Ste v. 86. V Ljubljani, sobota 15. aprila 1939. Leto IV Poitnlna platana v gotovini Pred sporazumom med Anglijo in Sovjeti o ruski pomoči za angleško obrambno zvezo Pri teh pogajanjih ne gre za popolno vključile v Rusije v angleški obrambni sistem. Poljska, Romunija, Turčija, Grčija in druge bodoče članice te zveze nočejo namreč nič slišati o tem, da bi sovjetska vojska ob morebitnem nemškem napadu prišla na njihovo ozemlje, ker bi to prav tako ogrožalo njihov obstanek. Zato bo vloga in naloga v tej zvezi bolj posrednega značaja. Sporazum med Anglijo in med Sovjeti naj zagotovi Angliji ter njenim zaveznicam predvsem pomoč Rusije v materialu. Po zanesljivih poročilih bo ta sporazum vseboval naslednje tri točke: 1. Tristransko pogodbo med Francijo, An- ■ glijo in Rusijo o takojšnjem medsebojnem j posvetovanju v primeru vojne nevarnosti. 2. Pogodbo o sovjetski pomoči v orožju, strelivu, surovinah, žitu in drugih potrebščinah, ki bi jih Rusija dobavljala ob vojni Angliji in njenim zaveznicam. 3. Letalski pakt, ki bo določal sodelovanje sovjetskega letalstva s francoskim in angleškim letalstvom za določene naloge v morebitni vojni. Sovjetska vlada bi rada videla, da bi se določila irancosko-sovjetskega sporazuma o medsebojni pomoči raztegnila še na Anglijo. Temu se pa Anglija upira, ker noče oživljati sistema tako imenovane kolektivne varnosti, kateremu se je zadnja leta odrekla. Romunija z veseljem sprefema angleško jamstvo za svoje meje London, 15. aprila. Poluradno poročajo: Pogajanja med Anglijo in sovjetsko vlado za sodelovanje Rusije v angleški obrambni zvezi so stopila v odločilno razdobje. Zunanji minister Hali-iax je včeraj imel dva daljša razgovora s sovjetskim poslanikom Majskim. Tega je natančno obvestil o navodilih, Id jih je angleška vlada pošlo* 1« glede pogajanj svojemu poslaniku v Moskvi. Angleški poslanik bo danes imel važen sestanek s sovjetskim zunanjim ministrom Litvinovim. Atentat na H tler*a so pripravljali London, 15. aprila, o. »Daily Mirror« poroča, da je nemška skrivna policija 31. marca odkrila v Wilhelmshafenu zarotniško družbo čeških rodoljubov, ki so imeli namen ubiii kanclerja Hitlerja med slavnostmi, prirejenimi ob splovitvi nove velike bojne ladje »Tirpitz«. Malo pred kanclerjevim prihodom v Wilhelmshafen so agenti skrivne policije na nabrežju blizu ladjedelnic prijeli čisto po naključju dva neznanca, ki sta hotela priti v prednje vrste. Pri preiskavi so ugotovili, da sta to dva človeka iz čeških krajev in da sta oborožena z modernimi avtomatičnimi samokresi. Policija je hitro zaprla ves tisti pristaniški predel ter naglo izvedla natančno preiskavo po vseh stavbah. Berite »Slovenski dom«! V hiši, ki Je last nekega Nemcn iz Sudetov, s oprijeli še štiri druge sumljive ljudi, ki so bili tudi vsi oboroženi. Dve-maizmed njih se je že po aretaciji posrečilo pobegniti in izgubiti se v množici. Ušla sta v Holandijo. Drugi aretiranci so pri zasliševanja priznali, da so hoteli narediti atentat na Hitlerja. Policija je prijela tudi nekega holandskega časnikarja, ki je bil priča preiskave v zaprtem pristaniškem predelu. Ostal je v zaporu deset dni in bil izpuščen šele, ko je podpisal izjavo, da ne bo poročal o ničemer, kar je pri tej priliki videl. Gospodarska zveza med Nemč io in L tvo Berlin, 15. aprila, m. V najkrajše« času se kodo začela med Litvo in Nemčijo trgovinska pogajanja. Pogajanja med obema državama bodo zelo daljnosežna ter bosta Nemčija in Litva skle-niH trgovinsko po.godbo, po kateri bo Nemčija odkupila vse litvanske poljedelske .pridelke, kar jih bo Litva imela preveč, v zameno pa bo Nemčija izvažala v Litvo 6voje industrijske izdelke. Madžari ponua?o Romuniji sporazum o nedotakljivosti me!a BudimpnSta. 15 apriln. o. Kor je Romunija na nevarne madžarske glasove o prisilni vrnitvi romunske Transilvanije Madžarom odgovorila z vojaškimi ukrepi, je to zelo vplivalo na madžarske politične kroge, ki so začeli umikati «voje zahteve m dajati pomirljive izjave. O razmerju med Madžarsko in Romunijo je govoril tudi zunanji minister grof Czaky. Dejal je, da so odnošaji z Romunijo težavni, ker Romunija meni, da Madžarska ni prijaznih misli do nje, čeprav ve, da Madžari hočejo spoštovati romunske meje. Madžarska bo nedotakljivost romunskega ozemlja spoštovala še toliko bolj, če bo Romunija priznal? potrebne pravice madžarski manjšini. Vse madžarsko časopisje se obširno bavi s tem govorom ter poudarja predvsem odlomke, ki se nanašajo na Romunijo. Dobro poučeni madžarski politiki izjavljajo, da je Madžarska že predlagala Romuniji, da bi obe državi sprejeli skupno izjavo o nedotakljivosti meje med Romunijo in Madžarsko in glede nenapadanja. A tudi Romunija mora pokazati dobro voljo ter pravično urediti manjšinsko vprašanje. Med Poljsko »n Nemč"© Varšava, 15. aprila, o. V naprotju s prvotnim pričakovanjem kaže, da bosta Nemčija in Romunija sporna vprašanja reševali s pogajanji in ne s siko, kakor se je zdelo, preden je Anglija dala Poljski jamstvo za meje in ji zagotovila pomoč. 