi na Bledu, kjer je podolžno preklani 
lok na obeh straneh ornamentiran s prečnimi kanelurami. Ta prečni orna­
ment je lahko še znatno močneje izoblikovan, kot nam kaže primerek
5 0 Magdalenska gora: S. Gabrovec A V 13—16, 1963, tab. 17 (grob z negovsko 
čelado!). Mnogo gradiva je nepubliciranega v Narodnem muzeju v Ljubljani.
5 1 Tako npr. Valična vas — Narodni muzej. Mokronog. Šmihel pri Postojni: 
M. Hoernes, MAGW 18, 1888, 234 s. Taf. 5, 10—14.
52 Tako jo pozna Idrija ob Bači še v kasnem latenu. vendar že v nekoliko 
spremenjeni obliki: J. Szombathy, MPK 1, 1903. fig. 100, 140. 170, 183. Cfr. tudi 
Mokronog: Srednjelatensko obdobje v Sloveniji v tej štev. Arh. vestnika.
53 Izjema bi bil grob iz Manchinga: J. Filip, Keltové, 116. obr. 36. Vendar 
je sekira iz Manchinga drugega tipa.
5 4 J. Szombathy. MPK 1 . 1903. Fig. 28 nasproti Fig. 54, 55 idr. V skladu s krono­
logijo grobišča prevladuje seveda sekira z enostranskimi plavutmi. Reka pri Cerk­
nem. Naravoslovni muzej na Dunaju, nepublicirano.
55 J. Filip, Keltové. Tab. 1 2 1 , 1 . 5.
5 6 Ulrich, Die Gräberfelder in der Umgebung von Bellinzona (1914). Taf. 6. 6. 
8 ; 32, 7 ; 44. 14—16, 22. 23 idr. W . Krämer. Germania 39, 1961, Taf. 41 in 42. W . Krä­
mer, o. c., omenja 50 fibul naše vrste iz Giubiasca.

