Štev. 13 POSTNINA PLAČANA V OOTOVINl V Ljubljani. 24. marca 1921. Leto LXI. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva. — Poverjeništvo Ljubljana. Vse spise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati urno na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša ▼ Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati iranko. Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta oan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto vel i a 60— K, poi lela 30— K, čelrt leta 15— K, posamezna številka po K 1 "20. Za neorganizirane 80 — K, za naročnike v inozemstvu 1C0'— K letno. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, i če »e tiska enkrat . . 1 K 50 vin. „ „ „ dvakrat. . 1 , — „ „ ., „ trikrat . . 80 „ ta nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine se 60 K. Telefon nredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano i naročnino, torej ni treba članstvu na- | ročnine posebe plačevati. Naročnino; reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VIL, Celovška cesta 33/1 Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklama tije so proste poštnine. IVAN DIMNIK: Organizacija tiska Udru-ženja Jugosl. Učiteljstva. O važnosti tiska ni da bi več govoril. ker mora tisk pripoznavati danes vsakdo za eno najvažnejših sredstev človeške kulture in civilizacije. Nič manj važen kot za narode, države, politiške stranke je tisk za organizirane stanove. Tisk ustvarja javno mnenje! Dobro organiziranje javnega mnenja in dobra organizacija tiska prinaša moč in zmago idejam držav, narodov, politiških strank in organiziranih stanov. V organizaciji stanovskega in rredagoško-znanstvenega, šolskega tiska zavzema učiteljstvo v primeri z drugimi stanovi pri vseh narodih eno prvih mest. Tudi jugoslovansko učiteljstvo je precej bogato na stanovskih in pedagoško-7-nanstvenih listih. Listi jugoslovanskega učiteljstva so sledeči: 1. s Narodna Prosveta«, organ Udruženja Jngoslov. Učit., izhaja dvakrat na teden v Beogradu. 2. »Učiteljski Tovariš«, glasilo poverjeništva Udruženja Jugoslov. Učit.,i zhaja tedensko v liubljani. 3. »Pokret«, organ poverjeništva Udruženja .1 ugostov. Učit., Izhaja mesečno v Splitu. A. »Učiteljski Glasnika, list učiteljstva novo-oslabodjenih oblasti, izhaja dvakrat v mesecu v Novem Sadu. 5. »Hrvatski Učiteljski Dom«, glasilo Saveza krvatskiih učiteljskih društaiva, izhaja v Za-zrebu. 6. »Učiteljska Zora«, glasilo Saveza učiteljskih druStava Bosne i Hercegovine, izhaja vsaki mesco v Sarajevu. 7. »Učitelj«, pedagoški časopis, izhaja mesečno v Beogradu. 8. »Popotnik«, pedagoško znanstveni list, izhaja mesečno v I jubljani. 9. »Napredak«, naučno - pedagoški list, izhaja mesečno v Zagrebu. 10. »Prosvjeta«, organ društva »Prosvete«, izhaja mesečno v Sarajevo. 11. »Prosvjetni Glasnik«, glasnik za školu • 4ritštvio, izihaiia v Novem Sadu. Strankarska, kulturno - bojna učiteljska glasila so: 12. »Učiteljska Borba«, organ učitelja-ice socialista - komunista, izhaja v Kragujevcu. 13. »Slovenski Učitelj«, glasilo jugosloven s-kega krščanskega učiteljstva, izhaja v Ljubljani. Učiteljstvo neodrešeneiga ozemlja v Italiji ixdaja: 14. »Učiteljski List«, glasilo Zveze jugoslovanskega učiteljstva v Julijski Benečiji, izihaja v Trstu. Po vsebini imamo torej šest stanov-sko-politiških in pet pedagoško-znanstve-nih^ glasil, ki bi prišla za UJU v poštev, «ivoje kultumo-bojnih. strankarskih uč< •eljskih listov in eno jugoslovansko uči teljsko glasilo v Italiji, ki ga izdaje od »aše organizacije po Rapallski pogodbi odtrgano učiteljstvo. Razgled po jugoslovanskem šolskem svetu nam daje poleg tega tudi »Nastavni Vjesnik« — Zagreb, Klasilo profesorskega Udruženja, ter ofi-^ijelen prosvetni organ ministrstva promete v Beogradu. Uradne šolske vesti Prinašajo od ministrstva »Službene No-v'ne« in od pokrajinskih oblasti pokrajin-ski uradni listi. Nas zanima v prvi vrsti časopisje, ki "> Prišlo za UJU v poštev, da se organiza in izpopolni v smislu pravil UjU. Temelj za organizacijo tiska UJU ''aje točka 2. § 3. pravil UJU, ki določa: Sredstvo v dosego svrhe je stanovsko-politiški m pedagoško-znanstveni tisk. V smislu pravil pridejo za člane UJU v poštev glavna ali centralna glasila in pokrajinska ali lokalna glasila. Glavna glasila nam določa že točka 3. prehodnih določb pravil, ki se glasi: Glavna glasila UJU so »Narodna Prosveta« in »Učitelj« v Beogradu; pokrajinska glasila pa omenja točka 4. prehodnih določb pravil, k' "e glasi: Pokrajinske organizacije lahko izdajajo svoja pokrajinska glasila. Kje se imajo ustanoviti pokrajinske organizacije določa § 5. a pravil, ki pravi: »Na sedežih pokrajinskih oblasti se ustanove poverjeništva okrajnih učiteljskih društev kot posredujoči organ med njimi in osrednjo upravo Udruženja. Za nas pridejo v poštev kot pokrajinske le šolske oblasti, torej se imajo poverjeništva UJU osnovati tam, kjer so sedeži višjih šolskih svetov (glav. prosv. r.avetov) in se ima njih delokrog kriti teritorijalno z njimi. Končna organizacija poverjeništev UJU je pa odvisna od ureditve državne šolske uprave po ustavi in se bo morala po tej ravnati. Po teh določilih bi se torej imela vzdrževati pokrajinska glasila UJU v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Novem Sadu in Sarajevu, v kolikor se šolski centri niso izpremenili, oziroma se ne izpremene po ustavi. Naglašam pa. da se tudi v slučaju obsežne decentralizacije naše šolsike uprave ne bodo zamogla deliti sedanja poverjeništva UJU v mnogo manjša področja od sedanjih že iz gospodarskih razlogov, posebno ne glede glasil in bode tudi v slučaju organiziranja v teritorijalno še manjša poverjeništva primorana se ista združiti glede pokrajinskih glasil in izdajati skupno za več poverjeništev eno glasilo, vsaj po 300(1 članov. Odprava pokrajinskih stanovsko-po-litiških glasil in zedinjenje na eno samo stanovsko-politiško glasilo za vso državo bi pomenilo škodo za razvoj organizacije, ker bi bil centralen list preobložen s poročili lokalnega značaja in bi ostala ne-ventilirana izrazito lokalna vprašanja, na škodo stanu, šolstvu in organizaciji. Pokrajinska stanovsko-politiška glasila imamo že sedaj primeroma dobro organizirana: Hrv. Učit. Dom — Zagreb, Učit. Zora - - Sarajevo, Pokret —.Split, Učit. Tovariš — Ljubljana. Učit. Glasnik — Novi Sad; potreba bi jih bilo le pre-ustrojiti v popolna stanovsko-politiška glasila, jim urediti enotno obliko in čas izhajanja ter za Srbijo in Črno goro ustanoviti posebno pokrajinski stanovski po-litiški list. ker lokalna poročila teh krajev sedaj preobremenjujejo Narodno Prosveto in ji dajejo bolj značaj tamošnjega pokrajinskega. ne pa centralnega glasila UJU. V tem slučaju bi zadoščalo izhajanje centralnega glasila enkrat tedensko, drugo izhajanje v tednu bi pa odpadlo na pokrajinsko glasilo za Srbijo in Črno goro. Da zadobi Narodna Prosveta lice centralnega glasila UJU je neobhodna reorganizacija urejevanja lista in organizacija sourednikov no vsej kraljevini StIS, da postane list informativen z ozirom na vso našo kraljevino v stanovsko- in šol-sko-politiških zadevah v naši državi, m se dvigne do svetovnega pregleda tudi na polju šolske in stanovske politike dru-nih narodov in držav. Druga je organizacija pedagoško-znanstvenih glasil. Pravila UJU govore samo o »Učitelju« ko pedagoško-znanstvenem glasilu UJU. Prvotni načrt pravil je pa v prehod-uji določbi tudi odrejal, da se združijo vsa pedagoško-znanstvena glasila v eno tako glasilo za vso državo. Po tem načrtu bi se Popotnik, Napredek, Prosvjeta, Prosvjetni Glasnik in Učitelj ukinili in na njih mesto bi stopila velika pedagoško-znanstvena revija za vse jugoslovansko učiteljstvo, ki bi jo urejevali dosedanji uredniki teh listov in krog katerega bi se zbirali vsi znanstveniki in pedagogi, novi in dosedanji so-trudniki na tem polju. Organizacijo urejevanja in sotrudništva bi si ustvarili uredniki sami. V interesu nas vseh in v interesu duševnega edinstva in ujedinjenja učiteljstva kraljevine SHS bi bito. da se združijo vsi