0 tem pričajo številna potovanja poslanikov v Varšavo. Nemški poslanik Moltke je pred nekaj dnevi odšel v Berlin in ee bo v kratkem vrnil na Poljsko z novimi navodili glede bodočega razmerja med Nemčijo in Poljsko. — V varšavskih nemških krogih izjavljajo, da je poljsko-britanski dogovor v protislovju s pol jsko-neniški m paktom iz leta 1934, zato z zanimanjem pričakujejo vrnitve nemškega varšavskega poslanika. Prprave za uvedbo novega reda na Češkem Praga, 15. apr. V Pragi končujejo priprave za 'ovajanje nemškega protektorata. Prvi ukrep bo odstop Beranove vlade ter imenovanje nove vlade. Število ministrstev bo zmanjšano ter bo nova vlada imela samo 6 članov, ki bodo v glavnem strokovnjaki, ki prej niso igrali nobene vloge v političnem življenju. Predsednik nove vlade bo minister “avelka, katerega bo predložil predsednik Hacha J' itnenovanje protektorju Neurathu. V vladi bosta 'Udi general Elias in svetnik zunanjega ministrstva Kaha. Te spremembe bodo izvedene konec Prihodnjega tedna Bukarešta, 15. aprila, m. Predsednik romunske vlade Calinescu je snoči sprejel domače id tuje časnikarje ter jim dal izjavo o jamstvih glede nedotakljivosti meja, ki jih je Romunija dobila od Anglije in Francije. Calinescu je poudaril, da je Romunija z največjim zadovoljstvom in veseljem sprejela angleško in francosko izjavo, po kateri Anglija zagotavlja Romuniji popolno pomoč in podporo, kadar bo to potrebno. Ta izjava dokazuje prijateljstvo Velike Britanije do Romunije. Vedeti je treba, da je Romunija pripravljena sprejeti od vsake države prijateljske izjave, ki bi bile podobne angleški izjavi. Z največjimi simpatijami spremlja vsako delo, ki gre za tem, da okrepi mir in da tako zagatovi varnost romunski državi. Waschington, 13. aprila. Predsednik Združenih držav je včeraj govoril v proslavo »vseameri-škega dne« in dejal med drugim: Starega sveta ne vodi v vojno kaka usodnost. Ljudje niso sužnji usode, ampak sužnji svojega razuma, V takem času gledamo na Vseameriško zvezo kot na znamenje velikega upa. Kaj je rešilo Ameriko pred težkimi dogodki, ki se danes odigravajo v Evropi? Vsa Amerika dela na javnih 6ejah in z javnimi dogovori. V drugih delih sveta pa ni takih razgovorov, ampak so vojne, dokler izčrpanost ali poraz ne združi vlade, ki 6kušajo popraviti svoje razdejalno delo. Sanje o zavzetju sveta po katerikoli državi, so smešen zločin. Ameriški mir, ki ga danes slavimo, ni posledica slabosti. Mi smo pripravljeni ta mir tudi braniti. Naša moč gre za tem, da ne bo nihče poskušal uničiti naših ustanov ali ogrožal neodvisnosti katerekoli države ali skupino držav v Ameriki. Če bi se naj napad izvedel z gospodarskim pritiskom, jamčim, da bo moja domovina dala napadenemu vso gospodarsko podporo, tako da ne bo treba nobenemu ameriškemu Crkl pozdravl a?o izjavo o angleški pomoči Atene, 15. aprila. Grški listi razglašajo izjavi, ki sta jih dala angleški in francoski predsednik vlade ter pišejo, da vidi grški narod v jasnih in brezpogojnih jamstvih za neodvisnost Grčije priznanje grških pravic in velikega napora zadnjih let. Ker je italijanski predsednik vlade dal grški vladi glede neodvisnosti in nedotakljivosti ozemlja tudi vsa jamstva, bo grški narod lahko v miru nadaljeval svoja prizadevanja za obnovo narodnih plodnih sil, ki jih je Grčija uporabljala v službi miru z ostalimi prijateljskimi balkanskimi narodi. Grški narod je izjave o jamstvu za grško neodvisnost sprejel s priznanjem in iskrenim zadovoljstvom. Albansko pok»on?tveno poslanstvo Runu Bari, 15. aprila. Predsednik albanske začasne vlade in odposlaniki Albancev, ki potujejo v Rim, da ponudijo italijanskemu kralju albansko krono, ko prispeli snoči z italijansko vojno ladjo v Bari. Albanske zastopnike so sprejeli predstavniki najvišjih oblasti, dvora in ministrstva za zunanje zadeve ter fašistične stranke. Ob 22 je albansko odposlanstvo