Mladi o delegatskem sistemu
S seje občinske konference Zveze socialistične mladine
Gtavna razprava bežigraj-skih osnovnih organizacij ZSMS v zadnjem mesecu je bi-la ocenitev funkcioniranja de-legatskega sislem v ZSMS in v družbi. vrh razprave pa je bila konf^renca občinske konfe-rence ZSMS Bežigrad 30. 10. 79.
Ne glede na ugotavitve, da delegatski sistem dobiva veli-ko vlogo, da postaja družbeno dogovarjanje in sporazumeva-nja glavno orožje naših delov-nih Ijudl in občanov, Se nismo dosegii tistega, kar želimo. Že nekaj iasa čutimo v ZSM po-trebo po ugotovitvi funkcioni-ranja delegatskega sistema v mladinski organizaciji, kottudi kakšno vlogo odigrava mladin-ska organlzacija v izboljSanju in graditvi tega sistema kot tu-dl graditvi mladega delegata.
Dejstvo je. da v mladinski or-ganizaciji detegatski sistem še vedno premato služi za uve-Ijavljanje njej lastnih interesov. Se vedno smo vse prevečkrat zelo neučinkovitl kot posa-mezniki, vse premalokrat pa kot delegati sredine, ki nas je izvolila.
Miadi v OO ZSMS kot osnov-ni bazi in celici delovanja mla-dinske organizacije v OZD, krajevnih skupnostih, šolahter družbenih organizacijah in društvih so ugotovili predvsem naslednje:
1.  Osnovne       organizactje ZSMS ugotavljajo, da je for-malna zastopnost mladih v 53-moupravnih organih, delega-cijah in DPO primerna stopnji trenutne  družbene  aktivnosti mJadih {kar potrjuje 83 odslot-kov osnovnih organizacij). da pa je povezanost med deiegati in OOZSMS premajhna, saj 1e redke   osnovne   organizacije mlade delegate vabijo na svoje seje.
2.  Usposobljenost,        tako mtadih delogatov, kot osnov-nih  organizacij,  je še vedno premajhna, da bi bil lahko nji-hov prispevek ph graditvi dele-gatskega sistem kot tudi pri vsebini večji.  Na drugi strani pa je tudi interes delegatovve-liki meri ali zaradi svojega nez-nanja ali nepoznavanja proble-mov ali preobremenjenosti ve-likokrat premajhen \n nezado-voljiv.
3.  Mladi so v svojih razpra* vah   opozorili,   da  je  pomoč strokovnih siužb zlasti v OZD Še vedno neustrezna.
4.  še   poseben   probfem   v delegatskem ststemu pa čuti-mo na področju vzgoje tn izo-braievanja, kjer 30 v celotno Širino   delegatskega   sistema vključene ie delovne skupno-sti,   ne  pa tudi  dijaki,  ki  so vključeni samo v samoupravne odnose v ckviru šote, kjer pa imajo   še   vedno   premajhno možnost vpliva na učno vzgoj-ni proces.
Mladi kar niso hoteli nehati razprave. kako naj bi se orga-nizirali, da bi nam delegatski sistem dal kar najboljše rezul-tate. Skupaj smo phfili do ne-katerih zaključkov:
1.  Razvoj  delegatskega  si-stema in usposabljanje dele-gatov mora postati stalnaakci-ja tako 00 ZSMS kot tudi OK ZSMS in njenih organov, kar pa mora priti tudi v program mladinske organizacije.
2.  Osnovne        organizacije morajo prevzeti aktivnejšo vlo-go ph delu z delegati kot tudi pri   povezovanju   z   ostalimi DPO in OZD. KS tn Soli, kot skupni  interes vseh delovnih Ijudi in občanov.
3. Izobraievanje detegatov kot tudi stalno delo mladinske organizacije predvsem z mla-dimi delegati mora dati tudi odgovornejSi odnos delegatov do baze in obratno.
Na konferenci smo razprav-Ijali tudi o drugih pomembnih točkah kot so poročilo o dose-danjem delovanju OK ZSMS Bežigrad, kot tudi o programih za naprej. Osnovne organiza-cije na programe področja de-la OK ZSMS niso imeli bistve-nih pripomb, ker so o tem Že štroko razpravljali na konfe-rencah, komisijah \n centrih pn občinski konferenci. Velja pa omeniti razpravo sekretarja koordinacijskega odbora za družbene organizacije in druš-tva. ki je š& posebej poudaril predlog, da OK ZSMS skupaj z ob6insko konferenco SZDL na področju družbenih organlza-cij in druStev pripelje problem povezovanja tn oblik sodelova-nja v neko normalno stanje v obfiini, zlasti zaradi dosedanje slabe povezanosti z mladinsko organizacijo; na 10. kongresu ZSMS smo opredelili družbene organizacije in druStva kot ko-lektivne člane ZSMS.
ANDREJ PERKO