pedagoško-znanstveni listi jugo slovanskega učiteljstva v eno samo veliko pedagoško-znanstveno revijo za vsi Jugoslavijo. Trden temelj tiskovni organizaciji UJU pa daje šele § 31. pravil UJU, ki določa: Člani, ki redno plačujejo članarino, prejemajo brezplačno osrednja in pokrajinsko glasilo. Na podlagi tega sklepa in v smisiu gorenjih izvajanj bi moral vsak član UJU prejemati obligatno Narodno Prosveto in Učitelj-a — ali kakor bi se že imenovala osrednja glasila — in pokrajinsko stanovsko-politiško glasilo. Pri realizaciji tega sklepa se pojavlja v prvi vrsti težkoča gospodarska strani rešitve tega vprašanja, da se ne preobremeni članstva z organizačnim davkom. Poleg članarine za upravo orga nizacije bi člani morali redno prispevati znesek za osrednje stanovsko-politiško glasilo, za osrednje pedagoško-znanstveno in pokrajinsko stanovsko-politiško glasilo. prejemali bi pa zato enkrat tedensko osrednje stanovsko-politiško glasilo, enkrat tedensko pokrajinsko stanovsko-politiško glasilo in enkrat mesečno peda-goško-znanstveno glasilo. V interesu dobre organizacije bi biio. da se ta sklep in člen 31. pravil UJU brezpogojno izvede in da vsak član prejema vse te liste. Vendar je izključeno, da bi pri sedanji še povprečni mali zavednosti članstva za smisel organizacije bili pripravljeni prevzeti to breme brez pomislekov nase, dasi bi bilo to v korist njim in celoti. Zato je neobhodno potrebno, če se hočemo temu cilju sploh približati, da nekaj žrtvuje centrala in nekaj članstvo. Točke, ki bi prišle v razpravo bi bile: Centralno stanovsko-pedagoško glasilo naj bi za prvo silo izhajalo samo enkrat tedensko in se s tem zmanjša naročnina za polovico; iz njega naj se izločijo vprašanja lokalnih zadev Srbije in Črne gore v poseben pokrajinski list, centralno glasilo naj se pa peča z vprašanji, ki so nam vsem skupna in naj prinaša pregled našega gibanja po vsej državi. V gospodarskem oziru pa se pojavlja tudi vprašanje. ali bi ne kazalo prenesti tisk centralnih glasil v kako pokrajinsko mesto, ker se s tem zmanjšajo stroški tiska sko-ro za polovico? Pri urejevanju listov bi bilo računati seveda z nekaterimi ne-udobnostmi. ker bi uredništvo moralo ostati na sedežu organizacije. Računamo pa s tem, če pokrajinsko učiteljstvo žrtvuje svoje pokrajinske pedagoško-znan-stvene liste skupnemu centralnemu listu, in če je pripravljeno pokrajinsko učitelj- stvo se obvezno naročiti na obe centralni glasili, da tudi centrala v Beogradu popusti nekaj udobnosti, da omogoči tako rešitev. « S tem korakom bi se omogočilo, da bi vsak organiziranec prejemal vse tri liste. ki jih je moralno dolžan prejemati, organizacija bi zadobila trdno in močno oporo in vodstvo v svojem časopisju, listi pa trdno gospodarsko podlago, ker bi se pokrajinska glasila lahko tiskala povprečno najmanj v 3000 izvodih vsako, centralni glasili j)a vsako v 16.000 izvodih. Velika Dolina — zaspala ? Dne 23. novembra lanskega leta se je dogodil znani oboroženi napad na učiteljstvo v Veliki Dolini. »Učiteljski Tovariš« je v 46. številki dne 2. decembra 1920 popisal to tolovajstvo in naštel vzroke, ki so dovedli do napada. Pisali smo strogo stvarno, kot se je v resnici godilo, niti pičice nismo pridejali. Se več, marsičesa niti omenili nismo, ker smo bili prepričani. da vse dožene sodna obravnava. Danes po skoro štirih mesecih smo tam, kot smo bili po napadu. Zagonetno se stvar vleče in vleče. Ni čuda, če se stvar zavleče, saj ne more biti drugače, ako so bile glavne priče, tri učne moči, zaslišane čez mesec dni po dogodku, ena pa še-le čez tri mesece. Radovedni smo tudi, zakaj je bil najbližji sosed, ki je slučajno naprednjak in prijatelj šole, zaslišan še-le 24. februarja t. 1.? Radi bi tudi vedeli, če se je dognalo, kdo je pri javni občinski seji, kjer se je hujskalo proti šoli in žabi-čevalo vsem, da gotovo pridejo k obravnavi, ki je bila sklicana v šolo zaradi protesta proti razširjenju, vprašal: »Ali naj pridemo s sekirami?« Ali se je dognalo, kdo je pri tej obravnavi vjel palico, ki je bila namenjena nadučiteljevi glavi? in potek te obravnave? V javnem lokalu je nek pameten mož kmalu po napadu zavrnil prvega hujskača, ki je hinavsko trdil, da se krivci, ki so streljali, gotovo dobe, z besedami: »Da, takrat, ko jih boš ti povedal!« Ali ga je tožil za to obdolžitev. Radi bi tudi vedeli, kje je danes pismo, ki sta ga pisala H. in S. neki oblasti, v katerem stoji, da so črtili ljudje nadučitelja zaradi zadnjih volitev ter da so streljali le zato. da bi ga ustrašili, ne pa, da bi ga ubili, ker se ie streljalo v oddaljenosti 60 korakov. Ko bi ga bili mislili ubiti, bi bili streljali kar skozi okno. Kot da bi ne bili! Odkod smodnikov dim v sobah? Nam pade to v oči, da ravno ta dva vse tako natanko vesta! Danes po štirih mesecih se sliši od gotovih oseb, da ni bilo tako hudo, da se ie pretiravalo itd. Seveda, okna so menda nova, morda tudi zid, na katerem se Je videlo do sto odtiskov od sekancev, pre-beljen in — stvar je v redu. Serbijansko učiteljstvo je šlo, šole ni in Velika Dolina je zopet mirna. Mi pa trdimo: Niti pičice rte prekličemo, ostanemo pri tem, kar smo pisali. Trdimo tudi, da je nastalo sovraštvo proti učiteljstvu deloma zaradi srbske himne, deloma zato, ker je učiteljstvo kazalo in povdarjalo vedno in povsod smisel in ljubezen do naše države. Zaničevano, napadeno učiteljstvo danes še nima zadoščenja! Obravnava teče proti neznanim zločincem. Jeli so neznani tudi oni, ki so med poukom vdrli v razred in poniževali učiteljico? Povdarjamo: Zadoščenja še ni od nikoder! Šolska oblast išče danes učitelje za Veliko Dolino. Stanovska zavest in čast stanu nam narekuje samoobrambo: Dokler nima žaljeno učiteljstvo zadoščenja, dotlej izmed naše organizacije nihče na Vel. Dolino! Ako bo ostala šola še nadalje brez učiteljstva. bodo pametni starši, ki jih je dosti tam, prišli na pomoč oblasti in pomagali rešiti zadevo. Ne motimo se, ako trdimo, da se bo v dogled-nein času čul klic po Veliki Dolini: Hic niger est! Zadeve ne bomo pustili izpred oči in še poročali. Slovensko učiteljstvo in „Jugoslovenska Matica". Takoj, ko se je vsled laškega nasilja nad našimi podjarmljenimi brati, morala ustanoviti »Jugoslovenska Matica«, je slovensko učiteljstvo s skoraj celotnim vstopom v »Jugoslovensko Matico«, položilo naši prvi obrambni organizaciji trdne temelje. Pozneje, ko se je stopnjevalo laŠKo nasilje in ko je s tem rasla naloga »Jugo-slovenske Matice«, je ostalo učiteljstvo vselej njen zvest podpornik in eden njenih najodličnejših sodelavcev. To se je izkazalo pri vseh prireditvah, kjer ]e ravno po zaslugi slovenskega učiteljstva z uspehom sodelovala šolska mladina in to se vidi tudi pri podružnicah »Jugoslo-venske Matice«, kjer je učiteljstvo med njihovimi najagilnejšimi člani. Najsijajnejše pa se je izkazalo slovensko učiteljstvo sedaj, ob priliki zbiranja »pirhov- za neodrešene brate in sestre. Že dosedaj, ko se je odzvala klicu * Jugoslovenske Matice« šele polovica šol (350), znašajo med šolsko mladino nabrani prispevki že 97,979 K 91 vinarjev. Upravičeno moremo upati, da naraste ta vsota, ko se priglasijo še ostale šole, zelo ?natno.* Veliki uspeh pirhov ni razveseljiv samo iz gmotnega stališča, ampak še veliko bolj iz moralnega, ker zgovorno izpričuje, da je naša mladina pridobljena za narodno delo, da bo naša mladina za-vršila zmago našega popolnega ujedi-njenja. V imenu zatiranih, ki jim je z uspešno zbirko »ipirhov«, ustvarilo slovensko •jčiteljstvo veselo Veliko noč, želi »Jugoslovenska Matica« tudi dobrotniku zatiranih — slovenskemu učiteljstvu in naši vrli šolski mladini vesele Velikonočne praznike, z iskreno prošnjo, da vztrajajo v svojem delu, dokler ne bo uresničeno to. kar žele vsa srca patriotov. Čast jugoslovenskemu učiteljstvu! »Jugoslovenska Matica« v Ljubljani. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. + Svlma članovima glavnog odbora UJU. Po rešenju dzvršnog odbora UJU pozivaj u se gospoda članovi glavnog odbora UJU, da dodju in sednicu, koja če se držati 24. aprila t. g. u Učt-teljskom Domu u Beogradu. Dnevni red: 1. Izbor novog predsednika glavnog odbora. 