nadaljevalo pot v Rim, kamor je prispelo danes. Belgrad, 15. aprila, m. S snočnim drugim orzovlakom ob 23.10 *e ie odpeljal v Zagreb predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič. V Zagrebu bo s preds. bivše HSS dr. Mačkom nadaljeval pred veliko nočjo prekinjena pogajanja za rešitev hrvatskega vprašanja. Na železniški postaji so te od njega postorili prometni minister dr. Spaho, gradbeni minister dr. Krek, pravosodni minister dr. V. **užič, poštni minister Jovan Altiparmakovič Politika romunske vlade ie dobro znana. Da bi mogla nadaljevati e svojim delom za utrditev miru, je Romunija okrepila svoje koristne zveze z državami, s katerimi je prijatelj. Romunski narod je pripravljen braniti nedotakljivost 6voje države in svojih meja. Londonska izjava ga je zelo navdušila. »Mi smo znova poudarili, da nas vsi poskusi za okrepitev miru zanimajo neposredno, prav tako pa tudi ustvarjenje ozračja za medsebojno zaupanje, brez katerega bi pravo mednarodno življenje postalo zelo težko.« Včeraj popoldne je predsednik romunske vlade imel enourni razgovor z angleškim poslanikom. narodu, žrtvovati ni>ti dela njegove svobode, pa bo le ohfauil gospodarsko blaginjo. Družina ameriških narodov bi z vso pravico smela biti vzgled ostalemu svetu. Mi imamo večje koristi, kakor je obramba naše celine, obdane z morji. Razvoj sedanjih dni je zmanjšal razdalje med Ameriko in med ostalim svetom in jih bo v prihodnosti še bolj. Zato Ameriko zanima razvoj ostalega sveta prav zaradi tega, ker so se razdalje skrčile. In prav zaradi tega bo Amerika tudi imela svojo besedo pri urejanju starega sveta, česar naj se zavedajo vsi evropski narodi. Amerika se ne more strinjati, da bi kdorkoli urejal Evropo po načelih Hunov in Vandalov izpred 1500 let. Kdor bi to poskušaL bo naletel na odpor vsega sveta, tudi na odpor Amerike. Najboljša obramba miru to za nas upanje, da bodo bratski narodi onstran morja opustili misli in nazore, ki jih silijo k neprestanemu vojskovanju. Amerika je že večkrat poudarila 6vojo voljo do miru in bo povzdignila tudi svoj glas pri dolo.čanju novega reda na svetu. To je naše sporočilo Evropi. Ministrski swet je včeraj dopoldne pod predsedstvom Mussolinija sprejel zakonski osnutek, ki se glasi: »Vladar Italije bo po prevzemu albanske krone nosil naslov kralja Italije in Albanije ter cesarja Abesinije. Tako se bodo imenovali tudi njegovi nasledniki. Kralja in cesarja bo zastopal v Albaniji namestnik s sedežem v Tirani.< Nemško letalo pristalo pri Celiu Celje, 15. aprila Snoči okoli 7 je priletlo nad Celje tuje letalo se začelo spuščati nad Gabrjem in zavilo nato v Spodnji Lanovi, kjer je pristalo na prostoru za Kirbiševo tovarno. Celjani, ki so sledili letalu, so na njem zapazili kljukasti križ. Ko je letalo pristalo, je stopil iz njega 24 letni nemški letalec Wa-sching iz Celovca, ki je takoj uvidel, da ni pristai na nemških tleh. Pri zaslišanju je izjavil, da je vozil s šolskim letalom iz Celovca proti Linču, zašel pa da je po pomoti proti vzhodu. Ko je letel nad Savo, je mislil, da je to Donava. Tako ee je pripeljal na našo 6tran in pristal pri Celiu Ko je zagledal mesto Celje, je mislil, da je to VVolfsberg. ter se je spustil na tla. Kljub temu, da se je to pripetilo zvečer, se je na kraju, kjer je letalo pristalo, kmalu nabralo mnogo ljudi, ki so z zanimanjem ogledovali avion. ministei za gozdov« it rudnike Ljubomir Pantič, minister za socialno politiko M. Rajakovič, navzočnib pa je bilo tudi več poslancev, med njimi Miloš Stare in dr. Golia. Ministrskega predsednika Cvetkoviča je na železniško postajo pospremilo tudi več domačih in tujih časnikarjev. Na postaji se je predsednik vlade z vsemi prisrčno rokoval in razgovarjal, nakar je nekaj minut pred odhodom vlaka vstopil v svoj vagon. Vsi navzoči so mu pri odhodu navdušeno vzklikali in mu želeli »srečno pot«. Vesti 15. aprila Odhod nemškega brodovja v španske vode naj dvigne ugled nemške vojne mornarice pri Nemcih — tako razlagajo Angleži sporočilo o začetku nemških pomorskih manevrov ob španski obali. Poveljstvo angleške mornarice pravi v svojem poročilu, da je vse angleško brodovje v Evropi pripravljeno, da ob nevarnosti takoj stopi v akcijo, Sloviti ameriški letalski rekorder, polkovnik Lindbergh bo ameriškemu obrambnemu odboru poročal o 6tanju letalstva v raznih evropskih državah, med drugim tudi v Rusiji in Nemčiji. Japonske zavarovalnice so zvišale za 2% zavarovalne premije ladjem, ki