MRRIJIM OTROK. 1903 . •< J, Krajec nasl. v Rudolfovem 3=5 Vodilo za ude Marijine družbe. o o o Priredil in založil mašnik cistercijanskega reda v Zatičini. Td Z dovoljenjem prečastitega knezoškolijskega ordina¬ riata v Ljubljani z dne 7. jun. 1903, št. 2338 in re¬ dovnih predstojnikov z dne 4. junija 1903. 0306|M>23 + t * -- - * II Predgovor, Ko so sv. Stanislaja Kostka nekdaj vprašali, če ljubi Marijo, izpremenil se mu je obraz, in do solz ginjen je odgovoril ves goreč: „Kako bi ne ljubil Marije, saj je moja mati!" Tako mislite tudi vi, krščanski mladeniči in dekleta. — Ljubite Marijo kot mater Gospodovo in kot mater vseh, ki so poklicani k zveli¬ čanju. Blagor vam, ako ostanete stanovitni v tej ljubezni; zakaj prava m t + ljubezen do Marije je, kakor pra¬ vijo svetniki, gotovo znamenje iz- v voljenja. Častite jo, ker ste otroci prave cerkve, v kateri se vedno iz- polnuje, kar je izrekla Marija v preroškem duhu: „Odslej me bodo srečno imenovali vsi narodi. “ — Češčenje Marijino je znamenje prave cerkve, in ljubezen do Marije je znamenje vseh dobrih otrok svete cerkve, če tudi je tedaj češčenje Marijino vsem kristijanom potrebno, vendar je najpopolnejše in najiskre¬ nejše češčenje matere božje pri¬ hranjeno udom Marijine družbe, ki niso zadovoljni samo z navadno po¬ božnostjo, ampak se zavežejo ji po¬ polnejše služiti in se prav resno iv oklepajo Marije ter zbirajo krog njene zastave, če se imenujejo drugi verniki častivci Marijini, imenujejo se družbeniki otroci Marijini ; če so oni njeni služabniki, so ti njena iz¬ voljena četa. Krščanski mladenič, krščansko dekle, tudi ti imaš to posebno srečo, da se prištevaš k izvoljeni četi Ma¬ rijinih otrok, k njeni ljubljeni družbi; Marija te je sprejela med svoje po¬ sebne otroke. Glej, za te je spisana ta knjižica; kaže naj ti pot k Mariji in po Mariji k Jezusu. Prebiraj rad njena pravila, vtisni si jih v srce, izpolnuj jih v dejanju, in blagoslov božji bo s teboj. v Marija, prečista Devica, naj bla¬ goslovi to knjižico, da doseže svoj namen. Ona naj razsvetljuje bravce, jim utrjuje voljo in deli moč, da bodo tudi živeli kot dobri otroci božji in zvesti otroci Marijini in delovali v čast božjo, v zveličanje svoje duše in v blagor dražbe! vi vn -♦ - VIII t I. Nastanek in namen Marijine družbe. 1. Marijino družbo je vpeljal P. Ivan Leon Flaming iz družbe Jezusove, ki je živel dalje časa v Rimu in bil učitelj v tamošnjem zavodu (1563). V srce je bolelo pobožnega redovnika in učitelja, ko je videl, kolike ne¬ varnosti zapeljevanja da pretijo od vseh stranij neizkušeni mladini. Vnet za pravo srečo svojih učencev si je 1 i goreče prizadeval, da bi jih obogatil ne samo s temeljitim znanjem, ampak tudi s čednostmi in pravo pobožnostjo ter jih tako pripeljal na pravo pot in obvaroval pogube. Prepričan, da ni primernejšega sredstva za to kakor goreče in otroško češčenje preblažene Device Marije, in dobrovedoč, da niso njegovi učenci nikjer bolj varni kakor pod njenim maternim vodstvom, si je prizadeval vsaditi v mlada srca svojih učencev posebno ljubezen in češčenje do matere božje. Zato jih je zbiral vsak teden ob določenih dneh v svoji šoli, kjer je bil postavil majhen oltarček v čast materi božji. Ko so se drugi gojenci igrali in si iskali posvetnega razvedrila, opravljal je pobožni redovnik s svojimi učenci nekatere molitve v čast Mariji, se z njimi pogovarjal o Marijinih čed¬ nostih in