2. Izveštaj o organizaciji u svima pokrajinama. 3. Izveštaj o blagajni i budžetu. 4. Predlog za izmenu Statuta. 5. O podizanju jugoslovenskog učit. doma. 6. Razgovor i rezolucije za donošenje novog zakona narod, školama za celo kraljestvo. 7. Rezolucija o zaštiti stečenih prava učitelja i profesora gradjarskih i učiteljskih škola. 8. Predloži i obaveštenja. Potreba je, da sva članovi budu u Beogradu 23. aprila kako bi odredjeni posao bio započet 24. aprila tačno u 9 časova pre podne. Predsednik: M. V. Popov,ič. Sekretar: Vlad R. Petrovič. + Iz Maribora. V četrtek, dne 3. marca so se zbrali predsedniki okraj, učiteljskih društev dz bivše Štajerske in Koroške, da se posvetujejo o okr. šolskih nadzornikih, nadzor, okoliših m volitvah zastopnikov v višji šolski svet. Bila so zastopana malone vsa okr. učiteljska društva ter se je sklenilo zahtevati za bivšo štajersko in Koroško 12 okraj, šolskih nadzornikov za ljudske šole in sicer za brežiško okr. glavarstvo 1 nadzornik, za celjsko brez šmar-skega okraja 2 nadzor., za Konjice in Šmarje 1 nadz,, celo okr. glavarstvo Maribor in mestne ljudske šole 3 nadz., Ljutomer, Gornja Radgona, Apačka Kotlina in mogoče del Prekmurja 1 nadz. okr. glavarstvo Slovenjigradec 1 nadz., Ptujsko okr. glavarstvo 2 nadzor., za Koroško 1 nadzor. Učiteljstvo marenberškega okraja izraža željo po združitvi s Koroško s sedežem okr. šol. nadzornika v Sp. Dravogradu. Vsled izredno slabih prometnih razmer bi ostalo okr. šol. nadzorniku v Slovenj, gradcu še dovolj posla. * Popolen seznam doslej, nabranih darov prinesemo v prihodnji številki. Op. uredn. Učlteijstvo Sloveti. Bistrice je odločno proti temu, da bi se okraj priklopil Konjicam. ¿a okraje, kjer bi prišli nova nadzorniki v poštev se sestavijo terno-predLogi. Meščan sk-.-šoiske nadzornike določijo mešč. učitelji sami. Glede volitev zastopnikov v višji šolski svet se je sicer povdarjalo, da ravno obmejno šolstvo ne bode primerno zastopano, a ker se je večina društev izrekla za od ožjega sosveta priporočene kandidate, glasuje vse učiteljstvo za k Tovarišu« objavljene kandidate, da se ne bo kršila disciplina. + Na poziv učiteljskega društva mariborskega šolskega okraja so se sešli dne 3. marca t. 1. v Mariboru učiteljski pari Slovenije, da skupno protestirajo proti krivični odmeri dnevnic .omoženiim učiteljicam. Tovarišica Mar. Goa-čeva iz Limbuša je v obširnem in temeljitem govoru povdarjala krivico, ki se godi poročenim učiteljicam. Po končanem govoru se je vneta živahna deba/ta, nakar so bile sprejete potreb,ie resolucije. Resolucije so se poslale vsem učiteljskim društvom, ki jih naj sprejmejo za svoje in in jih pošljejo nemudoma poverjenišitvu Ljubljana, katero jih bo odpravilo na pristojna mesta. Pri sestanku navzoči poverjenik tov. L. Jelene je obljubil, da stori tozadevno pri merodajndi činiteljih vse potrebne korake. Društvene vesti. + Novomeško učiteljsko društvo ima svoj redni občni zbor v soboto dne 2. aprila t. 1. ob pol 11. uri v deški šoli v Novem mestu po tem dnevnem rodu: 1. Poročilo predsednika. 2. Podrobni učni načrta za zemljepis in zgodovino za eno-, dvo- in trirazrednice, poročevalci «o bili izvoljeni na zadnjem zborovanju. 3. Poročilo tajnika in blagajnika, odobritev računov. 4. Volitev: a) novega odbora,; b) pregledovalcev računov; c) razsodišča; d) odsekov. 5. Slučajnosti. Pridite vsi! Odbor. + Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj zboruje v četrtek dne 7. aprila v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma ob 10. url s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Zemljepisni pouk v osnovni šoli; praktični del. (Poroča tov. Klemenčič.) 3. Raznoterosti. Ob 9. uri bo pevska vaja. Tovarišice pevke, tovariši pevci! Vadite do prihodnjič intenzivno iz II. zvezka Mohorjeve pesmarice pesmi »Na planine« (str. 111), »Prišla je miška« str. 129 in »Slovenska dežela« str. 191, ter ponovite že lani razdeljene »Koroške narodne pesmi« in jih prinesite s seboj. — Polnoštevilne udeležbe se nadeja Albin Spreitz, predsednik. -f Okrajno učiteljsko društvo Ljubljana zboruje v soboto dne 9. aprila 1921 ob 6. uri zvečer na šoli pri sv. Jakobu. Dnevni red: 1. Ponočik) predsednika Fran Skulja. 2. Poročilo blagajnika Frid. Repovša. 3. Pojmovanje čuta narodnosti v jugoslovanski šoli. (Poroča J. Ambrožič.) 4. Slučajnosti. Vabi odbor. -t- Učiteljsko društvo za laški okraj je zborovalo 6. februarja 1921 v šoli na Zidanem mostu. Predsednik tov. Gnus pozdravi navzoče, posebej še tov. Jeršeta, ki se je bil povrnil pred nekaj meseci iz ruskega vjetništva, — tov. Meška, ki se je kljub svoji bolezni udeležil zborovanji, — nadalje še nova člana tovarlšico Bertoncljevo in tov. Bega. Spominja se umrlega zaslužnega tovariša Armina Gradišnika in pozove navzoče, da zakličejo njegovemu spominu trikrat »Slava?. Nato govori o važnih dogodkih, ki so se izvršJi od zadnjega zborovanja na šolskopolitičnem polju in izraža upanje, da bo doseglo učiteljstvo s složnim nastopam vse, kar je potrebno za krepk! razvoj in povzdigo šolstva. Zapisnik zadnjega zborovanja se odobri. — Dopis glede volitev v Višji šolski svet se vzame z odobravanjem na znanje. Tudi se izreče navzoče učiteljstvo soglasno za dosedanjega nadzornika g. Cerneja, ki uživa splošno spoštovanje dn zaupanje. Tajnik tov. Vitko Jurko poda letno poročil^ Iz katerega je razvidno, da šteje naše društvo 86 članov kakor še nikdar prej. Na novo je pristopilo k društvu 10 članov, izselili so se 4 in smrt nam je ugrabila 3. Društvo je zborovalo v minulem letu 4krat. Vsled stavke rudarjev in železničarjev ni bilo dobiti prometnih zvez, da bi se društveniki večkrat sešli k zborovanju. Pred-sedništvo je v enem slučaju tudi povabilo prof. dr. Pivka, ki je na zborovanju predaval o telovadbi. Blagajnik tov. A. Hofbauer poda poročilo o stanju blagajne. Pri volitvah novega odbora se izjavijo zbo-rovalci soglasno za dosedanji odbor, računskima pregledovalcema pa sta iz voljena tovarišica Verč-ko in tov. Jerše, ki naj do prihodnjega zbarova-nia pregledata račune. Sprejme se društvenina za novo društveno leto 300 K leto. Slučajnosti in predlogi. — Izvoli se odsek, ki naj pregleda osnutek pravil za okr. učit. društva. V ta odsek so izvoljeni: tov. Gnus in Lebar tn tovarišica Wesnerjeva. — Sklene se naročiti knjige »Slov. Šolske Matice« in »Popotnika«. — V svrho sestave podrobnega učnega načrta za" zgodovino in zemljepisje se izvali odsek, ki se sestane po Veliki noči na Dolu. V odseku so tovariši: Gnus. Omerza, Majar in Velkavrh. — Tov. Cimperšek poživlja, naj bi se učiteljsitvo od prilikah spomnilo in darovalo namesto v druge namene raje za spomenik umrlemu tov. Zornu. — Tovarišica Omerzu opozarja na krivico, Iti se godi omožendm učiteljicam s tem, da so jim odmerjene manjše dnevnice kakor drugim. — Na predlog tov. predsednika pristopi društvo "k pošitnočekovnemu uradu. — Za prihodnje zborovanje, ki se bo vršilo v Laškem, je obljubil tov. Jerše predavanje iz življenja v Rusiji. + Učiteljsko društvo za Ptuj in ptujski šolski okraj ie zborovalo 3. t. m. v Ptuju. Predseduj pozdravi mešč. šolsko učiteljstvo in se mu zahvali za dosedanje delovanje v drušivu. Tov. Šegula pojasni novo razmerje, ki je nastalo zaradi izstopa mešč. šol. učit. Novi člani: Krista Ribarič, Ignac in Frančiška Čoki. izstopi: tovarišica Gomzi Marta (zaradi izstopa iz učit. službe); nadučiteij Wankmuller Albin je javil svoj izstop, potem -ko je učiteljsko društvo zahtevalo, da se izjavi, ker je bilo njegovo ime že pred mesecem v »Slov. učitelju« med člani »Slomškove zveze«. Izrazi se sožalje okr. šol. nadzorniku tov. Fleretu, ki je izgubil, kar je človeku najdražje — svojo mater. Predsednik prosi, da se pregledajo računi Ln da pregledniki poročajo Pri pridi, zborovanju, kateri člani še niso plačali. Pozor, tovariši! Po sklepu Občnega zbora se mora plačati polovica članarine do 31. marca t. 1.. G. inž. Lupša naon je že tretjič predaval o Siamu. Predmet: Ideja našega trgovskega stika z Azijo. Z zanimanjem smo mu sledili v »španske vasi« daljnega iztoka. Kakor dober poznavalec razmer nas je zanimivo uvedel v skrivnosti več ali manj uspešnega trgovskega ¡tekmovanja, .evropskih j narodov v Siamu. Vsakega morajo danes zanimati ta vprašanja, vsakega, ki si želi krepkega razmaha jugoslovanske trgovine. In tega si želimo menda vsi. Tudi za to smo mu hvaležni, da nam je dal slišati o korupciji ¡in slabih straneh bivše monar- ! hije: veliko smo občutili sami, a nas venddr ve- j seli, če nam o tem pripovedujejo ljudje, ki so ' uživali njene dobrote toliko sto km od črnožoltih mejnikov. — Hvala vam, g. inženir! Pri razgovoru o volitvi zastopnikov v višji šol. svet, zahteva tovarišica Kaukder, naj ima članica namestnico, ne pa namestnika. Sprejme se predlog, naj se to upošteva pri drugi volitvi. »Slovenec« od 22. II. štev. 30 je prinesel o priliki smrti matere našegja spoštovanega tov. nadzor. Flereta nesramno, neosnovano notico, češ, da je okrajni nadzor, poslal na šolska vodstva poziv, naj se učiteljstvo udeleži pogreba, s komentarjem: »prav po demokratsko«. Brez-častni dopisnik naj ve, da ga obsojajo lastni somišljeniki zaradi te laži. »Slovencu« se pošlje popravek. Ustanovi se v društvu pedagoški odsek, ki ima namen, obveščati člane o smereh in uspehih moderne pedagogike. V ta namen se naroče strokovne revije, tu- in inozemske. — Tajnik. + Občnega zbora »Pedagoškega društva v Krškem« dne 5. marca se je udeležilo 85 tovari-šev-ic, ostali člani so večinoma pismeno opravičili svojo odsotnost. Vsled ustanovitve lastne organizacije učiteljev mešč. šol je izstopilo 9 tovarišev, tako da društvo zdaj še šteje 115 članov. I. Tov. predsednik povdarja v svojem pozdravnem nagovoru veliko važnost društvenih predavanj in vzpodbuja v vzgojnem, kulturnem in organizatoričnem delu izkušene tovariše in tovarišice, da vse svoje moči posvetijo šolstvu, narodni vzgoji in naši stanovski organizaciji. Zlasti je potrebno, da mlajše učiteljstvo pridobimo z» društveno delo ter jih tudi vzpodbujamo in navajamo h kulturnemu delu med narodom. Kaj nam sicer pomaga ustanavljati razne društvene odseke, ako nam pa primanjkuje delavnih moči! — Tov. Vutkoviča naprosi, da bi še nadalje z isto vnemo kot doslej vodil društveni pevski zbor, ki pod njegovim spretnim vodstvom kaj lepo napreduje in s katerim društvo v kratkem priredi koncert v prid »Učit. konviktu«. II Tov. Levstik nam nato poda smernice, ki so ga vodile pri sestavi »Podrobnega učnega načrta za realije«. Ker je že teden dni pred zborovanjem poslal ta načrt šol. vodstvom na vpogled in v presojo, se je po predavanju razvida živahna debata, v katero so posegli tov. Rant, Roje, Trost, Kianšek dn špenko. G. nadzornik Stiansny se predavatelju zahvali za trud in poudarja, da bo ta podrobni načrt v dobro oporo zlasti učiteljem - začetnikom, ker se v opombi navajajo pomožne knjige, učne slike in čtivo. III. Po tain, poročilu je društvo priredilo v 1. 1920. skupaj 10 zborovanj z 10 predavanji, (1 redni in 1 izredni občni zbor), v tek. detu pa 2 zborovanji z 2 predavanji. Račune sta pregledala in našla v redu tov. Cvdrn in Žagar. Z zadovoljstvom se konštatira, da so večinoma vsi člani že vposlall polletno članarino za tek. leto. Sprejme se predlog, da vsak čtan prispeva letno 20 K za društvene potrebe. Letna članarina torej znaša 260 K. (Za drugo polletje pošlji vsak član po položoM 135 K). IV. Nova pravila se sprejmejo brez izpre-memb, kakor jih je po osnutku predelal in razmeram prikrojil v to pooblaščeni odsek. Pravi-Jam se je dodal tudi poslovnik. — Z oziram na enotnost v organizaciji se je izpremenilo tuffl društveno ime in se društvo zdaj imenuje »Uč -teljsko društvo za krški okraj«. V. Volitev se je vršila ¡po listkih (kakor to določajo tudi nova prav lia). Predsednikom je bit zopet izvoljen tov. d.eop. Levstik, odbornikom so bili izvoljeni tov. Rant, Bercé, Lunaček, Golob, Kianšek in tovarišici Kolnik in Kobau, namestnikom pa tov. Grilc, Aparnik in tovarišici Žagar in Vutkovič. VI. Zbor je sprejel naslednje resolucije: 1. Odpravijo naj se manjšinske šole za toliko časa, dokler ne dobe Slovenci v Nemški Avstriji tistih pravic na šol. polju, ki so jim zagotovljen e ¡glasom mirovne pogodbe. (S posebnim zadovoljstvom smo naknadno sprejeli vest o tozadevnih ukrepih dež. vlade!) Višji šolski svet naj nemudoma prekliče svoi odlok, po katerem se mora na večrazrednjcah poučevati nemščina kot neobvezen predmet, ako se v posameznih razredih za ta pouk oglasi predpisano število otrok. V času, ko na Koroškem naš človek na cesti ne sme črhniti slovenske besedice, naj bi mi slovenske otroke poučevali v nemščini? Nikdar! Starši, ki to žele, naj preskrbe otrokom privaten pouk. 2. Od učiteljskega naraščaja se zahtevaj vsaj dovršitev 4 razr. mešč. šole ali 4 raizr. realke ali realne gimnazije. Učenci, ki so dovršili z dotrim uspehom 4. razred gimnazije morejo vstopiti na učiteljišče le, če napravijo preje izpit iz opisne geometrije v obsegu snovi za 4 razrede realk in tudi izpit iz prostoročnega risanla, ako se tega predmeta niso učili na gimnaziji. 3. Takozvani »Schnellsiederkursi« naj se ne otvarijo več. Namesto njih naj se otvorijo i* maturante srednjih šol, ki se žele posvetiti učiteljskemu stanu, enoletni učni tečaji na učiteljiščih. (Predi. tov. Gasparija.) 4. Višji šolski svet pošlji za šole v Krškran, Leskovcu, na Vidmu in v Rajhenburgu, ki so te četrt do pol ure vsaksebi oddaljene, in na katerih poučuje skupaj nad 30 učnih moči, posebnega učitelja srbohrvaščine. Ta naj bi vsaj skozi I leto poučeval srbohrvaščino vsaj na dveh izmed imenovanih ljudskih šol in na krški meščanski šoli. Učiteljstvo iz navedenih in znabiti še iz drugih bližnjih krajev, pa bi lahko v določenih urah pri tem pouku hospitiralo. Razun tega bi učitelj srbohrvaščine, ki bi v šold poučeval le okrog 15 ur na teden, imel še posebne ure za učiteljstvo. Tako bi se taisto priučilo srbahrvat-skega jezika tudi z ozirom na pravilen naglas 'm izgovarjavo, kar je pri samouku izključeno. Tudi bi se lahko poizkušali v praktičnih nastopih, pozneje pa bi že lahko sami za drugo učiteljstvo v okraju prirejali srbohrvatske tečaje in hospitaci-je. Učitelj, ki sam nj popolnoma vešč jezika, ga tudi uspešno ne bo mogel poučevati. Drugače je seveda s cirilico, ki se je vsakdo z lahkoto priuči. (Predlog tov. Levstika). 5. Učiteljstvo protestira proti prikrajšan;* poročenih učiteljic pri draginjskih dokladah, obenem pa konštatira pomanjkanje stanovske zavednosti pri onih tovarišicah, 'ki so vsled prikrajšanja izstopile iz stanovske organizacije. (Predi. tov. Goloba). 6. Soglasno se sprejme tudi resolucija, v kateri se ponovno izraža energičen protest radi 5% odtegljajev za uradniške konzume in resolucija, s katero se ponovno protestira proti nameščanju nekvalificiranega učiteljstva.. Obe resoluciji se z utemeljitvijo pošljeta poverjeništvu UJU, da stori v tem oziru energične korake. Enako se tudi obnovita resoluciji radi posebne izdaje »Uradnega lista« in glede delovanja, oziroma nedelavnosti krajnih šolskih svetov. Vil. Tov. Kianšek je sprožil misel, da bi se oživotvorili učiteljski literarni krožki, ki bi družili na tem polju aktivno sodelujoče učiteljske moči in vse prijatelje tega dela. Na event. zborovanjih teh krožkov bi se izmenjavale kritične misli o posameznih novejših mladinsko literarnih delih, čitali lastni proizvodi, stavili nasveti uredništvom mladinskih listov -in bi se reševala še marsikatera druga važna vprašanja. Zbor odobrava ta predlog in se poživljalo vsi oni tovariši m tovarišice v okraju, kd bi ho-, teli aktivno sodelovati v tem krožku, da se P'~ smeno prijavijo tov. Klanšku v Tržišču, ki bi potem ob ugodni priliki sklical sestanek. Tovarišica Kolnik vzpodbuja k podpisovanju brezobrestnega posojila za »Učit. konviki« in razdeli med učiteljstvo položnice. Po obedu je bil tovariški sestanek v gostila' Havelka. na katerem nam je društveni pevsk» zbor zapel nekaj lepih pesmi. + Prekmursko učiteljsko društvo je zborovalo prav uspešno dne 5. III. t. 1. v Murski Soboti. Hospitlrali smo deloma pri tov. g. Prelogo-vi, deloma Pri tov. Čuček-u, ki delujeta na drž-osnovni šoli. Je pač veselo prisostvovati živem* pouku v šali, pouku, ki ga vršijo za stvar vne učitelji ter sprejemajo za Stvar dovzetni učene ■ Trud je sicer velik, a uspeh tem večji. Resn° gdnjeni smo hili v duhu tam doli na -jugu, v jih od nas odtrganih bratov ter na damfli ¡jttsv. 