plovejo po Sredozemskem morju, kar bi govorilo o tem, da Japonci računajo z vojno nevarnostjo v tem tem delu Evrope. Italijanska vojska še osvaja dosiopnejše predele Albanije. Italijansko poveljstvo je dalo ukaz, da morajo vsi Albanci nemudoma izročiti vse orožje italijanskim oblastem, kar bo pa precej težko izvesti. Maršal Gbring je včeraj dopotoval v Rim, kjer so ga sprejeli vsi fašistovski voditelji z Mussolinijem na čelu. Goring bo ostal v Rimu dva dni in imel važne razgovore, ki se bodo nanašali med drugim tudi na to, da bi predsednik vlade Mussolini spet sam prevzel vodstvo zunanje politike, grof Ciano pa bi šel za podkralja v Albanijo. Glavni tajnik Zveze narodov Avenol je odgovoril predsedniku albanske vlade Veriaciu, da je sprejel brzojavko o izstopu Albanije iz Zveze narodov, da pa ne more izstopa vzeti na znanje, marveč da bo o tem poročal vsem članicam Zveze. Obisk poljskega zunanjega ministra Bccka v Parizu bo skušal utrditi in izpopolnili vojaško zvezo med Francijo in med Poljsko. Ta obisk je nepotreben, ker Poljska nima razloga misliti, da hoče Nemčija kakorkoli ogražati njeno neodvisnost —- piše »Hamburger Fremden-bratt« v odgovor na poljske izjave, da se bodo Poljaki branili pred vsakim, tudi pred nemškim napadom. Francoski poslanik v Burgosu maršal Petain so je je včeraj vrnil iz Pariza na svoje službeno mesto, kjer do zdaj zaradi italijanskih in nemških prizadevanj ni žei posebnih uspehov za svojo državo. Vnglija je dala Grčiji in Romuniji jamstva, za katera nista prosili, samo da bi oslabili zvezo med Nemčijo in Italijo, kar se pa ne bo posrečilo — pravi Mussolinijev zaupnik Gayda v rimskem »Gioroale d’ ltalia«. Nemški propagandni minister Giibbels se je včeraj za kratko ustavil v Belgradu, kamor so ga prišli na letališče pozdravit zunanji minister dr. Cincar Markovič, nemški poslanik Heeren, poveljnik našega letalstva general Jankovič in razne druge osebnosti. Po .kratkem postanku je Giibbels nadaljeval pot proti Budimpešti. Nemški državljani so začeli v velikem številu zapuščati Združene države in. Južno Ameriko. '1 i odhodi so v zvezi z nerazpoloženjem, ki vstaja po Ameriki proti Nemcem. Bivši vrhovni poveljnik španske rdeče vojske general Miaja ie včeraj dopotoval v Marseille, odkoder pojde najbrž v Mehiko. Italijanska vlada, je na včerajšnji seji potrdila priključitev Albanije k italijanski državi. Nov spor se je začel med Madžari in med Slovnki. ker Madžarska noče priznati niti najmanjših političnih in narodnih pravic G00.000 Slovakom, ki žive pod madžarsko oblastjo. Zaprli so tudi vso voditelje slovaške manjšine. Slavnosti oh Hitlerjevi 50 letnici se bodo udeležila močna zastopstva iz vseli držav, s katerimi živi Nemčija v dobrih odnošajih, med Nenavadno o d k rit'e v protestanstki cerkvi na Betnavi Maribor. 15. aprila. Na Relnavi pri Mariboru je stala svoje dni protestantska cerkev. Tu so se zbirali otestant-je iz Maribora in okolice, katerim je bi prepovedano zbiranje v mestu. Ob cerkvi so pokopavali protestantske mrliče. Na mestu, kjer je nekoč stala cerkev, je zdaj gramoznica in vsako leto pri izkopavanju najdejo kakšno okostje. Včeraj {»opoldne pa je prineslo najvažnejše odkritje, ki bo po natančni preiskavi osvetlilo zgodovino te cerkve in njenih ustanoviteljev. Delavci so naleteli na obokano grobnico, ki je predstavljala najbrž kripto nekdanje cerkve. V njej so našli tri okostja V sredi je ležalo okostje velikega moškega, na eni strani je bil dolg meč, na drugi strani pa krajši meč. Na levi glavnega okostja je ležalo drugo okostje, tudi moško. Najbrž je bil to kak sorodnik. Na desni strani je ležalo okostje ženske. Poleg nje so našli zlat prstan z zelenim draguljem, zapestnico iz čistega zlata in jiozlačene ostroge. Domnevajo, da so bili ti mrtveci pokopani na teni kraju še pred letom 1600, Najbrž je bil tu pokopan kak dobrotnik cerkve ali bogat protestantski plemič. V ponedeljek se bo raziskovanje nadaljevalo pod vodstvom prof. Baša. Sestanek nove Delavske zbornice Ljubljana, 15. aprila. Danes dopoldne ob 11. 