tovrstne fibule iz Manchinga.5 7 5 8 Domovina blejske fibule bo vsekakor Ticino, 
od koder je prišla po notranjealpskili poteh tudi v keltsko severno pred­
alpsko predgorje in v Graubünden in Vorarlberg,5 3 ob južnem robu Alp 
pa očitno tudi k nam na Bled.5 9 W . Krainer je zbral in proučil posebno 
vrsto fibule tega tipa, katere noga se končuje antropomorfno. Ta antro­
pomorfni dodatek je tipično alpska last; ali ga pozna tudi blejska fibula, 
zaradi fragmentirane noge ne vem o. Seznam fibul s karto razširjenosti 
pri Kramerju6 0 ima za izhodišče antropomorfni zaključek noge, ki ga 
poznajo tudi fibule drugega tipa in ne obsega torej le fibul blejske variante. 
Nasprotno pa je seveda fibula našega tipa lahko tudi brez antropomorfnega 
zaključka in ni obsežena v Krämerjevemu seznam u. Kljub temu zbrano 
gradivo dobro potrjuje, kar sm o že poudarili, da je dom ovina fibule v va­
rianti, kot jo poznamo tudi z Bleda, Ticino. Kronološko jo podano gradivo 
uvršča — kljub zgodnjelatenski shem i — v srednjelatensko obdobje.6 1 Pri 
tem seveda ne mislimo zanikati, da je fibula dobila svoje pobude v zgodnje- 
latenskih keltskih fibulah severno od Alp, katerih lok je podolžno pre­
klan.6 2 Primerek z Bleda je v tej čisti ticinski obliki prišel najdalj na vzhod. 
Fibula iz Ordód-Babóda na Madžarskem,6 3 ki bi jo lahko imenovali v tej 
zvezi, izhaja bolj iz širšega tipa s podolžno preklanim lokom kot iz spe­
cialne tieinske variante. Prav tako sta primerka iz Idrije ob Bači6 4 6 5 že bolj 
oddaljeni varianti, ki nima neposredne zveze z obravnavano ticinsko va­
rianto. Pojav te fibule na Bledu je nedvom no nekaj tujega, česar ne m orem o 
razložiti niti iz domače halštatske tradicije niti ne sodi v oblikovni zaklad 
gradiva, ki so ga prinesli k nam Kelti ob svojem vdoru na danes slovensko 
ozem lje. Tako nam ostaja tudi značaj nekropole ob blejskem jezeru, h ka­
teri naj bi obravnavana fibula sodila, nejasen. Teoretično bi še najlažje 
mislili na nekropolo kulturnega in časovnega značaja, kot je Idrija ob 
Bači, za katero sm o že dejali, da pozna podobne fibule.
Drugo fibulo, po shemi srednjelatensko, poznam o iz Šmartnega v Tuhi­
nju (Kamniški zbornik 10, 1965, tab. 11, 3).6 5 Take fibule ne najdemo v sklopu 
izrazitega keltskega gradiva (mokronoška skupina) niti pri nas niti drugod.
57 W . Krämer, Germania 39, 1961, 507. Abb. 1 . Tat. 58.
5 8 O. Tschumi, Urgeschichte des Kanton Bern (1953) Abb. 66. J.Heierli, MAG 
22, 1892 [92].. D. Viollier, Les sépultures du second âge du fer (1916) pl. 2, 75; 3. 81. 
Die Eisenzeit der Schweiz. Repertorium d. Ur-und Frühgeschichte d. Schweiz 3 
(1957) Tat. 14, 32: 17, 48. J. Heierli-Ochsli, Urgeschichte Graubündens. MAG Zürich 
26. 1 , 1903. 33. Taf. II, 8. O. Menghin, Die vorgeschichtlichen Funde Vorarlbergs 
(193?) 64. Abb. 51. 2 . 2 c in 54. 4.
5 9 Od južnoalpskih primerkih naj omenim predvsem Ornavasso: E. Bianchetti, 
1 sepolchreti di Ornavasso. Atti d. Soc. Arch, e Belle Arti Torino 6. 1895 . 31. 173, 
Tat. 10, 17. 2 1 .
6 0 Germania 39, 1961, 315 Abb. 2 in 320 s.
6 1 W . Kramer, o. c., 309 ss.
6 2 W . Kramer, Germania 38, 1960. 30 s.
6 3 I. Huniady, Die Kelten in Karpatenbecken (Diss. Pann. II, 18, 1942) Tat. 18, 7.
6 4 J.Szombathy, MPK 1 . 1903, fig. 38 jn 40.
6 5 H. Müller-Karpe, o. c., 654, op. 196 navaja kot najdišče za to fibulo Metliko, 
kar pa se ne sklada z mojimi podatki, ki sem jih dobil od družine Sadnikar. Gre 
za nejasnost, ki jo bo komaj lahko razvozlati. Na eni fotografiji je M . K. sam 
označil pri fibuli najdišče Šmartno v Tuhinju.