13 UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 24. marca 1921. Stran 3. skjvensKih. Vzneseno lepa in resna in po- . „Trn*"13 je bila deklamacija v domoljubju vne-dečka. Za haskovit užitek najlepša hvala. G. ravnatelj Sadar je poda val o risanju. — | ■reotfSiski del poročila bo čltati v »Popotniku*, p^tiški del ¡e bil naravnost dobrodošel. Saj ^ menda po večini nestrokovnjaki na polju farnega risanja, a tudi za veščake in sprotne » J)0o novega dovolj. G. poročevalec Sadar na-da bo priredil koncem meseca junija raz-jjvo nisb v Sp. Lendavi. Poziva navzoče, da ^pirajo to podjetje. Obžalujemo samo, da po fazani naravni in plodonosni metodi ne mo-i9in0 že danes risati povsod. Ni dohiti potreib-„jga materijala in dra®inja zapreči marsikaj. Na yietih imamo prepolne razrede, v posledicah vojne in drugih razmer pa se moramo zadovo-jjiti s fragmenti kameni tih tablic ter z omejitvijo nepismenosti. Tov. g. Komtler bo na prihodnjem zborovanju razkazoval način postopanja pri ris. pouku pa osnovnih šolah, ki se bavijo s skromno opremo. Tov. Požegair je rarzložil pomen učit. kon-vJota v Ljubljani, ter pozval društvemike, TOvalcev 27 manj. Veselo Veliko noč, vstajenja krepko moč želi A. Požegar. + Slovenjblstrlško učiteljsko društvo ie zborovalo dne 10. marca t. 1. v dekliški šoli v Slovenski Bistrici. Predsednik, tovariš Karbaš, otvori zborovanje z nagovorom, v katerem povdarja, da morajo društveno delo izvrševati vsi člani, vsak pc svoji moči. Društvu je na srcu troje nalog: 1. na-daljna izobrazba njegovih članov; ' 2. utrditev našega gmotnega položaja in 3. gojitev tovarištva. Prav prisrčno pozdravi našega nadzornika t Ltahtenwallnerja m na novo vstopivšega člana tovariša Kovačiča iz Pragerskega ter čestita tovarišu Rainerju, ki se je pred kratkim poročil. Nadalje prečita več važnih dopisov, ki se tičejo društvenih zadev in poroča o poteku mariborskega sestanka predsednikov učiteljskih društev na bivšem Štajerskem. Izmed 47 članov našega društva je tokrat 9 odsotnih, izmed katerih so se opravičili: Hri-tarjeva. Lah, iiorn, Povh Ivan in Povh Stanko. Zaradi spremembe bomo prihodnjič zapisali °ne, ki se ne bodo opravičilu Tcrvarišica Jenkova javlja svoj izstop iz društva, ker bo pristopila mariborskemu učiteljskemu društvu. Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. Kot tretja točka dnevnega reda sledi Predavanje g. nadzornika Lichtenwallnerja: Plemiče za sestavo podrobnega učnega načrta zemljepis in zgodovino. Poznamo g. podavatelja že od prejšnjih let kot temeljitega poznavalca teh strok, zato smo '«deli, da nam bo s svojim predavanjem mnogo '"dii Žalibog se nismo mogli muditi pri stavkih 1 t>ogato vsebino — in to so bili brez izjeme vsi zato iskreno želimo, da objavi g. nadzornik r,'°ie delo v »Popotniku«, kjer bo dostopno nam, ^ se hočemo vanj uglobiti in onitm, ki ga niso %Li. Pri svojem predavanju omenja glavni učni po katerih se podajata ta predmeta in na-3v"a razlike med obema metodama. Zeilo zanl-slika moderne principe, na katere naj se °iira novi učni načrt. . Predsednik se g. podavatelju iskreno za-.Pljuje za vsestranski in nad vse zanimivi re- Kt. V delovni odbor za sestavo podrobnih učnih ^ortov so voljeni: Karbaš, Feigel, Krajnc, Vari, J^UPerl, Planer; v pododsek pa: Povh, Kova- Tumažič, Sabati, Kokl, Vobič, Kopriva Av-J?st> Jenko, Kopriva Emilija, Babšek, Kukovič, Karbaš, Feigel, Novak Franč., Janžek> * Sam peri, Krajnc, Vari, Maisel. ^ Pni slučajnostih se določi članarina na 240 'n »Naš Glas« zahteva v 7. štev. kritično argumentacijo za upravičenost naše plače. Učiteij-stvo slovenjebistriškega okraja ne mara svojega dragocenega, vzgoji, pouku in izvenšolskemu kulturnemu delu posvečenega časa irtvovatl brezplodnim polemikam. Ne čutimo nikake potrebe, zagovanjati .upravičenost svoje plače, ker se zavedamo, da jo zaslužimo s svojim delom in naporom. Ker je bil izčrpan dnevni red, je zaključil predsednik zborovanje. Tajnica. + Učiteljsko društvo za celjski okraj je zborovalo, dne 10. marca t. 1. v Celju ob prav obilni udeležbi. Tov. preds. Sivka pozdravi navzoče tovariše in tovarišice, obžaluje izstop strokovnega učiteljstva iz našega drušitva, želi tej novi organizaciji obilo uspeha in poudarja, da nam bodo ti tovariši pri naših zborovanjih vselej dobro došli. Nadalje pozdravi iz ruskega ujetništva ivmivšega se tovariša Rudolfa Zupa-neka. Namesto izstopiv&ih tovarišev odbornikov tz meščanskih šol se izvolijo v društveni odbor: Tov. Joško Bizjak (podpr.) in tov. Lj. Schrei-nerjeva ter S. Petrovič (odbornika). Dopisi: Prečita se odgovor tov. Luznarja, ki nam v imenu jx»veinjeništva UJU poroča o stanju blagajne ter njenih dohodkih in izdatkih. Po dolgotrajni debati, pri kateri se je zlasti poudarjalo, da bi moralo poverjemišivo v taki važni zadevi sklicati vsaj sejo širšega odbora, se je sklenilo, zvišati članarino za tekoče društveno leto na 260 K. Članarina se plača polletno. Prva polovica t. i» 130 + 24 (Jug. Mat.) se ima vposlati uo 1. aprila tov. Wudlerju v Celje. Glani Jug. Matice, ki plačujejo članarino pri svojih podružnicah, naj to naznanijo društvenemu blagajničarju. Prečita se dopis poverjeništva glede volitve in numiniranja treh učiteljskih zastopnikov v višjti šolski svet. Tov. predsednik apelira na dru-štvenike, da nastopijo pri predstojeoih volitvah solidarno. S tem povzdignemo ugled našega stanu ter pokažemo vsej jugoslovanski javnosti, da stoji naša organizacija na trdem temelju. Nadalje se prečita okrožnica glede imenovati i a novih šolskih nadzornikov. Učiteljstvo se je soglasno izreklo za dosedanjega tov., nadzornika L. Cernejai. Tov. L. Voglar nam poroča o sestanku zakonskih parov v Mariboru. Zapostavljanje omo-ženih učiteljic pri odmeri drag. doklad se vzame enoglasno na znanje. Sledilo je na to predavanje ravnatelja Se-rajnika o temi: >Nekai naziranj iz teoretične kemije.« Poslušalci so z vnemo in z velikim navdušenjem sledili globoko znanstvenim izvaljkmjem ter z glasnim ploskanjem izrazili svojo ¿adovolj-nost. Tov. Bizjak, ravnatelj Brinar in Mvac nam podajo temeljita poročila o podrobnem učnem načrtu za zemljepisni in zgodovinski pouk, tov. Cernej Ivan pa nam poda nekaj zanimivih smernic v svnho sestave novih učnih načrtov za ta predmeta. Vsem referentom se tov. predsednik a njihov trud prav iskreno zahvali. Prihodnje zborovanje začetkom aprila! Vestnik meščanskih šol. + Društvo meščanskih učiteljev. Ravnateljstvom! Blagajnik imenovanega društva prosi, da naj mu zamudniki kolikor mogoče hitro pošljejo članarino in imenik članov z navedbo organizacije. Nujno potrebno je tudi, da mu vsa ravnateljstva, ki tega do sedaj še niso naredila, pošljejo tudi za marec kakor tudi za naprej natančen seznam, koliko so posamezni člami že plačali članarine UJU. in vedno tudi, koliko je od poslanega za naše društvo in koliko za UJU. Ker so razna ravnateljstva poslala različne svode brez navedbe imena, so nastale neljube nejasnosti. Pavel Kunaver, blagajnik, H. deška meščanska šola, Ljubljana VII. Iz Jugoslavije. — Glasovi z dežele. Na letake, ki so jih Slomškarji razpošiljali v svet, smo orejeli večje število dopisov, katerih vsebina se več ali manj krije v obsodbi zahrbtnega rovarjenja prijateljev iz nasprot-nega tabora. Ker nam primanjkuje prostora v listu, ne moremo dopisov priobčiti, dasi bi to prav radi storili že iz razloga, da pokažemo, kako razpoloženje je vladalo na deželi ob času volitev v višji šolski svet. »Meni letaka nezadovoljni tovariši niso poslali, in če bi mi poslali sto letakov, bilo bi vse zastonj,« nam piše v delu osiveli tovariš iz bivše Štajerske. Zopet drugi: »Imena so vzeta iz vseh treh list t. j. UJU. »malkontentov« in Slom-škarjev. S tem ie namen očividen, a obenem grd, podel, sramoten. Letaka nimam, a videl sem ga pri tov. K. Storite svojo dolžnost ter opozorite na to klerikalno lo-povstvo, opomnite ljudi na disciplino! Tudi meni ni vse všeč, a disciplino poznam v tako važni in za naš stan in šolo odločilni uri!