drugih nabožnih predmetih, jih poučeval o češčenju matere božje in jim pravil o sreči tistih, ki stoje 2 + pod njenim varstvom. Predno so se razšli, zapeli so kakšno pesem v čast nebeški kraljici. To je bil začetek Marijinih družb ali kongregacij, — gorčično zrno, iz katerega je izrastlo veliko drevo, ki je svoje veje razprostrlo že črez vse dežele in dele sveta ter prineslo stoteren sad blagoslova in m i losti. Mladi gojenci so pod tem vod¬ stvom rastli kakor v starosti, tako tudi v modrosti in čednosti, in so bili vsem učencem v lep vzgled. Kmalu se je oglasilo še mnogo drugih dijakov, ki so prosili za sprejem v to družbo. V šestih letih je število udov tako narastlo, da je bilo treba že leta 1569. razdeliti družbo v več oddelkov. Blagoviti sadovi te pobožne družbe: lepo versko vedenje udov, njih napredki v učenosti in vseh čednostih, so bili pač najlepši dokaz, kako ljuba da je preblaženi Devici ta družba. Zato so jo bili papež Gregor XIII. leta 1584. kot cerkveno 3 l* družbo potrdili ter za dijake povsod dovolili in priporočili. Sveti Oče Sikst V., vnet častivec preblažene Device Marije, so do¬ volili, da se ustanovijo Marijine družbe za vse stanove. Obilni od¬ pustki, s katerimi so papež Gregor XIII. in njihovi nasledniki obdarili to družbo, so mnogo pripomogli, da se je začela širiti po vseh deželah; kajti teh odpustkov so deležne vse družbe, ki se v pridružijo prvotni rimski družbi. Se bolj pa se je jela družba širiti, ko so se očitno pokazali njeni obilni sadovi, ko so se zasve¬ tile prelepe čednosti, ki so si jih udje pridobili pod varstvom mile nebeške kraljice. Spomnimo se le, da so bili udje Marijine družbe sv. Frančišek Salezij, sv. Karol Borom., angelska mladeniča sv. Alojzij in sv. Stanislav ter mnogo drugih svetnikov. Ni torej. čuda, da so se Marijine družbe hitro razširile med vsemi 4 ± - stanovi po celem svetu. Celo pa¬ peži, škofje, cesarji in kralji so bili njeni udje. Tako n. pr. papež Bene¬ dikt XIV., avstrijska cesarja Ferdi¬ nand II. in Ferdinand III., poljski kralj Sigismund itd. Posebno pa se dandanes ustanavljajo Marijine družbe po celem katoliškem svetu v čast nebeške kraljice, v veselje svete katoliške cerkve, v srečo tisoč in tisoč kristijanov. 2. Iz teh vrstic je že razviden namen, ki ga hoče doseči Marijina družba. Njen namen je namreč: ohraniti mladino v letih nevarnosti na potu nedolžnosti in čednosti; go¬ jiti in pospeševati v srcih udov po¬ sebno in gorečo ljubezen do pre- blažene Device Marije, jih vzbujati k posnemanju njenih čednostij, na¬ vajati k zvestemu izpolnovanju sta¬ novskih dolžnostij in tako pod Ma¬ rijinim varstvom zagotoviti časno in večno srečo udov, vzgojiti sveti ka¬ toliški cerkvi zvestih, udanih sinov 5 in hčera, človeški družbi pa ohraniti mladino nedolžno in krepostno ter vzgojiti vrlih, vzglednih mož, očetov in gospodarjev, dobrih in pobožnih žena, mater in gospodinj. Da bi dosegla ta namen, ima Marijina družba tudi svoje shode, posebna predavanja in poučevanja, natančno nadzorovanje in vodstvo svojih udov ter posebna pravila, ki kažejo pot in stezo čednosti. Pred vsem pa bo v dosego tega namena pomagala svojim otrokom in častivcem mati božjega Sinu, pomočnica kristi- janov, preblažena Devica Marija. II. Koristi. Pobožnost do preblažene Device Marije je za pobožnostjo do naj¬ svetejšega zakramenta in presv. Srca Jezusovega ne samo najlepša, temveč tudi najkoristnejša. Tisoč