6e je sestal plenum novoimenovane uprave Delavske zbornit-e. Ob pol desetih pa so ee na predsestanek zbrali delegati ZZD in Združenih zasebnih nameščencev. Sestanek je vodil g. Preželj Frauc. Obravnavali so točke dnevnega reda zasedanja DZ. Sestanka sta se udeležila tudi člana glavnega odbora Jugorasa iz Belgrada Ljubomir Mitič, tajnik Delavske zbornice v Belgradu in tajnik generalnega tajništva vseh Delavskih zbornic, ter Žara Popovič, glavni tajnik Jugorasa in pravni referent belgrajske Delavske zbornice Zasedanje plenuma Delavske zbornice pa je vodil komisar dr. Lovro Bogataj. Govor predsednika Združenih držav: Amerika bo tudi imela besedo pri ure’aniu Evrope Nadaljevanje razgovorov predsednika vlade Cvetkoviča z dr. Mačkom v Zagrebu Stran 2. -«rtX)VENSKI DOMc, dne 15. aprila 1939. Štev. 86. Lepa glasbena prireditev v Filharmonični dvorani: Večer komorne glasbe Snoči je bil v veliki filharmonični dvorani koncert komorne glasbe, ki je privabil prav lepo število občinstva. Trije nadarjeni umetniki, violinist Albert Dermelj, čelist Bogomir Leskovic ter pianist Marijan Lipovšek, so zaigrali Schubertov m Dvorakov trio iu vrh tega spremljali mnogo obetajočo sopranistko Ksenijo Kušejevo v pevskih partih i diskretno pazljivostjo in tenkočutnostjo. Prva točka na sporedu je bil Schubertov klavirski trio v B-duru, opus 99. Schuberta je mogoče spoznati med stotinami in stotinami Tri škotske pesmi« nam velikega mojstra odkrivajo z druge plati. Njegove besede so preprostejše, razumljivejše, bliže prihajajo srcu, ker niso komplicirane. Rahlo zagrenjeno se vzpenja pevska linija v mirnem, nalahno usločenem oboku nad spremljavo prve pesmi »Henny«. V drugi (»Jonny«) se javlja zadržanost, počasna je in zamišljena, skoraj sramežljivo je v prvinah členjeno čustvo. Tretja >Willy< pa je živahna, nagla in gibčna; smelejša je zahteva in zaupljivejša samozavest. Vse tri pesmi pa se nam zde nekoliko eksotične v svoji izvirnosti; zdi «e nam kakor bi se nobena ne utegnila iznebiti nekakšne severnjaške žalobnosti in slovesnosti niti tam ne, kjer upanje seje moč in vero. Dvorak je zastopan s Sonatino v G-duru (opus 100) za violino in klavir. V tej intimni, v celem veseli kompoziciji zrelega mojstra se le tu pa tam javlja zamišljenost in nagnjenje k resnobni meditaciji. Toda tok drugih misli odplove vselej skoraj pri priči otožnost in zamujanje kakor bi sonce pregnalo otožno senco, ki ie bila izza prosojnega oblaka razgrnila čez ravan za hip neveselo zaskrbljenost. Zaključna točka koncerta je bil Dvorakov klavirski trio, opus 90. (Tako imenovani Dumky-trio.) Tod je Dvorak razgrnil s prepričljivo močjo in umetniško razsipnostjo elemente, ki najgloblje razgibavajo slovanskega duha: ljubezen (io rodnih tal, neutešnost, ki sama skoraj ne ve, česa ji manjka in za čem se v svoji neučakanosti in nemirnosti žene, vdanost zemlji, s katero ga v veselju in trpljenju spenja tisoč vezi. Pri tem obide ves register razpoloženj od refleksivne vdanosti preko patetične siline do subtilne, nežne občutljivosti. Kompozicije Torellija Handla in Mozarta odlikuje smisel za razgibanost, ki se izogiba eks-Iremom na plemenit način, ki se ne odreka pestro uporabljenemu variiranju dinamike in ritma, ustvarja strogo zaključenost in prevzema uho s pisano, prijetno zvočnostjo. Trio Dermelj-Leskovic-Lipovšek je skrbno in veslno pripravil svoj večer. Posamezniki so tehnično izborno podkovani, v celoti pa tvorijo harmonično telo, v katerem nihče ne stopa iz okvirja kljub temu, da si v svojem partu dovoljuje noto individualne iznajdljivosti. Violinist Dermelj je tenkočuten, subtilen muzik, poln žara in impol-zivnosti. Leskovica odlikuje miren zanos, ki pozna meje in priča o dobrem okusu. Njegov ton je plemenit, navdihuje ga spoštovanje; v solopartib navdušuje z resnobo, ki nevsiljivo pretresa duha. Marijana Lipovška odlikuje fina prilagodljivost, ki na izrazitih mestih vselej najde dovolj moči, da pomaga rahlo poetičnemu občutevanju umetnika do polne, samostojne veljave z neposrednostjo. v kateri je mnogo bogate invencije in lirično nastrojene fantazije. Prvič se je na koncertnem odru po svojem študiju v dobro zveneči šoli Daro-Danielli na Dunaju pred našim občinstvom pojavila kolora-turna sopranistka Ksenija Kušejeva. Dokazala je, da se je tam šolala z velikim pridom. Neizpodbitno je prepričala občinstvo, da že zdaj razpolaga s tehničnim znanjem, ki je zavidanja vredno. Kušejeva razpolaga s simpatičnim, nekoliko zamolklo barvanim organom, ki ima tudi precejšen obseg. Kljub temu, da se s noči tu pa tam v interpretaciji še ni mogla povsem iznebiti nekoliko togega šolskega sloga, je vendar na nekih mestih dokazala, da se v njej skriva tenak čut za samostojno oblikovanje, ki ga bo odlikovala, kakor sodimo, velika tenkoslušnost za razbiranje nians v čustvenem gradivu. Njene višine tu pa tam