« In dalje tretji: »Mladina, poglej, kaj smo storili od 1. 1890. dalje in sodi! Videla boš, koliko smo pretrpeli preganjanj i. dr., pa smo se vendar držali »Zaveze« in šli na roko tistim, katere smo izvolili svojim zastopnikom. »Vedno naprej In navzgor«, je bila naša parola. Čeravno nas je bilo mnogo nezadovoljnežev, štejemo si vendar v čast, da nismo podirali, ampak vedno pomagali pri zgradbi, katero smo dočakali, da je prišla pod streho v UJU.« »Star borec« dostavlja svojim izvajanjem: »Tudi je nekaj takih ljudi, ki predlagajo, da naj bi bile vse naše organizacije nepolitične, naše glasilo »U. T.« naj bi se vzdržalo vsake politike itd. Jaz ne vem, kako si to predstavljajo. Niti Marijine družbe ne morejo obstojati dandanes brez. politike. Ako bi bilo naše UJU rojeno v srajčki, t. j. ako bi imeli zagotovilo. da se bo naše šolstvo razvijalo nemoteno. potem že. A tega zagotovila ni in tudi ne bo. Nasprotniki šole nam bodo netali vedno polena pod no^e. Kar smo lo zdaj storili, smo storili toliko, da nas vse hvali in občuduje. Stavi se nas v Izgled drugim organizacijam, znamenje, da smo hodili po pravi poti, katero priporočamo tudi našim zanamcem. Iz »Našega Glasa« povzemamo, kako trdo gre z organizacijami javnih uslužbencev, čeprav se nahajajo v dosti boljših razmerah, kakor smo se mi nahajali. Kdor pa želi stanu dobro, naj se ne skriva za letake, stopi naj na dan — na plan. in hvaležni mu bomo mi in hvaležni mu bodo naši zanamci!« — Nedemokratično naziranje. Pod tem naslovom smo prejeli: Odbor ljubljanskega učiteljskega društva je pričel zopet delati razlike in prepade med nad-uiiteljem in učiteljem ter celo med učiteljem in učiteljico. Že zdavno je upeljano pri naši organizaciji to načelo, da smo v organizaciji vsi enaki in ravnopravni ter ne poznamo razlike med učiteljem in nad-nčiteljem, še manj pa med učiteljem in učiteljico. Odbor ljubljanskega učiteljskega društva je pa določil, da mora biti v višjem šolskem svetu en zastopnik naduči-ieljev. en zastopnik učiteljev in ena zastopnica učiteljic. Tako naziranje se nam ne zdi pravilno in je hkrati tudi zelo nedemokratično. Nam se ne vidi, da bi bili nadučitelji posebna »kategorija« učiteljstva, učitelji posebna »kategorija« in učiteljice zopet posebna »kategorija«, kakor jih deli odbor ljubljanskega učiteljskega društva. Mi poznamo kategorijo meščan-skošolskega učiteljstva, kategorijo ljud-skošolskega učiteljstva. kategorijo učiteljic ženskih ročnih del, otroških vrtnaric i. t. d., ne pa »kategorijo«^nadučiteljev, učiteljev in učiteljic. Kdor se čuti manjvrednega. če je učitelj, ali če se čuti nad-učitelj večvrednega, ta ni demokratično zrel, še večjo socijalno nezrelost pa kaže. če se dela razlika med učiteljem in učiteljico. Taka reakcijonarna naziranja morajo v naši organizaciji izginiti in so taki pojavi tembolj obsodbe vredni, če jih kot resne predloge postavlja kak odbor naših društev. — Iz Ptuja. »Slovenec« oziroma nje« gov ptujski dopisnik je čutil v štev. 42. z dne 22. februarja t. I. potrebo, da je oznanil svojim čitateljem smrt nadzornikove matere gospe Flerčtove z naslednjo notico: »Umrla je v Ptuju mati šolskega nadzornika gospa Flere. Šolska vodstva ,so dobila pismeno željo gosp. nadzornika, naj mu ob tej žalostni priliki pismeno kondolirajo. Pač duh naprednega časa.« - Da vest o tej pismeno izraženi želji ni resnična je jasno, da pa se je »Slovenec« ob tej priliki znesel nad gosp. nadzornikom, je pač več kot duh naprednega časa. — Učiteljstvo ptujskega šolskega okraja je bilo pri svojem zborovanju dne 3. t. m. skrajno ogorčeno nad podlostjo napada, posebno, ker mu je znano, da so klerikalci snubili gosp. nadzornika, presno je prišel kot nadzornik v Ptuj. — Za strokovno nadzornico kuharskih in gospodinjskih šol meščanskega značaja v Sloveniji je imenovana tov. Jerica Z e m 1 j a n o v a , voditeljica licej-ske gospodinjske šole v Ljubljani. — Usposobljenostni izpiti za obče ljudske in meščanske šole na državnem moškem učiteljišču v Mariboru se pričnejo v pondeljek, dne 25. aprila 1921 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje je vposlati do 16. aprila 1921 na Iz-praševalno komisijo za obče ljudske in meščanske šole na državnem moškem učiteljišču v Maribom. - Učna*usposobljenost za kmetijske-sospodinjske šole. Poverjeništvo za kmetijstvo je izdalo naredbo. glasom katere se začasno ureja izpitni red za učiteljske .andidatinje kmetijsko-gospodinjskih šol v Sloveniji. Izpit se opravlja pred poseb-ifo izpraševalno komisijo za kmetijsko-gospodinjske učiteljice v Ljubljani. Izpra-ševalna komisija je sestavljena iz predsednika in onih učiteljskih moči, ki poučujejo na semenarju za kmetijsko-gospo-dinjske učiteljice. Predsednika komisije imenuje poverjeništvo za kmetijstvo. — Usposobljenostni izpiti za poučevanje na kuhinjskih gospodinjskih šolah za meščanske sloje se vršijo glasom na-redbe poverjeništva za uk in bogočastje št. 66, Uradni list z dne 9. 3. 1921. št. 25, na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani. Kondidatinje se pripuste k temu izpitu ie pod sledečimi pogoji: 1. Potrdilo o državljanstvu SMS; 2. Potrdilo o doseženi starosti 20 let; 3. Potrdilo o pridobljeni credizobrazibi na kakem najmanj smotru meščanskih šol odgovarjajočem zavodu s pravico javnosti; 4. Potrdilo, da je kandidatka dovršila gospodinjsko šolo s pravico javnosti; 5. Potrdilo, da je obiskovala kandidatka seminar za izobrazbo učiteljic za kuharske in gospodinjske šole: ali pa 6. potrdilo, da se je vporabilo kandidatko skozi najmanj 10 mesecev kot popolnoma zaposleno pomožno učno moč na kuharski ali gospodinjski šoli s pravico javnosti. Koleka prosti prošnji, ki io je nasloviti in vposlati na ravnateljstvo mestnega dekliškega liceja v Ljubljani do 3L 3. 1921., je-priložiti še: a) krstni list. b) lastnoročni popis življenja, c) zdravniško izpričevalo o fizični sposobnosti, d) šolska in vsposobljenostna izpričevala, e) domovinski list. — Ravnateljstvo mestnega dekliškega liceja v Ljubljani. — Počitniška potovanja. Prejeli smo: 7. veseljem sem čital v zadnji številki •Učit. Tov.« članek tovariša V. Porekar-ja »Počitniška potovanja«. Mislil sem že tudi jaz dalje časa na to. a nisem vedel, kako bi vse to izprožil. Porekarjev članek mi je prišel kakor nalašč. Uverjen sem. da je ustanovitev »Počitniške zveze« želja mnogih tovarišev in tovarišic in upam. da je članek tov. V. Porekarja vzbudil pri vseh teh prav živahno zanimanje. »Počitniška zveza« bi se ustanovila slično dijaškemu »ferijalnemu save-7U.« Poslovala bi ravno tako in upam, da se bo tudi naša zveza prav tako hitro in hujno rzviiala kakor se je »fer. savez.« Skrajni čas je, da gremo na delo, ako hočemo že za letošnje počitnice kaj doseči. Zato poživljam vse one, ki se za stvar zanimajo, da se pismeno obrnejo na tov. Vlado Porekarja ali pa name. Tovariša Porekarja pa prosim naj mi pošlje svoj naslov in naj mi razloži, kako si on misli vso stvar. '— Miroslav Zor, učitelj na Trebelnem pri Mokronogu. — Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam In sirotam v Ljubljani naznanja, da na 23. marca 1921. sklicani občni z/bor s ni hij sklepčen. — Šolska mladina na Rečici v Savinjski dolini je nabrala za pirhe sestricam in bratcem v neodrešeni domovini svoto 900 K. Izredno marljivi so bili malčki I. razr. Plačilo naj jim bo iskrena hvaležnost zasužnjenih rojakov onkraj nove državne meje. Rodoljubno šolsko mladež na Rečici priporočamo drugim šolam po Sloveniji okrog v obilno posnemanje! Iskrena hvala! — Za Jugoslov. Matico je šolska mladina v Trebnjem nabrala 344 kron. — Mladina 3 razredne šole na Bučah pri Kozjem je nabrala za Jug. Matico 410 K (štiristodeset.) Za Jugoslovansko Matico. Mladina petrazredne ljudske šole v Tržiču je darovala za »pirhe« Jugoslov. Matici svoto K 1368.62. V isti namen je zbrala deca trirazredne ljudske .