Tako je ne pozna niti Mokronog, ne Formin, na Koroškem pa le Celovec.6 6 
Njeno domovino moramo iskati drugod, v japodskem krogu, kot kažejo 
številni primerki iz Vinice.6 7 Prav tako je razumljiva v Šmarjeti.6 8 Prav na 
tem primeru pride v polni meri do izraza problematičnost Miiller-Karpejeve 
delitve slovenskega latena v dve stopnji, v starejšo nrokronoško in mlajšo 
šmarješko. Nasprotje Mokronog—Šmarjeta ni le kronološkega pomena, 
ampak bolj kulturnega; za njim se skriva tudi problem različnih kulturnih 
vplivov ali celo etnične pripadnosti.6 9
Med fibulami poznolatenske sheme imamo nekaj kosov iz Kranja, iz 
prostora langobardske nekropole (tab. 6, 6—8). Na prvem mestu bomo ob­
ravnavali fibulo tab. 6, 7, ki sodi v krog fibule Nauheim.7 0 Med fibule te 
vrste štejemo poznolatenske fibule z nizkim lokom, ki je skovan listnato, 
s štirikrat uvitim peresjem, ki je spodvito pod lokom, in s predrto nogo, 
ki se končuje koničasto ali pravokotno. Fibula je izdelana iz enega kosa. 
Razširjenost fibule Nauheim sega od Normandije oziroma srednje Francije 
na zahodu, do Madžarske in Koroške na vzhodu.7 1 Njeno glavno področje 
so keltska oppida, predvsem na zahodu in v Porenju. Časovno dobimo fi­
bulo v drugi polovici prvega stoletja, po Cezarjevem zavzetju Galije in 
sega še v poznoavgustejski-zgodnjetiberijski čas. Njen glavni časovni po­
udarek je druga polovica prvega predkrščanskega stoletja. Fibula iz Kra­
nja ima znake tipa Nauheim, vendar ne v celoti: predvsem noga ni izdelana 
v predrti shemi, ampak je polna in predrta le z drobno luknjico. Fibulo 
s tako oblikovano nogo poznamo še iz Curine in Reke pri Cerknem.7 2 je 
torej južnovzhodnoalpska varianta, ki se sporadično dobi tudi na japod­
skem ozemlju.7 3 Nekaj mlajšo varianto podobne fibule predstavlja drugi 
kos iz Kranja, tab. 6. 6. ki ima peresje že zaščiteno s stranskimi ščitniki.7 4
Na prostoru langobardske nekropole v Kranju sta bili najdeni tudi 
dve železni fibuli (tab. 6, 8. 9), ki sodita še med poznolatenske po svoji 
shemi, časovno pa jim zaradi slabe ohranjenosti in zaradi nezaključenosti 
najdb ne moremo določiti točnega mesta. Primerjati jih moramo predvsem 
s fibulami iz keltskega oppida Stradonice.7 5 Precejšnja podobnost teh fibul 
z gradivom groba 14 v Hoppstädtenu,7 6 ki sodi že v horizont po fibuli tipa 
Nauheim, ne izključuje že tudi datiranja v cesarsko dobo.
Zapestnice poznamo v našem gradivu le skrom no. Iz Šmartnega v Tu­
hinju imamo en primerek zgodnjelatenskega tipa z odebeljenimi konci
6 6 H. Dolenz, Carinthia I, 147, 1957. 46 s., Abb. 5.
6 7 R. Ložar. GMDS 15, 1954. 27, T. 7, 3. 5. 6. Treasures of Carniola T. 16, 
83; 18, 99: 20. 115. 116.
6 8 H. Miiller-Karpe, 1 . c., Abb. 18, 2.
6 9 Cfr. Srednjelatensko obdobje Slovenije v tej številki vestnika.
7 0 J. Werner. Jb RZM 2, 1955, 170 ss.
71 J. Werner. 1 . c., 194 — Karta razširjenosti. Od slovenskih primerkov upošteva 
Werner le en kos z Vinjega vrha, ne pa naših kosov, ki dejansko niso čisti pri­
merki tipa.
72 A. B. Meyer, Gurina (1885) 23 s. T. 6, 2 (O. Tischler). Reka pri Cerknem: 
nepublicirano. Naravoslovni muzej na Dunaju.
73 V. čurčič, WMBH 7, 1900, 25, fig. 34.
7 4 E. Patek, Verbreitung und Herkunft der römischen Fibeltypen in Panonien 
(Diss. Pann. If. 19) 1942, 79ss.
75 J. Filip, Le., 145, obr. 44.
7 6 J. Werner, 1 . c., 174 in Abb. 7.

