194
Natoroznanske stvari.
Naravoslovna črtica.
Ker se letošnje leto v resnici „kebrovo in mrčeaje leto" imenovati zamore, bode morebiti častitim čitateljem ,,Novic" povoljno, da jim tukaj nekoliko vrstic ia splošnega življenja kebrovega podam, po katerih bode jim moč tega škodljivca od vseh strani natančneje opazovati in spoznavati.
- Po svojih raznih vrstah so med vsemi drugimi mr česi hrošči (kebri) najštevilnejši. Njihova životna oblika se vrsta po vrsti — druga od druge — tako močno razlikuje, da se temu v resnici čuditi moramo, da — nekateri med njimi so celo izredno-čudne prikazni. Barve so mnogovrstne, večkrat krasne in občudovalno lepe, na pr. razni rilčkarji, muškatniki, krešči, kozlički in drugi. Zavoljo njihovega trdega zunanjega površja morejo se ložej in dalj časa nepokvarjeni ohraniti in spraviti, nego drugi mrčesi, metulji in kožokrilci (muhe in drugo lesena spadajoče mrčesje), kateri imajo navadno bolj mehko truplo, kakoršno se hitreje pokvari. To bilo je pa uže naravoslovcem v davnih časih glavni povod , da so se s tem mrčesom natančneje pečali in ga po vseh straneh na drobno opazovali.
Kebri vseh vrst imajo navadno po štiri kožaste (mrenaste) flafutice ali letaine kožice, ostre usfnice (ustne dele), prosto premikajoče oprsje ter so razni in popolni spremembi (prepodobovanju) podvrženi. Letalne kožice (prave flafutice) pokrivajo jim navadno roženata, redkeje usnju podobna, a le malokedaj mehka gorenja po-krivalca, pod katera keber ob času počitka in hoje svoje prave letalnice proti sprednjemu koncu navskriž položi, zvije in popolnem spravi ali skrije. Prave letalnice keber edino le med letanjem popolno razprostre, razvije in raztegne. — Pri nekaterih kebrovib vrstah so gornja rožena pokrivalca po hrbtu doli ščitu enako skupaj zraščena, pod katerimi pa pravih letalnic nimajo in toraj
195
tudi letati ne morejo. Kebri imajo se svojim životom primerjaje zel6 male glavice. Na teh glavah opazujemo po dvoje mrežastih očes razne velikosti , poleg katerih razprostira se tudi po dvoje tipalnic, na vsaki strani glave po ena. Tipalnice imajo pri raznih kebro vih vrstah tudi razno obliko; nekateri imajo sčetinaste, drugi motozate, členkate, zagojzdate, bataste in pihal-ničate tipalnike.
Na vsakem čeljustji in na spodnjem obustji imajo kebri na prvem po eden do dva, a na drugem pa po dvoje ostrih in grizljivih špičkov, kar vse skupaj jim kot zobje za grizenje, odjedanje, pristriganje in razjedanje služi. Le prav malo vrst kebrov je, kateri imajo po sest enakih grizljivih špičkov ali zob v svojem obustji. Kebrovo oprsje obstoji iz treh obročkov, od katerih prvi je prosto se gibajoč in sega do pričetka po-krivalic in letalnih flafutic; to imenujemo kebrove prsi. Ob izrastku obeh gornjih rožnatih pokrivačic, namreč, kjer se te života držč, nahaja se mala, navadno trivo-gelnata rožena plošica, kateri učenjaki „šildek" (ščitek) pravijo. Drugi ali zadnji del kebrovega života obstoji navadno iz šest do sedem obročkov, kateri so drug v druzega prirejeni. Vsak popolno razviti in nepohabljeni keber ima po sest, z ostrimi krempeljei dobro previđenih nog. Glede števila nožnih udov je pri kebrih precejšna razlika; navadno obstoji vsaka kebrova noga iz peterih udov ali členov. Vendar imajo pa pri nekaterih vrstah tega mrčesa sprednje štiri noge po pet, a zadnji dve pa le po štiri ude ali členke.
Dalje nahaja se med mnogobrojno kebrovo družino tudi takih vrst, pri katerih imajo vse šestere noge vsaka zase le po štiri, po tri in tudi samo po dva glavna dela (uda ali členka); ti poslednji so pa le zelć zelć redke prikazni.
Kebrovi črvi (ličinke) imajo navadno po šest prav kratkih nog; tudi so med temi v redkih slučajih popolni breznožniki. Njihovi (ličink) život je obročkast; ima trdo, navadno rujavkasto glavo, katera je z vsemi raz-jedajočimi (grizljivimi) organi preskrbljena, kakoršne imajo pozneje kebri sami. Žive in prežive se ti (kebrovi črvi — ličinke) v zemlji, lesu, raznih sadežih, gobah, mesu, mrhovini, starem Čreslu, gnoju in v sadnem cvetji itd., kar navadno od nekoliko tednov do več (3 — 5) let traja. Ob svojem času zabubi se vsaka (kebrova) vrsta po svojem naravnem zakonu.
Bube (prepodobe) so kakor mrtve in negibajoče; ne žro nič, imajo pa uže vse dele pravega mrčesa prav dobro razločne in vidljive, kar vse skupaj je z nekim — navadno umazano rumenkastim in prozornim — mešičkom v(kot se suho mrenico) obdano.
Crvi ali kebrove ličinke napravljajo v zemlji na rastlinskih koreninah in na sadnem cvetji se svojo izredno — veliko — požrešnoatjo, sosebno če se v velikem in ogromnem številu kje nahajajo, neizrečeno in preobčutno škodo.
Komu ni znano, kaj vse vničijo samo črvi (ogerci) navadnega rujavega hrošča ali kebra ! In — kje so pa še drugi škodljivci iz kebrovega kraljestva se svojimi ličinkami, osobito ubadarji: cvetarji , koščičarji in peš-karji, kateri v sadnih krajih na milijone sadežev leto za letom vničijo?
Kebri navadno le bolj neukretno in okorno letajo; a nekateri pa tem spretneje po zemlji in drevesnih deblih tekajo, kakor vseh vrst krešci, muskatniki in roparji. Vsi ti druge škodljivce v zalegi, ličinkah in bubah brez usmiljenja preganjajo in žrć , zarad česar so zelć koristni in so kmetovalčevi veliki dobrotniki.
Naj povem še to, da so naravoslovci samo v našem delu zemlje — Evropi ~ do sedaj uže nad deset tisoč raznih  vrst  kebrov staknili.    To je gotovo
zelć veliko in ogromno število kebrovih vrst, ker je med njimi velika večina poljedelstvu, sadje- in gozdoreji, kakor sploh rastlinstvu zelć škodljivih.
Prava smrt in poguba kebrovim ličinkam v zemlj-je krt. Naj bi se mu pač povsod po zasluženji prizanašalo! A še se nahajajo skoraj povsod med kmetovalci taki slepci, da ga smrtno sovražijo in na vse mogoče načine love in preganjajo.    Ostudna nehvaležnost!
Vsi kebri dele se po njihovi razliki, lastnostih in prirodnih svojstvih v več za-se obstoječih kompletnih vrst ali razredov. Ker je pa za natančneje opisovanje vseh kebrovih posameznih vrst na tem mestu premalo prostora, povedal bodem pri drugi priliki zopet kaj iz splošnega življenja gosenic in metuljev, če me častiti gospod urednik z dopisom vred v papirnati koš ne potlači in zmaši. *)                                                  M. Rant.
*) Bodemo radi sprejeli.                                      Vred.