in tisoč kri- stijanov je že našlo v tej pobožnosti časno in večno srečo. Tu najde pra¬ vični kakor grešnik tolažbo v brid¬ kosti, pomoč v stiski, rešitev v ne¬ varnosti. Če velja to sploh o vsaki pobožnosti do Marije, potem velja še posebno o pobožnosti, kakor se opravlja v Marijini družbi; zakaj ta je bolj urejena in bolj živa, bolj i 7 obdarjena s potrebnimi sredstvi in od poglavarja svete cerkve še po¬ sebno priporočena. Zato imamo od Marijine družbe premnogo koristij, splošnih in posebnih. A. Splošne koristi najlažje naštejemo z besedami, s ka¬ terimi našteva sv. Bernard koristi redovnega življenja: a) Marijin otrok živi čistejše. Pred- podoba njegovega življenja je Ma¬ rija, prizadeva si posnemati njeno čistost in svetost ter se zato skrbno varuje tudi najmanjšega greha. b) Marijin otrok pade redkejše. V sku¬ šnjavah lahko zaupa v varstvo in pomoč mogočne Device, saj se je posvetil njeni službi, svojih otrok pa Marija nikdar ne zapusti. Raz- ven tega ga varujejo padca tudi pravila Marijine družbe, posebno pa misel: jaz sem Marijin otrok! 8 4 - c) Marijin otrok vstane hitrejše. Mogoče je, da tudi Marijin otrok globoko pade, toda ni mogoče, da bi oble¬ žal. Marija, mati usmiljenja, mu bo podala svojo roko v pomoč in ga pripeljala k zdravniku, k izpovedniku, kateremu bo razodel svoje dušne rane in se tako oprostil bremena greha. d) Marijin otrok živi bolj pazljivo; kajti v Marijini družbi ga pouče, kako grd in ostuden je greh. Tu ga opozorijo nanevarnosti, ki mu pre¬ tijo, na zanjke in mreže satanove. Tako spoznava svoje sovražnike in njih zapeljivo vabljenje. Kaj je torej bolj naravno, kakor da skrbno pazi na samega sebe, da je bolj previden v svojem vedenju, da se skrbno ogiblje krajev in oseb, od katerih mu preti nevarnost. e) Marijin otrok dobi več milostij iz nebes. Marija je posredovavka med Je¬ zusom in ljudmi ter delivka mi- 9 lostij božjih. Komu pa bo izprosila inpodelilavečmilostij kakor svojim posebnim otrokom, ki so se pro¬ stovoljno zavezali njej služiti! f) Marijin otrok umira z večjim za¬ upanjem. Česa bi se pač imel bati Marijin otrok ob smrtni uri? Saj je bil njen v življenju, torej bo njen tudi v smrti. V življenju ga je učila svetega strahu pred grehom, ob smrtni uri pa mu bo delila nebeško ' tolažbo in ga varovala pred obup¬ nimi mislimi. Marija, zgodnja da- nica, mu je bila v življenju zvezda vodnica, na večer življenja pa mu je zvezda večernica, ki ga vabi k sladkemu počitku in miru v Bogu. g) Marijin otrok bo hitrejše rešen iz vic. Že v življenju si prizadeva de¬ lati pokoro za svoje grehe. Ker je ud Marijine družbe, prejema po¬ gostejše svete zakramente in je več¬ krat pri sveti maši, vsled česar se 10 mu odpusti mnogo časnih kaznij. Poleg tega je tudi deležen vseh dobrih del, ki se opravljajo v Mari¬ jini družbi. Če pomislimo še, koliko odpustkov so podelili rimski pa¬ peži Marijini družbi, koliko molitev se opravlja za vsakega umrlega uda, posebno pa, da Marija svojih otrok v vicah nikakor ne pozabi, potem pač ne moremo dvomiti, da bo Ma¬ rijin otrok kmalu rešen iz kraja očiščevanja. h) Marijin otrok prejme večje plačilo, ker je opravil več zaslužnih del in si pridobil več čednostij. To¬ liko pobožnih shodov je obiskal, to¬ likokrat samega sebe zatajil, toliko zasmehovanja pretrpel od razu¬ zdanih in labkomišljenib tovarišev! Kolikokrat se je odtegnil posvet¬ nemu razveseljevanju, kolikokrat