(Kamniški zbornik 10, 1965, tab. 11, 1). Na Češkem dobim o ta tip zapestnice 
predvsem v spremstvu fibule tipa D uc-hcov,7 7 nastopa pa lahko, kot ugo­
tavlja j. Filip, še tudi kasneje. Y Sloveniji je do sedaj šmarski primer edini, 
ki ga poznam o.
Druga zapestnica (Kamniški zbornik 10, 1965, tab. 11, 2) iz istega naj­
dišča je steklena in sodi v horizont drugih steklenih zapestnic, ki jih pri 
nas poznamo.7 8 Vse so gladke in tipološko mlajših variant, starejših tipov 
z bradavičastimi izrastki in podolžnimi rebri pa pri nas ne poznamo.7 9 
Tako stekleno zapestnico omenja Schmid tudi iz svojih izkopavanj na Du­
naju pri Jereki, vendar se nam ni ohranila.
Zelo maloštevilno je iz latenske dobe ohranjena keramika. To, kar 
poznamo iz Schmidovega izkopavanja na Ajdovskem gradcu in na Dunaju 
pri Jereki, ne zadostuje, da bi si pridobili jasno sliko. Za Dunaj pri Jereki 
omenja W. Schmid v svojih zapiskih poznolatensko keramiko, ni pa 
ohranjena. Borne ostanke iz Schmidovih izkopavanj, ki so se nam ohranili, 
lahko označimo le po tehnični izdelavi. Velika večina je halštatske kera­
mike, prav podobne izdelave, kot jo najdemo v grobovih v Jereki in v Bit­
njah. Nekateri profili kažejo tudi na vaze na nogi, ki so tako pogostne 
v halštatskem obdobju. Druga močna skupina je groba hišna keramika 
rumenkaste barve, včasih metličasto glajena (npr. tab. 2, 19—20), ki bo pač 
lahko tudi latenska, po izdelavi pa stoji tudi ta v halštatski tradiciji. Za­
radi istega vzroka tudi težko opredelimo nekatere ornamentirane kose 
(tab. 2, 13. 15. 18), ki kljub svojemu ornamentu v tej okolici ne morejo 
povedati mnogo. Več pove fragment izrazito poznolatenske grafitirane 
keramike (tab. 2, 14), najdene na Ajdovskem gradcu, ki je izredno pogosto 
blago v kasnem latenu.8 0
Bolj je zanimiva grobna keramika iz Mengša. Obe posodi iz groba 1 
(Kamniški zbornik 10, 1965, tab. 4, 1—2) sta po izdelavi izrazito halštatski 
(črna halštatska keramika), le da je skleda v primerjavi s tovrstnimi 
halštatskimi posodami zelo groba. Tudi po obliki se ne razlikujeta od 
halštatskega oblikovnega zaklada. To velja predvsem za skledo z uvihanim 
ustjem,8 1 medtem ko je prva posoda za presojo preslabo ohranjena. Ta 
izrazito halštatski element je v kasnem latenu gotovo presenetljiv, ne 
smemo pa iz teh osamljenih primerkov izvajati že kakih večjih zaključkov.
Keramika iz drugih dveh grobov pa je popolnoma drugega tipa (Kam­
niški zbornik 10, 1965, tab. 4, 3. 5: 5, 1). Lonci z metličasto glajeno površino 
so v poznolatenskem horizontu gotovo pogostni, v isti obliki in ornamentu 
pa jih dobimo tudi še v cesarski dobi.
Dvoročni vrč iz groba 3 (Kamniški zbornik 10, 1965, tab. 5, 1) sodi v teh­
niki in obliki v poznolatenski panonski horizont. Od tam lahko navedemo
77 J. Filip, 1 . c., 125 in T. 25, 18; 24. 17; 25, 27; >1 . 10. 1 1 : 35, 4 idr.
7 8 Tli. E. Haevernick. Die Glassarmringe und Ringperlen des Mittel- und 
Spâtlatènezeit auf dem europäischen Festland (I960) prinaša sedaj celotno gradivo, 
v katerem je upoštevano in podrobno detajlirano tudi jugoslovansko. Glej. o. c., 
290 z nadaljnjim seznamom. Zapestnica iz Šmartnega sodi v tip 7 a po Haever- 
nickovi (str. 50 s. in Taf. 2 2, 9 s karto razširjenosti).
7 9 J. Filip, 1 . c., 148 s.
8 9 J. Filip, 1 . c., 204 ss.
8 1 Tip posode je običajen v grobovih od KŽG dalje. V latenski dobi je dokaj 
redek, cfr. Filip, 1 . c., tab. 12 2 , 8 .