še ne zvene f)olno, nekam suhe so (konec krajev se ta pojav itak rad kaže pri vseh koloraturnih pevkah). To bi bilo eno. Drugo pa je, da se nam zdi njen glas •skoraj prepezanten. pretehten za koloraturo; mne- nja smo, da_ pevkin temperament mikajo drugačne, samostojnejše in snovno poglobljeuejše zahteve kakor so koloraturne, ki prenašajo ravnovesje predvsem na tehnično plat. Kušejeva ima najbrž močan smisel za bogato skalo čustev. Toplota in intimnost zvenita iz njenega glasu s polno prepričljivostjo. Njena najboljša točka je bila snoSi Han-dlova >Arija Tusnelde< iz opere »Arminioc. V Mozartovi ariji iz opere »II re pastore« ee je zdela še nekoliko toga, še nesproščena. Radovedni smo, kako se bo v bodoče razvijal njen nedvomni talent. Po snoonjem večeru ne pretiravamo, če trdimo, da se lahko nadejamo še prav lepega, presenetljivega napredka, ki si bo znal dokončno zagotoviti priznanje in veljavo. Ob koncu še nekaj: Kakor je bil večer komorne glasbe lep in srečen umetniški dogodek, je bil le nekoliko predolg. Program je bil preobsežen. Boljše bi bilo, če bi prihodnjič umetniki svoj spored ob taki priliki nekoliko skrčili. Bogomir Leskovic je oskrbel prevode za glasovne točke. Ne bi kazalo trditi, da se je pri tem pokazal mojstra. Tu pa tam je njegov prevod od sile okoren. Najljubkejša za pevca je prav gotovo >Willy<. Občinstvo je vse na tem večeru nastopajoče pozdravilo z velikim navdušenjem. Ni štedilo ne s priznanjem, ne z venci. Odhajalo je prav zadovoljno. Tudi dvorana je bila la ta čas prav primerno zasedena. Filmi *Mannequin-x (Kino Matica). Sicer je ta film v svoji zgodbi proti kraju nekoliko razvlečen in bi bil lahko zaključen nekaj prej brez škode za uspeh in prepričljivost, vendar kljub temu na gledalca učinkuje prav pozitivno. Zgodbe o revnem dekletu, ki se poroči z brezposelnim koristolovcem in nato spozna bogatega dobrega lastnika ladij, pri nas ne nalete na dober odmev, ker v njih gledamo za lase privlečeno romantiko. In vendar se take reči v Ameriki rade dogajajo; treba je le vzeti v roke kakšen ameriški časopis Druga so tam merila, druge možnosti ob življenju in vrvežu, ki prav v širokem in kompliciranem nahaja in uprizarja preproste rešitve. Sicer pa konec krajev ta zgodba 6ama tudi ni toliko važna, dasi jo je režiser Frank Borzage obravnal z vso 6krbjo, tako vestno, da si ni upal nikjer vzeti Škarij v roke in malo ž njimi pogospodariti po manuskriptu. Glavno; to, kar na« privlači in kar bo poskrbelo za soliden obisk, moramo poiskati v igri dveh odličnih akterjev, Spencerja TrAcyja, ki je bil za leto 1938 dobil ameriško filmsko nagrado za najboljšo igralsko kreacijo, ter Joan Cravfordovo, ki je še vedno na izdatni višini. Zlasti Spencer Tracy, ta »pereonna grata«, neke vrste zaželeni tip našega časa, niti malo lep v sladkobnem smislu, toda možak od temena do peta in srčno dober v 6voji zunanji, povsem neprisiljeni prirodni robatosti, — Spencer Tracy, ta nam spet postreže e partijo, v kateri je toliko človeike gor-kote, da razgiblje gledalca in ga prisili k občudovanju, ker jo neposredno občuti. Ljubljana od včeraj do danes Nebo se je čez noč nekoliko zakalilo. Solnce je davi na vse zgodaj posijalo prav veselo, pa ne za dolgo. Kmalu ga je pregrnila oblačna mrena. Po dolgem času se bo, kakor vse kaže, vreme nazadnje le spremenilo. Zdajle bomo nemara dobili že prav v kratkem dež, ki ga polje v spomladanskem času pošteno potrebuje. Ne Še danes, jutri morda ali pa pojutrišnjem. Vloge v denarnih zavodih naraščajo Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani za mesec februar 1939 (zadnji mesec, za kateri so podatki že zbrani) so vloge pri 29ih slovenskih samoupravnih hranilnicah narasle v februarju za 11 milijonov din na 1.150,080.558 dim Vloge na knjižice so narasle za 8 milijonov na 670.7 milijona, v tekočem računu pa za 3 milijone na 349.3 milijona din. Porast vlog na knjižice izkazuje IS hranilnic, v tek. rač. 9. 