povzdignil svoje srce k Bogu, koliko ur posvetil Mariji! Ali je morda vse to storil zastonj ? O ne, n Marija podoba pravice, poplača obilno tudi najmanjše delo, ki ga opravimo iz ljubezni do nje! B. Posebne koristi so odpustki in pravice, s katerimi so rimski papeži obdarili Marijino družbo. Opomba. Da se more kdo udeležiti kakega odpustka, mora biti v stanu posvečujoče milosti božje in pobožno opraviti predpisano dobro delo in molitev. Ako hoče kdo zadobiti popoln od¬ pustek, mora razun navadnih molitev za odpustek tudi še vredno prejeti zakrament sv. pokore in presv. Eešnjega Telesa. Odpustki, ki se jih more vsak ud Marijine družbe udeležiti, so sledeči: a) Popolni odpustki: 1. na dan sprejetja v Marijino družbo; 2. na božič; 3. na praznik Gospodovega vne¬ bohoda; 12 4. na praznik Marijinega brez¬ madežnega spočetja; 5. na praznik Marijinega rojstva; 6. na praznik Marijinega ozna¬ njenja; 7. na praznik Marijinega oči¬ ščevanja ; 8. na praznik Marijinega vne¬ bovzetja; 9. ob smrtni uri; (tudi tedaj, če bi ne mogol prejeti sv. zakramentov, da se le popolnoma skesa svojih grehov in vsaj v srcu pobožno kliče Jezusovo ime, če bi ga ne mogel izgovoriti z ustmi); 10. na oba glavna družbena praz¬ nika; (tudi neudje dobe na ta dva praznika popoln odpustek, če prej¬ mejo sv. zakramente v družbeni cerkvi in molijo v papežev namen); 11. enkrat v tednu na dan druž¬ benega shoda, če prejme sv. zakra¬ mente in obišče družbeno cerkev ali 13 kapelo in moli v namen svetega Očeta; 12. udje, ki ne morejo obiskati družbenega svetišča in shoda, za- dobe vendar dvakrat v letu popoln odpustek, če opravijo namesto tega v katerikoli cerkvi dolgo izpoved in prejmejo presveto Eešnjo Telo. Opomba. Vsak družbeni prednik lahko pri¬ pomore bolnim udom k popolnemu odpustku; v ta namen naj opomni bolnika, da naj tisti dan, ko je prejel sv. zakramente, potrpežljivo in udano prenaša bolezen in moli pred podobo križanega Zveličarja tri očenaše in češčenamarije v pa¬ pežev namen. b) Nepopolni odpustki 7 let in 7 kva- dragen: 1. kadar spremi mrliča na po¬ kopališče; 2. kadar moli za umirajočega ali ravnokar umrlega; 3. kadar je navzoč pri družbeni službi božji ali pridigi; 4. kadar se udeleži ob delavnikih sv. maše; 14 5. kolikorkrat zvečer izpraša svojo vest; 6. kolikorkrat obišče reveže, bol¬ nike ali jetnike; 7. kadar spravi sovražnike. Opomba. Kvadragena ali odpustek ene kva- dragene pomeni odpustek 40 spokornih dni, kakor jih je sv. cerkev za nekatere grehe nalagala. Papeži so številu let odpustka večkrat pridejali enako število kvadragen. c) Odpustki rimskih postaj. Postaje so se ob času Gregorija Velikega imenovale procesije in spo¬ korni obhodi, ki so se vršili ob do¬ ločenih dnevih v kakšno določeno cerkev v mestu Kirnu ali zunaj mesta. Kdor se je udeležil teh obhodov iu procesij, je mogel zadobiti mnogo odpustkov. Ti odpustki se imenujejo odpustki rimskih postaj. Papež Gre¬ gor XIII. so podelili vse te odpustke tudi udom Marijine družbe, če v postnem času in drugih časih leta, 4 kadar se vrše ti obhodi, v družbenem svetišču ali, če jim to ni mogoče, v kakšni drugi cerkvi ali kapeli pobožno izmolijo sedem očenašev in češčena- marij. Odpustki rimskih postaj so sledeči: 1. na novo leto, 2. na praznik sv. treh kraljev, 3. prvo, drugo in tretjo predpepelnično nedeljo po 30 let in 30 kvadragen; — 4. na pepelnično sredo, 5. četrto nedeljo v postu po 15 let in 