tudi največ paralel.8 2 Prevzela ga je tudi rimska provincialna kultura in ga 
srečamo še tudi v zgodnji cesarski dobi, običajno prav tako na panonskem 
področju.8 3 Mengeški grob je zanesljivo že rimskodoben, kot pričajo frag­
menti steklene posode, vendar stoji še v neposredni poznolatenski tradiciji.
Posebej moramo obravnavati še miniaturna železna rala in črtala 
z Dunaja pri Jereki (tab. 1, 1—12. 14—16). Ker smo celotni problem prvega 
železnega ornega orodja že obravnavali.8 4 8 5 zadostuje, da podamo na tem 
mestu le zaključke, ki so važni za historični položaj bohinjskega kota.
Že pri obravnavi drugega orodja smo omenili, da razvije kasni laten 
celo vrsto specializiranega orodja prav v modernem pomenu. Ena izmed 
teh velikih iznajdb je tudi železno ralo. Da ne gre pri tem le za bolj ali 
manj izpopolnjeno motiko, ampak za pravo orno orodje, nam kaže najdba 
črtal, ki jih dobimo že od vsega začetka skupaj z železnimi rali (Idrija ob 
Bači, Reka pri Cerknem)6 5 in h katerim se pridružuje še gredeljnica. Vsi 
trije elementi nam dajo prav konkretno predstavo ornega orodja v podobi 
tako imenovanega rala s kolci, ki ga najlaže navežemo na Plinijevo poro­
čilo o iznajdbi pluga po Retijcih.8 6 8 7 Vsekakor je orno orodje v kombinaciji 
rala, črtala in gredeljnice arheološko prvič izpričano v južnovzhodnih 
Alpah, oziroma govorjeno s političnim pojmom tega časa, v Noriku. Vsa 
najdišča z ornim orodjem. Idrija ob Bači, Reka, Čurina, so v svojem arhe­
ološkem gradivu tudi kulturno najožje povezana. V tem kulturnem krogu 
tudi smemo videti nastanek te vrste ornega orodja, ki živi nato še v vsej 
rimski dobi in so ga pozneje, verjetno v Panoniji, prevzeli tudi Slovani.
Primerki z Dunaja so miniaturni, verjetno votivnega pomena. A otivni 
primerki so za sedaj osamljeni, če izvzamemo votivno ralo na obesku iz 
Szilagy-Solmyo,6 7 ki pa sodi časovno že v zgodnji srednji vek. Vendar so 
izdelani očitno po velikih uporabnih kosih in zanesljivo predpostavljajo 
tudi poznanje pravega ornega orodja. V duhovnem življenju so izraz do­
mačega verovanja in domačih običajev. Povezava Bohinja z najdišči, ki 
poznajo orno orodje, to je predvsem z Idrijo ob Bači in Cerknim, je očitna. 
Kot je bil torej Bohinj v halštatskem času najožje povezan s svetolucijsko 
kulturno skupino onkraj baškega prelaza, tako lahko domnevamo zvezo 
s tem prostorom še tudi v latenskem času. Tako pravo orno orodje kot 
miniaturni izdelki so produkt poznolatenske kulture v jugovzhodnem alp­
skem prostoru, ki živi dalje še tudi po rimski zasedbi. Iz te ugotovitve je 
tudi dvom, ali naj uvrstimo primerke iz Dunaja pri Jereki še v pozno­
latenski horizont Dunaja, ali pa že v rimskodobni. brez globljega pomena.
8 2 I. Hunyady. Die Kelten in Karpatenbecken (Diss. Pann. II. 18. 1942). T. 65.
8 3 Emona. Dunajska cesta gr. 257: É. Bonis. Die kaiserzeitliche Keramik von 
Pannonien (Diss. Pann. II. 2 0. 1942), 126. Drnovo: Nar. muzej Ljubljana, inv. 
št. 1236. Stenjevac: V. Hoffiler. Vjestnik. Zagreb. 1905/4. 168. sl. 2 0.
M Slovenski etnograf 8, 1955. 9 ss.
8 5 J. Szombathy, MPK 1, 1903. 322 s. in 330 (Idrija ob Bači), Naravoslovni muzej 
na Dunaju, neobjavljeno (Reka pri Cerknem).
8 5 Plinius Nat. hist. 1 8 ', 18, 48. Non pridem inventum in Raetia Galliae duas 
addere tali rotulas, quod genus vocant plaumorati.
8 7 J. Hampel, Alterthümer III, 14 c.