šole v Št. Rupertu na Dolenjskem znesek K 654.50. Za »Tvornico učil« je darovala tov. Mara Bambergova iz Kranjske gore znesek 20 K. — Srčna hvala! Neodrešena domovina. —r Okrajne učiteljske konference. Generalni civilni komisarijat za Julijsko Benečijo je odredil, da skličejo okrajne šolske oblasti redno okrajno učiteljsko konferenco in sicer najpozneje meseca aprila t. 1. Razpravljalo se bo o najvažnejših šolskih zadevah, vštevši one o reorganizaciji avtonomnih šolskih administracij, o reviziji šolskih zakonov in o preosriov: ljudsko- in meščanskošolskega učnega reda. —r Roditeljski sestanek je priredilo v nedeljo 20. februarja učiteljstvo škedenj-sfte ljudske šole v Trstu. Predavala je Frida Ščekova o domači vzgoji otrok. Predavanje je bilo dobro obiskano od strani starišev ter uspelo v vsestransko zadovoljnost. —r Tovariš Šteian Ferluga. bivši voditelj slovenske ljudske šole na Opčinah pri Trstu ter dolgoletni predsednik »Tržaškega učiteljskega društva«, je apasno Obolel. Idealnemu tovarišu, ki je osivel v delu za šolo in narod, želimo iz srca skorajšnjega okrevanja. —r Književna produkcija 1. 1920. v Primoriu V letu 1920 so izšle v slovan- .Siran 4. > .v:em Primorju naslednje slovenske knjige: 1. Leonid Andrejev: »Anfisa«. Drama v štirih dejanjih. Iz ruščine ¡preložil Ivan Vovk. Zal. Tiskarna »Edinost« v Trstu. -- 2. »Božje solze«. Povesti in slike. Poslovenil Alojzij Gradnik. Zal. »Narodna tiskarna« v Gorici. — 3. »Burke in šaljivi prizori«. Zal. »Narodna tiskarna« v Golici. — 4. Damir Feigel: »Bacili in bacil-ke«. Humoreske. Zal. »Narodna tiskarna« v Gorici. — 5. »Koledar za prestopno leto 1920.« Uredil dr. A. Pavlica (Letnik I.) Drugi natis. Zal. »Narodna tiskarna« v Gorici — 6. »Koledar za navadno leto 1921.« Uredil dr. A. Pavlica. Letnik II. Zal. »Narodna tiskarna« v Gorici. — 7. »Pesmarica*. Zbirka narodnih in drugih pesmi. (Uredil Alojzij Gradnik). Zal. »Narodna tiskarna« v Gorici. — 8. France Prešeren: »Krst pri Savici«. Zal. »Narodna tiskarna« v Gorici. — 9. Fr. Starova-ski: »Za tretjo goro«. Pet aktov iz trgovskega življenja. -- 10. Karel Širok: »Jutro«. Samozaložba. — 11. O. VVilde: »Pravljice«. Poslovenil Al. Gradnik. Naslovne okraske narisal A. Bucik. Zal. i Narodna tiskarna« v Gorici. — 12. »Zgodovina Italije«. Zal. »Zn,- zal. zavod« v Trstu._ Malo odgovora. Ljubljansko učiteljsko društvo, ki je član UJU poverjeništvo Ljubljana, hoče hoditi svoja pota. Dobro, slobodno mu! Naj krene na levo, vrata so mu odprta na stežaj! Pomni naj, da poverjeništvo v prihodnje ne bode več trpelo, da bi ga podrejeno društvo neopravičeno sumničilo, razširjalo o njem neresnice in s tem delalo raz-drahe in razprtije med našim članstvom. Poverjeništvo deluje za edinstvo in slogo v naših vrstah, odbor Ljubljanskega učiteljskega društva pa mu meče oib vsaki priliki polena pod noge. V štev. 62. je »Slov. Narod« odpril predsedniku g. Skulju svoja predala za napad na UJU poverjeništvo Ljubljana. V članku »Učiteljstvo in volitve v višji šolski svet« se pritožuje predsednik g. Skulj, da »Učit. Tovariš« ni hotel objaviti članka, ki ga je potem prinesel »Slov. Narod-. Res je. Vprašam pa, kedaj je še pustila resna organizacija, da bi ¡jo napadali v lastnem glasilu? Ne bil bi pa prejel za pero in napisal odgovora na Skuljev članek, da ni v njem več trditev in tendencijoznih zavijanj, ki bi postavile delovanje poverjeništva v čudno luč, če bi bile resnično. Pojdimo po vrsti: Prvič ni res, da M bilo poverjeništvo UJU sklicalo sosvet, da se posvetuje o kandidatih za zastopstvo učiteljstva v višjem šolskem svetu in povabilo na to sejo predsednike vseh okrajnih učiteljsltoih društev. Sklican je bil na sejo samo ožji sosvet, v katerem so poverjenik, strokovni tajnik, glavni blagajnik, urednik društvenega glasila in dva odbornika. To pa ni širji sosvet, v katerem so poleg ožjega sosveta tudi vsi predsedniki okrajnih učiteljsduh društev. Kdor se zanima za naišo osrednjo organizacijo in nje ustroj, bi mori al vedeti tudi to, posebno še, ako je predsednik kakega okrajnega učiteljskega društva. Kakor rečeno, sklican je bil na sejo samo ožji sosvet; udeležili so se seje razven enega vsi člani. Ker se mi je pa videlo posvetovanje na tej seji jako važno, sem povabil na sejo še nekatere tovariše in tovarišice izven ožjega sosveta, med temi je bil tudi tovariš Skulj in predsednica »Društva slovenskih učiteljic«, ki je tudi namestnica onega člana v ožjem sosvetu, ki se seje ni udeležil. To sem poudarjal ob otvoritvi seje, obžaloval neljubo pomoto glede datuma na povabilih in pojasnil, da se ic v naglici, s katero se sklicala seja, zamenjal dan. Da to ni motilo članov, se razvidi iz tega, da so se saje udeležili, med njimi tudi tovariš Skulj. Vendar sumniči v »Slov. Narodu«, kak^r bi se bilo to zgodilo namenoma ter dostavlja zlobno: »Pa menda vendar ni bil to samo slučaj?!« Z ogorčenjem zavračam tako sumničenje ter izjavljam, da se poverjeništvu ni treba bati ne ožjega, ne širjega sosveta, ker si ni svesto nikake krivde. Na seji so se nominirali kandid.ui Tovariš Skulj ni samo glasoval, stavil je *udi predloge, ki so bili sprejeti. iNisem pa slišal izjave, da njegovo glasovanje ni obvezno. Ker bi bilo mogoče, da sem preslišal tako izjavo, sem vprašal druge člane, ki so izjavili, da je tudi niso čuli. Kakšno stališče je zavzel odbor in občni ¿bor Ljubljanskega učiteljskega diruštva glede predlagane kandidatne liste, je njegova stvar, njegovim sklepom ne more nihče ugovarjati, a način, kako so hoteli udejstviti te sklepe, je obsodbe vreden. Najprej so v listih objavili svoje kandidate, da bi jih tem potom vsilili še drugim društvom. Ognili so se pravilne poti, da bi bil odbor poslal spreminjevalne predlge poverjeništvu, kar so lojalno storila druga društva. Da, še več. Odbor je sestavil okrožnico v smislu svojih nazorov in sklepov in jo ¡hotel za hrbtom poverjeništva razposlati vsem okrajnim učiteljskim društvom. S tem bi bil prekoračil svoj delokrog in kruto rušil disciplino, delal zmedo in zgago v naših vrstah. Le slučajno je ¡izvedelo poverjeništvo za to nakano in preprečilo razpošiljanje okrožnice s tem, da je zapretilo nastopiti s skrajnimi sredstvi. Odbor Ljubljanskega učiteljskega društva In njegov predsednik vda rja ob vsaki umestni ali neumestni priliki ob veliki boben de-mokratizma, toda samo tokrat, kedar je to njemu 11C1TELJSK1 TOVARIŠ, dne 24. marca 1921. Stev. 13. | v prilog, in to tisti odbor, ki je hotel na podstavku neodobrenega predloga vzeti eni kategoriji učiteljstva pasivno volilno pravico. Sa-pienti pauca. Tovariš Skulj meni, da poverjeništvo v volilnem postopanju ni ravnalo po principu demokratizma. Ako b.i bili postopali po njegovem načinu, bi bilo postavilo vsako društvo iz ¡krajevnega patriotizma svoje kandidate, in imeli bi jih bili najmanj 180. Kako potem Iz tega labirinta, naj pove tovariš Skulj! Poverjeništvo hoče za vsako cono vzdržati disciplino v organizaciji, ker vsako kraljestvo, ki je razdeljeno med sebej, bo razdejano. Samo z enotnim nastopom nam je mogoče dosezati uspehe. To nam izpričuje rešitev gmotnega vprašanja ljudsko-šolsike,ra in srednješolskega učiteljstva v primeri z rešitvijo uradniškega gmotnega* vprašanja. Vsako učiteljsko društvo deluj nemoteno v svojem delokrogu, se poslužuj sredstev in hodi po poti, ki ga vodi do najlepših uspehov na šolskem polju v okra;u in ga pripelje do blaginje učiteljskega stanu. Nikogar ne bo oviralo poverjeništvo pri takem blagodejnem delu, nasprotno pospeševalo bo 'po možnosti njegovo stremljenje. Zastopstvo skupnih interesov in zadev, .zastopstvo učiteljstva nazunaj, pa je nalaga, pravica in dolžnost poverjeništva. Zato bo nastopalo poverjeništvo vselej in povsod zoper nedisciplin.-ranost med članstvom, zatiralo vsak pojav ma!