15 kvadragen;— 6. cvetno nedeljo 25 let in 25 kvadragen; — 7. na veliki četrtek popoln odpustek; — 8. na veliki petek in veliko so¬ boto po 30 let in 30 kvadragen; — 9. ostale postne dni po 10 let in 10 kvadragen; — 10. na veliko noč popoln odpustek; — 11. vsak dan v velikonočni osmini in na belo nedeljo, 12. na praznik sv.Marka, 13. prve tri dni prošnjega tedna po 30 let in 30 kvadragen; — 14. na praznik Gospodovega vnebohoda po- polen odpustek; — 15. binkoštno so- 16 boto 10 let in 10 kvadragen; —■ 16. na binkoštni praznik in vsak dan v binkoštni osmini po 30 let in 30 kvadragen; —17. tri kvatrne dni v mesecu septembru po 10 let in 10 kvadragen;—18. tretjo adventno ne¬ deljo 15 let in 15 kvadragen; — 19. prvo, drugo in četrto adventno nedeljo; — 20. tri kvatrne dni v ad¬ ventu po 10 let in 10 kvadragen; — 21. dan pred božičem 15 let in 15 kva¬ dragen; — 22. na božič pri prvi sv. maši in zjutraj pri drugi sv. maši 15 let in 15 kvadragen; — 23. na božič pri tretji sv. maši popoln od¬ pustek ; — 24. na praznik sv. Štefana, sv. Janeza Evangelista in sv. nedolžnih otročičev po 30 let in 30 kvadragen. d) Posebne pravice. 1. Vsi našteti odpustki se lahko obrnejo v prid dušam v vicah. 2. Udje lahko dobe vse imenovane odpustke v vsakem kraju, kjer pre- 17 2 bivajo, če molijo v ondotni cerkvi in izpolnijo določene pogoje. 3. Sv. maše, ki se opravljajo za umrle ude na družbenem oltarju, so združene s popolnim odpustkom za tiste, za katere se daruje sv. maša. Če pa je mašnik sam tudi ud Ma¬ rijine družbe, potem je popoln od¬ pustek združen z vsako sv. mašo za umrle ude, naj jo opravlja na ka¬ teremkoli oltarju. 18 III. Sestava. Marijina družba se razločuje od drugih bratovščin vsled posebnih in natančih pravil, vsled določenega raz¬ merja med predstojniki, vsled ožje zveze udov med seboj: podobna je torej bistveno duhovnim družbam ali kon¬ gregacijam. Zato se tudi v usta¬ novnih listinah ne imenuje bratov¬ ščina, ampak kongregacija. Marijina družba je, kakor je rekel slavni je¬ zuitski general Klavdij Akvaviva, dobro urejena duhovna vojska, ki se bojuje pod zastavo-in vodstvom preš v. 19 2 * i Device Marije z nešteto množico predrznih dušnih sovražnikov. Na čelu družbe stoji družbeno uprav- ništvo, čegar naloga je voditi in nad¬ zorovati družbo. Temelj in duša se¬ stave pa so pravila, ki se bistveno ne smejo izpremeniti; sem spadajo tudi posebna pravila predstojnikov, v katerih je vsakomu določen njegov delokrog. Tukaj sledijo postave ali splošna pravila, ki veljajo za rimsko družbo; ima pa vsaka družba pravico pristaviti tem pravilom še posebna, krajevnim razmeram primerna pravila, ki pa ne smejo občnim pravilom naspro¬ tovati in morajo imeti škofovo potrdilo. A. Splošna pravila. 1. Prečista Devica in mati božja Marija je glavna patrona Marijine družbe; ona bo gotovo sprejela njo in vse družbenike v svoje posebno varstvo, saj je mati usmiljenja, ki ljubi tiste, 20 ki njo ljubijo, in varuje one, ki se zaupljivo k njej zatekajo. Zato naj jo družbeniki ne samo otroško ljubijo in časte kot svojo gospo, varuhinjo in mater ter se zaupno k njej za¬ tekajo, ampak si naj tudi vneto pri¬ zadevajo posnemati njene čednosti: ponižnost, čistost srca, nežno po¬ božnost in naj tako očito pred vsem svetom slave njeno ime. 2. Marijino družbo vodijo: duhovni prednik, vodnik in dva pomočnika. Njim na strani stoji odbor, ki šteje 4—12 svetovavcev; eden izmed teh je tajnik. Ker zvestoba in pokorščina najbolj pospešujeta družbeni blagor, naj udje prednika, vodnika in sploh vse predstojnike spoštujejo in radi ubogajo. 