ZUSAMMENFASSUNG 
Die Latènezeit in Oberkrain
In diesem Artikel ist das gesamte Latènematerial aus Oberkrain gesammelt 
und veröffentlicht. In den zeichnerischen Beilagen fehlt nur das Material aus dem 
gewesenen Kamniker Bezirk (Bezirk Stein) das vor kurzem im »Kamniški zbornik« 
(Anin. 3) veröffentlicht worden ist. und das Material aus dem Hof der Slowen. 
Akad. d. Wiss. u. Künste in Ljubljana, auch teilweise veröffentlicht (Anm. 2 2).
Das Material stammt grossenteils aus Ansiedlungen (Ajdovski gradeč, Taf. 2, 
1 3 '— 23 bis T af.5; Jereka, Taf. 1— 2, 1 2 ; Kranj, bei der Pfarrkirche Taf. 7) und viel 
weniger aus Gräbern (Bled, Taf. 8, 1 0 ; Kranj, Taf. 6, 4— 1 6 ; Lukovica, Anm. 23; 
Mengeš, Anm. 25) ; an sechs Orten wurden keltische Münzen gefunden (Domžale, 
Kropa, Ljubljana, Moravče, Radovljica, Šentvid pri Ljubljani, Anm. 26): der Rest 
sind Zufallsfunde. Von den abgeschlossenen Ansiedlungskomplexen Ajdovski gra­
deč und Jereka haben wir das gesamte Material veröffentlicht (das in einzelnen 
Stücken schon römerzeitlich oder noch hallstättisch sein kann) oder aber bloss 
eine Auswahl um die Lage zu erläutern (so Kranj, Taf. 7). Die Fundstätten mit 
Literatur und Materialverzeichnis sind im ersten Teil des slowenischen Textes, 
Ss. 1—10, angeführt.
Die Latèneansiedlungen in Oberkrain erwachsen in allen Fällen organisch aus 
hallstättischen Grundlagen. Der Besiedlungsraum ist hallstättisch, und die Ansied­
lungen waren schon in der Hallstattperiode entstanden. Der Haustypus ist hallstät­
tisch und ändert sich nicht während der ganzen Dauer der Ansiedlungen, soweit 
sich das überhaupt prüfen lässt. Offensichtlich handelt es sich um Blockhäuser. 
W. Schmid, der in Bohinj ausgegraben hat, beschreibt uns den Haustyp ziemlich 
eingehend, doch geht seine Beschreibung nicht über seine allgemeine Vorstellungen 
vom Hallstätter Haus in den Südostalpen heraus (Anm. 27). Im Material selbst 
haben wir wegen der wenig ausgiebigen Dokumentierung fast keine verlässlichen 
Stützpunkte für W. Schmids Anschauungen; die seichte Kulturschicht (10—30 cm!) 
würde sie kaum gewähren. Wegen der nicht erhaltenen Stratigraphie ist auch das 
erhaltene Material ziemlich zufällig und kann uns nicht die gesamte Tragweite der 
Problematik und die in den einzelnen Perioden eingetreteuen Veränderungen zeigen.
Alle Gräber sind Brandgräber. Einzelbeobachtungen sind unbekannt. Das 
Material aus Kranj (Grab 10— 1 1 , Taf. 6, 12—16) und aus Lukovica (Anm. 23) gehört 
in die Mittellatènezeit. das aus Mengeš (Anm. 25) offenbar in die Spâtlatène- und 
die Römerzeit; in dieselbe Periode gehört auch das Material von der Stätte der 
späteren Langobarden-Nekropole in Kranj (Taf. 6. 6— 9, 1 1 ).
Der Mangel an den systematischen Forschungen und das zu wenig charakte- 
rische Material aus Oberkrain gestatten nicht, dass wir an seiner Hand ein tieferes 
Studium der Latèneperiode beginnen könnten. Jedenfalls lässt sich auch für 
Oberkrain feststellen, dass in der Frühlatènezeit (Lt A— B) die junghallstättische 
Kultur noch lebendig ist. In der Mittellatènezeit sind keltische Einfälle auch in 
Oberkrain anzunehmen, wofür das (übrigens ziemlich bescheidene) Material des 
Mokronoger Typs spricht. Was das Wocheines Tal anlangt, scheint es auch in der 
Latèneperiode mehr mit dem Gebiet auf der küstenländischen Seite der Julischen 
Alpen verbunden gewesen zu sein. d. i. mit der Tdrija-Gruppe.
Eine Analyse der einzelnen Stücke des Materials gibt der Autor auf den 
Seiten 1 3 —20 des slowenischen Textes. Anm. 32—87.