6kupno vloge pa so narasle pri 13 hranilnicah. Tudi število vlagateljev je naraslo skupno za 340 na 132.719. Od porasta odpade 284 na vlagatelje na knjižice (porast pri lOih hranilnicah) in 56 na tekoče račune (porast pri 8ih hranilnicah). Skupno število vlagteljev je naraslo pri lOih zavodih. Četrta številka „Doma in Sveta" Tudi četrta številka »Doma in sveta< je izšla točno ob napovedanem Sasu. Med sotrudnikl srečamo poleg že znanih (Bevk, M. Javornik, Stanko Vuk, Joka Žigon, Ivan Grefenauer, T. Potokar, Jesenovec) tudi celo vrsto novih imen, ki se bodo v naši literaturi še prav lepo uveljavila (Dušan Ludvik, J. Dular, Viktor Zorman, Tone Čokan, I. Čampa, J. Remic, F. Žen). »Dom in svet« je zbral vrsto odličnih mladih moči, pesnikov in prozaistov. Revija napreduje vedno lepše in krog njenih bralcev ter naročnikov se od številke do številke vedno bolj širi. Podoba je, da bo krog aotrndnfkov, ki se zbirajo okrog »Doma in sveta«, r naši književnosti začrtal lepo novo brazdo. Spet nekaf nesreč Včeraj ob pol desetih dopoldne so bili reševalci klicani v ulico Za Gradom št. 11. Tam je bil po nesreči prišel pod voz 42 letni delavec Podrep- šek Ivan. Nekoliko pred drugo uro popoldne pa je pozval reševalno postajo Šentvid. Tam je bil neki motociklist podrl 27 letnega orožniškega kaplarja Krstiča Mlhajla, ki je dobil hude notranje poškodbe. Ob 6 zvečer pa so se morali odpeljati na ljubljanski glavni kolodvor, odkoder so prepeljali v ljubljansko bolnišnico rudarja Leskovška Miho, ki se je bil ponesrečil v Trbovljah pri delu v rudniku. Kamen za kamnom — za Slovenski prosvetni dom! Akcija nabiranja kamnov za Osrednji prosvetni dom v Ljubljani se je lepo razmahnila. Ljubljana je že sedaj pokazala veliko razumevanje in še vedno se javljajo številni novi požrtvovalni dobrotniki. Kmalu po veliki noči bo Akcijski odbor začel zbirati kamne tudi po deželi. Prepričani smo, da podeželjejie bo zaostalo za belo Ljubljano, ki je v zadnjem času zopet krepko podprla misel »Slovenskega doma. Velikonočni dobrotniki, ki so prispevali po 5000 din: dr. Juro Adlešič, župan mestne občine ljubljanske; Bizjak Franc, ravnatelj Radio d. * o. z.: neimenovana družba; po 2000 din: Kom Teodor, vodovodna instalacija; Z. H.; S. M.; Ina StrojanSek. trgovina pri »Zvonu« Pred škofijo, dr. Vendelin Megler, indu-strijalee; po 1000 din: Alojzij Košmerlj, župnik; A. V: J. M.; dr. Ivan Kačar, zdravnik; Janko Čepon: K. G.; S. P.; dr. Capuder Donaia, sodna priprav-nica; Kovač Franc, sodnik; J. K.; A. K.; dr. M. L.; M. F.; Ignacij Nadrah, stolni prošt; Jože Jagodic; škofijski kancelar; Fran Lukič; dr. Pompe Janko; Alojzij Markež, ekonom; S. A.; Nahtigal in sin; F. J.; dr. Franc Gerlovič; dr. R. S.; dr. Logar France; F. V.; inž. B. V.; S. B.; B. J.; S. J.; inž. A. V.; J. G.; M. M.; F. Ž.; Stolna prosveta: neimenovana družba; M. V.; Polzelnik Janez, profesor; Jože Žmavec, katehet; dr. S. P.; U. P.; inž. F. E.; G. R.; I. F.; dr. Volavšek Josip; Mlakar Janko, profesor; Sedej France, šef postaje Ljubljana; Ponikvar Ciril, žel. višji kontrolor; dr. Ivan Ahčin; dr. I. H.; dr. G. P.; Tajner Frane; Anton Wagner in Janko Resman; Zupanc Jernej; Jakob Vilhar, urar; dr. J. F.; dr .Murko Vladimir: K. ft.; Vera Majeler; Olga Rihter; S. F.; K. S.; dr. Vladislav Tegan, odvetnik; dr. S. 2. — Vsem najpri-srčnejJn zahvala! Nenavadna nesreča pri gašenju gozdnega požara Selca nad Škofjo Loko, 14. aprila. Včeraj dopoldne so v Sroolevi za Železniki trebili travnike in trebež žgali. Zaradi neposredne bližine in velike suše se je nad travnikom vžgal gozd Požar se je zaradi velikega vetra silno hitro širil in ga niso mogli pogasiti do večera. Nadaljevali so z gašenjem tudi ponoči. Ko je šel tedaj Francetov fant iz Smoleve po bregu, je naenkrat zginil drugim izpred oči. Hlapec, ki se je drsal za njim, se je hitro oprijel hrasta in opozoril še druge. Posvetili so in zagledali pred seboj luknjo, iz katere so se slišali klici na pomoč. V tem je prišel gasit tud Jakcov Janez iz Selc, ki se je spustil po vrvi v jamo, ki je bila globoka okroNe dovoli, da vidi bose ženske, Juan,« ie dejal Antonio, »sicer bomo morali ostanek svojega življenja preživeti tukaj.« Nato je odšel na sprehod, preko mestnih utrdb, proti Calle Alta, kjer so bile v starem delu mesta San Martin, najbolj očaru-jočo in najbolj starinske hiše. Kakor Casa del Cordon, družine Velascov, kjer je stanoval leonski sodnik in kjer je bila nad vrati še upodobljena vrv, nato Casa de Mirando z vrtom, ki je mogel zrasti samo v pesnikovi domišljiji, ali se pa je potikal po trgu Mayor pod lepimi obočnimi hodniki, kjer so koketno postopali ponosni in kot berači revni kavalirji z oguljenimi plašči iu kjer so otroci prodajali bleščeče rumene rože in kadilo. Povsod, na vseh zidovih in vogalih, na hišah in kapelah so bile Marijine podobe in skoraj pred vsako je klečala ženska, ki je molila. Vse mesto je dihalo češčenje ženskega; zdelo se je, da za drugo 6pk>h ne živi. V