3. Udje naj začno, nadaljujejo in končajo vsak dan z Jezusom in Marijo! Vestno in pobožno naj opravlja Ma¬ rijin otrok svoje jutranje molitve in se zahvali za varstvo v pretekli noči; obudi naj vero, upanje in ljubezen 21 ter izmoli en očenaš in eno češčena- marijo (ali tri češčenamarije) in mo¬ litev „Salve Regina' 1 ' („Oeščena bodi kraljica"). Vsakemu udu se tudi prav iskreno priporoča, da naj bo, ako je mogoče, vsak dan pri sveti maši; tudi sv. rožni venec naj molijo Marijini otroci, ako utegnejo, vsak dan, posebno pa naj vestno molijo angelovo češčenje in molitve pred jedjo in po jedi. Svoja dnevna dela in opravila naj zvesto opravljajo in darujejo svoji nebeški materi Mariji in po njej Jezusu. Dan in dnevno delo naj vredno sklenejo s tem, da se zahvalijo za vse med dnevom pre¬ jete dobrote, skrbno izprašajo svojo vest (tega naj nikdar ne opuste !), ske¬ sano in ponižno prosijo za odpuščanje svojih grehov in izmolijo en očenaš in češčenamarijo (ali 3 češčenamarije), „Pod tvojo pomoč pribežimo" in psalm „Iz globočine". 4. Ker je večkratni prejem sv. za¬ kramentov prav pripravno sredstvo za 22 namen Marijine družbe, namreč po¬ speševati čednost in pobožnost, zato naj udje vsaj enkrat v mesecu in posebno ob praznikih Gospodovih in Marijinih prejmejo sv. zakramente, predstojniki pa še večkrat, če jim dovolijo izpovednik. Vsak ud naj si izvoli svojega stalnega izpovednika in ga naj ne premeni brez važnih vzrokov. Njemu naj razodene z vsem zaupanjem svojo vest in svoj dušni stan in se naj prepusti popolnoma njegovemu vodstvu. Koristno je, če opravijo udje jedenkrat v letu dolgo izpoved, n. pr. za glavni praznik Ma¬ rijine družbe. 5. Ob nedeljah in praznikih naj bodo družbeniki pridno pri službi božji, naj poslušajo božjo besedo in si jo vzamejo k srcu; opravljajo naj tudi druga dobra dela, pobožnosti in lju¬ bezni, n. pr. pobožno branje, molitev križevega pota, obiskovanje bol¬ nikov itd. Posebno pa naj obhajajo z večjo pobožnostjo imenitnejše Go- 23 spodove in Marijine praznike; prav lepo bi bilo, ko bi se pripravljali za večje praznike, posebno za glavni družbeni praznik s skupnimi duhov¬ nimi vajami ali vsaj s kako več¬ dnevno pobožnostjo. Zlasti pa naj Marijini otroci radi pogosto obiskujejo Jezusa, Sinu nebeške matere, v naj¬ svetejšem zakramentu in naj bodo posebni prijatelji tabernaklja. 6. Udje naj vredno cenijo pomen in namen skupnih shodov, ki se naj vrše najmanj enkrat v mesecu, in se jih naj redno udeležujejo, ker so pre¬ potrebni za družbene namene in njih lastni prospeh. Skupni shodi bodo v srcu Marijinega otroka vedno ohra¬ njevali in poživljali ogenj tiste go¬ rečnosti, ki ga je navdajala ob spre¬ jetju v družbo. Brez važnega vzroka ne sme nobeden ud odsoten biti. Ce kdo ne more priti k družbenem shodu, naj se opraviči pri predniku; kajti če bi kdo večkrat brez vzroka opustil shod, moral bi ga prednik zaradi 24 zanemarjanja družbenih pobožnostij izključiti iz družbe. 