1 —12 Jereka-Dimaj, 13—25 Ajdovski gradeč v Bohinju (1—5. 9—10. 16. 23 Natur- 
historisches Museum, drugo — sonst Narodni muzej). 1 — 10 železo — Eisen, 1 1 —1 2 .
16. 23 bron — Bronze, 13—13. 18—22 keramika — Ton, 17 kvarcit — Quarzit.
(1—23 = %)

Ajdovski gradeč v Bohinju (4. 6. 1 2 Naturhistoriches Museum, sicer — sonst Narodni 
muzej). Vse železo — alles Eisen. (1 — 1 2 — V s)

Ajdovski gradeč v Bohinju (1. 2. 15. 1 9 Naturhistorisches Museum, drugo — sonst 
Narodni muzej). 1— 4. 8—9 bron — Bronze, drugo železo — sonst Eisen. (1—19 = 2/s)

Aidovski eraelee v Bohinju (vse — alles Naturhistorisches Museum). Vse železo —
alles Eisen. (1—7 = 2ls)

Kranj (4—11 na Lajhu, 12^16 vila Prah). 6—7. 10 — 1 1 bron — Bronze, 1— 5. 8— 9. 
13—16 železo — Eisen. (1—15 = % , 16 = */e)

Kranj — ob farni cerkvi. 27—28. 33—34 bron — Bronze. 32 steklo — Glas. 1 1 4 .
16 — 1 7 19—21. 23—26. 30 keramika — Ton. 13. 18. 22. 29. 31 kamen — Sandstein.
(1—34 = 'A)

T. 8
i— 8 Ljubljana, 9— 10 Bled. 1—9 železo — Eisen, 10 bron — Bronze. 
(2—10 = H, 1 = M)

L A T E N N A G O R E N JS K E M
DIE LATÈNEZEIT IN OBERKRA1N
Priloga — Beilage

SITUACIJSKI NAČRT
G radišće DUNAJ pri Jereki
Izmerita: Valič B.geomv M aretič D.geom.
Jereka-Dunaj. Geodetski posnetek. Merilo 1 : 1000