-kontontnosti in skušalo v kali zadušiti in pogasiti baklo pogubnega razdora. S takim postopanjem in delovanjem pa ne zasužnjuje članstva, ne sili k hlapčevanju, še manj pa h kimanju '¡i molku. Tako je nastopalo in delovalo poverjeništvo v preteklosti, tako bo nastopalo in delovalo y prihodnje. Kakor hitro pa ne bo moglo več vzdrževati discipline in reda v organizacij1, bo vedelo kaj mu je storiti — izvajalo bi iz te nemoči konsekvence. L. Jelene. Izjava. Predsednik ljubljanskega učiteljskega društva tov. Fr. Skulj je s člankom, ki zadeva naše stnogo interne zadeve v organizaciji, stopil tom Slovenskega Naroda pred javnost. Sklicuje se pri tem na to, da mu ie uredništvo »Učit. Tovariša« ozir. UJU objavo istega članka v stanovskem glasilu odklonilo. Razlogi, iz katerih je bila objava članka v Učit. Tovarišu odklonjena, so sledeči: Članek kritikuje popolnoma interno podrobno poslovanje poverjeništva UJU, katera kritika ne spada pred javnost niti potom stanovskega glasila, ampak je pravi forum za obravnavo tega vprašanja širši sosvet UJU, katerega član je tudi predsednik ljubljanskega učiteljskega društva. Ako bi se tov. Skulj hotel lojalno natančneje informirati pni poverjeništvu UJU, tedaj ni ¡moral pripoznati, da je njegova kritika o postopanju poverjeništva UJU neopravičena in netočna. Lojalnost je zahtevala in čut naše uredniške dolžnosti nam je veleval, da smo predložili čla-riek poverjeništvu UJU, ki je takoj izjavilo, da navedbe v članku ne odgovarjajo istini in poverjeništvo ne more odobravati take »obrambe« v stanovskem glasilu. Članek taktično ni stvaren in je poln ¡izzivanj sedaj na »Uč. Tov.«, sedaj na poverjeništvo UJU, proti kateremu se je obrnila vsa fronta sedanjega ¡odbora ljubljanskega učiteljskega društva, ki menda smatra nasprotstvo do poverjeništva UJU kot edino in svojo glavno zadačo. Nobena organizacija nima tega običaja n navade, da bi se v njenem glasilu javno napadalo vodstvo organizacije in postopanje istega, posebno ne, ker imamo za interne zadeve organizacije forum širšega sosveta in pokrajinske skupščine UJU, katerim edino je poverjeništvo in uredništvo odgovorno za svoje poslovanje. Širši sosvet in pokrajinska skupščina UJU bo tudi edino upravičena soditi o pravilnosti postopanja v tem slučaju. Toliko v vednost članstva UJU, da ne bo nepotrebnega beganja in ustvarjanja načelnih >aier« iz malenkostnih dogodkov, ki so ¡postranskega pomena pri načelnem boju naJše organizacije. Uredništvo »Učit. Tovariša«. Brezobrestno posojilo Učiteljskemu konvlktu. 7. izkaz. Emilija Gerkmanova iz Mengša 1000 K; Karel Završnik iz Dupelj 1000 K; Cilka Včstrova iz Du-pelj 1000 K; Ivanka Kalinova iz Ljubljane 500 K; Franc Rojina iz Šmairtna pri Kranju 2000 K; Vladimir Rojina v Kranju 1000 K; Melanija Fajdigova v Šmartnem pri Kranju 1000 K; Ana Neubauer-Krenova v Šmartnem pri Kranju 1000 K; Friderik Kramar iz Škofje Loke 1000 K; Vinko Zahrastnik iz Škofje Loke 1000 K; Josip Zupančič iz Škofje Loke 1000 K; Vida Blaznikova iz Škofje Loke 1000- K; Rudolf Horvat iz škofje Loke 1000 K; Fran Košca iz Škofje Loke 1000 K; Anton Lovše iz Podbrezja 1000 K; 7. izkaz 15.500 K; zadnjič izkazanih 125.900 K; skupaj 141.400 K. Odbor društva za zgradbo Učiteljskega konvlkta v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. RAZPIS SLUŽB: V črnomaljskem šolskem okraju se vsled odredbe višjega šolskega sveta z dne 24. februarja 1921, št. 2213, razpisujejo sledeča stalna učna mesta: 1. Adlešlči: dvoraizrednica: nadučiteljsko mesto; 2. Bojane!: enorazredivica: mesto učiteljii-voditelja; 3. Črešnjevec: enorazrednica: mesto za uči-telja-voditalja; 4. Črnomelj: sedemrazredmea: mesto za učitelja in mesto za učiteljico; 5. Metlika: sedemrazrednica: dve mesti za učitelja in dve mesti za učiteljici; 6. Podzemelj: petrazirednica: mesto za učitelja. Za učna mesta v Črnomlju ,in Metliki imajo prednost oni prosilci, ki so usposobijenostni za pouk na obrtno-nadaljevalnih šolali. Pravilno opremljene prošnje je vložiti po predpisanem službenem potu na okrajni šolski svet v Črnomlju najkesneje do 10. aprila 1921. OKRAJNI ŠOLSKI SVET V ČRNOMLJU, dne 10. marca 1921. Predsednik: Dr. K, Gregorln, s. r. Učimo se srbohrvaščine! V ta namen nam bo najbolje služju dr. Josipa Menceja ki jo je založila Učiteljska tiskarna v Ljub. ljani in se dobiva v knjigarni Učiteljska tiskarne komad po 9 kron. Izšle so: li , Priredil Fran Marolt, učitelj v Ljubljani. Cena 5 K. Dobe se v Učiteljski knjigarni. Večletno jamstvo! | Ugodni plačilni pogoji! Tvrdka JOSIP PETELINC LJUBLJANA — Sv. Petra nasip št. 7 o J* ■ p» i« «I > ee 53 se priporoča kot edina tovarniška zalega šivalnih strojev Grilzner v vseh opremah. Materijal in izvršba predvojna. Istotam se dobivajo igle, strojni deli za vse sisteme strojev, strojno olje, toaletne potrebščine, modno blago in galanterija. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna ============ strojna popravila. ==—==—= Z s» 3 ca Ljubljana — Sv. Petra nasip št. 7 (tik gostilne „Pri fajmoštru".) Večletno jamstvo! || Ugodni plačilni pogoji! ČEVLJI najlepše oblike in najboljše kakovosti ČEVLJI Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19. Telefon 157. Cenik franko zavoj in poštnina: veljaven od 1. marca 1921 naprej do preklica. moški, chevreau z robom . „ boks z robom . . . . boka z robom, polov, za štrapaco: moški, teletina, brez kapic, okovani .... „ pitling z robom. . . „ pitling okovani z žeblji „ kravi na z robom . . „ kravina brez kapic, okovani z žeblji. . . črni K 570 -, 580'- rujavi 620 — 600 •— 495— — moški, kravina s kapicami in podkvami ..... » gojzerski hribovci . . ženski, boka z lak - kapico in robom ^..... črni rujavi 500 — 515 — — 680- 495- 535 — 535 - 530-— 615— — 470-— 510- teletina z robom (Stra- pacni)...... belo platno : visoki K 410 —, polovičarji K 370 —, izrezani z zapono K 340'—. Po meri izdelani čevlji veljajo 5°/o več. Naročila po pošti se izvršijo najvestneje in se od-premi blago isti dan po povzetju. Za najvestnejšo izdelavo jamčim in prevzamem predčasne defekte v brezplačno popravilo. Vsi izdelki so najboljše ročno delo iz lastne delavnice. Za našo mladino! Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: Engelbert Gangl: Spisi za mladino, L, II., 111.. IV., V., VI. zvezek po .... K 12 — Andrej Rape „ , I., II., III., V., VI. zvezek po......12 — Mišjakov Julče: „ . I., II., III., IV., V., VI. zvezek po ...» 12 — Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in II. zvezek po........ 12" — Pav. Flere; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po.......12 — , „ Babica pripoveduje. Spis za mladino po........... 12*— Marko Senjanin: Slovenski Kobinzon ...............* 15— Nadalje: Rab. Tagnre: Povestice...................... 12— Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi.................... 30,— Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica...................12'— . „ Bab za mladi zob (pesmice).............. 12'— Dr. Ivan Lah: Dore....................... 10'— Oton Župančič: Sto ugank (pesmice)...............„ 3— Mark Twain: Mali klatež............brož. K 26— vez. K 32"- K 50— 20— 56— 20— 40— 40— Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica) Ewald Bolka: Dvonožec......... Fran Levstik: Martin Krpan....... Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice). . . . Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom) Nemcova: Češke pravljice (II. zvezek.)....... »K 11-— — France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu........ 12'— , „ 16*— Moj zverinjak...................... » . 20— Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5'—, 6'—, 8*40. 9"—, 25"—, 30"—. QJ(5- \ Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flere. Ilustroval: Anton Koželj, i ... Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - - n i i • «» j. 1. štev. I., II. in III. stop. je pošla. Na razpolago OOISKI IlSl. so pa še: I. stop. 2. štev. 5 K, II. stop. 2. štev. 8 K, lil. stop. 2. štev. 14 K. Pravkar je izšla tudi 3. štev. II. stop. Cena : 14 K. K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron. -