7. Ker branje dobrih knjig veliko prispeva k dušnemu napredku in ga tudi sveti očetje tako močno pri¬ poročajo, naj tudi udje Marijine družbe večkrat kaj lepega in po¬ božnega bero. Zato naj ima Marijina družba, ako jele mogoče, lastno knjiž¬ nico, v kateri naj bodo dobre knjige; teh si naj izposodijo družbeniki od knjižničarja, katerega imenuje pred¬ nik sam. 8. Udje naj skrbe za sramežljivost in čistost srca. Marijin otrok mora čisto živeti, skrbno se ogibati nevarnostij za nedolžnost in si ohraniti v vsakem oziru dobro ime. Kazuzdanost in ne¬ zmernost, grdo govorjenje, ponoče¬ vanje, skrivne in grešne zveze: vse to mu mora biti tuje. Sami brez sta- rišev ali bližnjih zanesljivih sorod¬ nikov naj ne hodijo udje ne v go¬ stilne, ne na plese, ker so to velike nevarnosti za nedolžnost. — Zvesto naj izpolnujejo božje in cerkvene zapovedi in svoje stanovske dolžnosti in naj dajejo udom in neudom vedno in povsod lep vzgled; tako bodo najbolj pokazali, da so vredni ime¬ novani biti Marijini otroci. 9. Vsi udje naj se med seboj odkritosrčno in iskreno ljubijo ter si naj prizadevajo vedno ohraniti bra¬ tovsko ljubezen, mir in edinost. Drug drugega naj vzbujajo k vod¬ nemu napredku v pravi krščanski čednosti. Med seboj se naj spoštujejo, podpirajo, drug drugega napake po¬ trpežljivo prenašajo, ogibajo pa se naj žaljenja, jeze, sovraštva, oprav¬ ljanja, obrekovanja in sploh vsega, kar bi utegnilo kaliti ljubezen, mir in edinost. Vsi so otroci iste nebeške matere, naj bodo tedaj med seboj kot bratje in sestre. 10. Če zapusti kateri ud za dolgo časa ali za vselej kraj Marijine družbe, naj naznani odhod predniku in ga naj prosi za kako izpričevalo, 26 f da more tudi v tistem kraju, kamor odpotuje, obiskovati družbene shode, če je tam Marijina družba. Ker pa ostane tudi odsoten še vedno ud Marijine družbe, naj poroči od časa do časa predniku, kako se mu godi, in se naj priporoči molitvi Marijine družbe; vsaj enkrat v letu naj pi¬ smeno naznani predniku, da želi še ostati v Marijini družbi, da se je vnovič posvetil Mariji, da je prejel sv. zakra¬ mente. Ko bi tega ne storil tri leta za¬ poredoma, potem bi ga izbrisali iz šte¬ vila udov. Povsod pa, kjer je, naj se spodobno in dostojno vede in si prizadeva izkazati se vrednega uda Marijine družbe in z dobrim vzgle¬ dom izpodbujati tudi druge k dobremu. 11. Če kateri ud zboli, naj ga prednik ali vodnik obiskuje in skrbi, da pravo¬ časno prejme sv. zakramente za umi¬ rajoče; soudje pa naj molijo zanj. Ako umre, naj se vsi, če je mogoče, udeleže pogreba in svete maše, ka- 27 tero bo preskrbela Marijina družba na privilegiranem oltarju. Vsak ud pa mora zraven tega še celo osmino moliti psalm „Iz globočine 1 * ali kako drugo molitev za dragega rajnega. Posebno lepo bi bilo, ko bi vsak ud molil tudi sv. rožni venec za umrlega souda in daroval zanj enkrat sv. obhajilo. 12. Da ohranijo udje ta pravila v spominu in jih lažje izpolnujejo, naj se prebero enkrat v letu n. pr. privo¬ litvi novega predstojništva ali pri drugi pripravni priliki. Tudi pred¬ stojniki in drugi službeniki naj svoja pravila večkrat prebero, da jih mo¬ rejo natančno izpolnovati. — Vsi udje se naj trudijo in si vestno prizadevajo, četudi niso pod grehom dolžni, vsa pravila Marijine družbe kar naj¬ natančnejše- izpolnovati, da bodo res Marijini in po Mariji tudi Jezusovi na veke. f 28 B) Predstojništvo, njega volitev in njegove seje. a) Predstojništvo. Glavni voditelj (prednik) Marijine družbe je duhovnik, ki ga škof imenujejo. Predniku pomaga pred¬ stojništvo. Predstojništvo obstoji iz vodnika (vodnice), dveh pomočnikov (po¬ močnic), tajnika (tajnice) in sveto¬ va vcev (svetovavk), katerih število (4—8) se ravna po številu udov ali po številu krajev, v katerih je družba razširjena. Dobro je, če je v vsakem kraju tudi eden nadzornik (nadzornica). 