čem je skrivnost življenjske moči teh legend, ki nosijo to češčenje? Zakaj je padla v pozabljenje? Ali se je duh človeka utrudil, da ne moro več stremeti za združitvijo z božanstvom? Katedrala v Burgosu je stala tu kot znanilka najvišje duhovne sile. Njene oblike niso govorilo o smislu in o koristnosti, ampak o čistem bistvu. Kako so le mogli zmerjati dobo, v kateri je bila katedrala zgrajena z »revno«? Ta čas je v okamenelem opoju oblik pustil za seboj viden soj svoje življenjske modrosti. Loki, ki so stremeli proti nebu, kakor nadzemski palmovi drevoredi, zidovi, strehe, tla, vse to jo bilo naravnost posuto z neskončno krasoto naravnih oblik. Kdor jih je opazoval in kdor je občudoval umetnost teh del in se poglobil v duhovno opojnost a p novega bogastva, temu je zastala veaka misel in ve vdano molčal. V svoji brezmejni čudežni opojnosti je bila katedrala v Burgosu odraz vsega stvarstva. Antonio se je najraje mudil ob koru, čigar prastar les s svojimi rumenimi odsevi in globokimi mehkimi sencami se mu je še komaj zdel rokodelsko gradivo. V3e to je bilo po njegovem bolj podobno tenkemu, neznanemu bistvu sanjajočih misli, katere je umetnik presnetil «redi gibanja in jih vkoval v snov. In kakšne sanjeI KakSna zapravljiva in prijemljiva polnost domišljije, ki je nezadržno vrela na dan, kakor božje misli. Na podporniku ob vhodu Je stala podoba očarljivo lepe in hkrati drzne device. Podoba ni kazata device v nežnosti in potrtosti, ampak z določno v zamaknjenju nazaj nagnjeno glavo. Kazalo jo je, kako je z izrazom srečnega uživanja sesala vase nekaj nevidnega iz plamenečega znamenja ljubezni, ki je plavala nad njo v oblakih: podoba ČloveStva, ki se dviga do slutnje Boga. Antonio je pomislil nazaj na leta svojega življenja, ki jih je zapravil in vkaterih se je poniževal, ter je življenje iskal samo v telesnem uživanju, kjer ni našel nič. »Od sedaj naprej.. .< mu je šlo po glavi. Istočasno pa ga je tudi obšla slutnja, da je to spoznanje prepozno. To ga je vznemirilo. Sklenil je, da bo to, kar je spoznal tu, ohranil in kasneje o tem premišljal, tako kot se zopet spomnimo kake pesmi, ki Jo je ne- nadoma prekinil slučajni In smešni ropot. Vznesena razpoloženja ne trajajo dolgo. Antoniu je ostala slika njegovega čistega doživetja tako, da i zgledanja v Boga ni bil postavljen naravnost v smešne, ampak v čisto človeške stvari. Ko je hotel prestopiti prag jedilnega salona, je slišal raztrgane besede nekega razgovora v neverjetno pravilni angleščini. »Vi torej vztrajate nepreklicno pri trditvi, da je lov na postrvi nevarnejši kakor bikoborbe?« »Ne, nepreklicno,« se je glasil odgovor, »nič ni bolj neumno kakor morati imeti prav.« »Toda, dragi moj Dick, na katere razloge pa opirate svojo neumno trditev?« je vprašal prvi glas, »Zopet lahko vidite, kako vse presojale samo iz svojega lastnega stališča. Poizkusite se vendar postaviti za trenutek na stališče postrvi.« »0 joj!« Glasovi, ki so se pravkar mirno razgovarjali, so planili v hrupen smeb. Antonio je začuden obstal pri odprtih vratih. V nekem kotu sobe je sedel Ouvrard in udobno pospravljal svoj zajtrk v družbi dveh novih, pravkar došlih hotelskih gostov. Mister Eden in njegov prijatelj mister Ford sta prišla v Španijo v gorske potoke lovit postrvi. Ouvrard je imel podobo človeka, ki je po dolgem, skrbnem čakanju nenadoma dobil presenetljivo ugodna poročila. Zdelo se je, da je naravnost lakomen na človeško družbo. Kazal se je veselega in ljubeznivega kakor nekoč. Imel je obraz kot da ga je pravkar minila težka skrb, ki mu je vtisnila lesk globjc modrosti. Njegova navadna vsiljivost in nečimurnost sta izginili. Nekaj mehkega, sko-ro še nedoločenega in še ne čisto določna vera v samega sebe sta stopili na njuno mesto. Po daljšem trdovratnem besednem boju je zgovorni mister Ford dosegel, da je vsa družba sklenila, da bo svoj zadnji počitek na poti v Madrid izkoristila za skupen ribji lov. Oba Angleža sta bila srečna, ker sta mislila, da je Antonio njun rojak, pa°tudi Ouvrard se Jima je priljubil s svojo veselostjo, za kolero je skrival svoje skrbi. Sklenili so torej, poslati Juana z veliko kočijo, s psom in prtljago naprej v Madrid, sami pa so se odločili ostanek poti napraviti z navadno kočijo. Ouvrardovo spremstvo, ki je od prihoda v Burgos v svoji brezmejni lenobi nemilo zapravljalo njegovo imovlno, je Antonio v njihovo velikansko presenečenje odpustil. Spremstvo le odšlo aodr-njaje iu ae brez groženj.