1. Duhovni prednik, ki ga — kakor smo ravno omenili — škof določijo, je predstojnik cele Marijine družbe. On sprejema nove ude, predseduje shodom, določuje bogoslužna opravila, vodi volitve in ima odločilno besedo pri sprejemanju in izključenju udov. 29 Volitve in vse naredbe predstojništva morajo biti od prednika potrjene. 2. Predstojništvo si voli družba sama. Njegova dolžnost je pod vod¬ stvom in nadzorstvom duhovnega prednika paziti, da udje izpolnujejo pravila in dolžnosti; s svojim vzgle¬ dom naj vzbujajo člani predstoj¬ ništva v udih ljubezen do Marije in goje prijazno in ljubeznivo med¬ sebojno občevanje; posebno pa naj odločno odstranjujejo napake in va¬ rujejo ugled in dobro ime Marijine družbe. b) Volitev predstojništva. 1. Vsi udje Marijine družbe naj si prizadevajo z molitvijo, s pre¬ vidnim, pravilnim in nepristranskim postopanjem, da si izvolijo vredno, zvesto in za družbeni blagor vneto predstojništvo. 2. Predstojništvo se voli enkrat v letu in sicer navadno pred glav¬ nim družbenim praznikom. 30 3. Isti vodnik sme biti kvečjemu trikrat zaporedoma izvoljen. 4. Če umrje tekom leta kak član predstojništva ali zapusti tisti kraj, naj izvoli predstojništvo takoj novega člana; če se pa izprazni mesto vodnika, in je še precej časa do volitev, naj družba izvoli celo novo predstojništvo. 5. Le pravi udje smejo voliti in izvoljeni biti; začasno izključeni udje iu novinci nimajo volilne pravice. 6. Volitev se vrši tako: Pred¬ stojništvo ima pravico in dolžnost določiti tri zveste in za družbeni blagor vnete ude, izmed katerih si potem družba izvoli vodnika. Te tri ude izvoli predstojništvo v svoji po¬ sebni seji po molitvi k sv. Duhu na sledeči način. Vsak član predstoj¬ ništva zapiše na listek imena treh udov, ki jih ima pred Bogom in Marijo za vredne te časti in spo¬ sobne za to opravilo. Izmed onih treh udov, ki so dobili več kot polovico 31 oddanih listkov, si izvoli družba vod¬ nika. Imena teh treh udov naznani prednik po poklicu sv. Duha zbranim udom Marijine družbe. Nato se pripno imena teh treh udov vsako na po¬ sebno ,urno‘, ki se potem postavijo na družbeni oltar pred podobo ma¬ tere božje. Vsak družbenik dobi jedno kroglico in jo vrže v ono ,urno‘ na kateri stoji ime onega uda, ki ga hoče voliti za vodnika. Prednik pre- šteje potem glasove; kdor je dobil največ glasov, je vodnik. 7. Pomočnika sta ona dva, ki sta ostala po volitvi vodnika in sicer je prvi pomočnik tisti, ki je dobil za vodnikom največ glasov. Nato se udom izid volitve tako naznani: V večjo čast božjo, v poveličanje preblažene Device Marije in v du¬ hovni prid naše družbe je bil (-a) po glasovanju izvoljen (-a) za vodnika (-ico) J. J., za prvega (-o) pomočnika (-ico) J. J., za drugega (-o) pomočnika (-co) J. J. Potem se moli ali poje „TeDeum“ ali „Tebe Boga“. (Glej zadej.) 8. Svetovavce imenujejo v svoji seji: prednik, novoizvoljeni vodnik in oba pomočnika. Za svetovavce naj se izvolijo le dobri, zvesti in za družbeni prid vneti udje. 9. Tajnika voli izmed svetovavcev predstojništvo v soglasju s pred¬ nikom. Novi svetovavci in tajnik se na¬ znanijo pri prihodnjem shodu vsem udom. c) Seje predstojništva. 1. Predstojništvo se zbere redno enkrat v mesecu k posvetovanju o družbenih zadevah v pričujočnosti prednika, v nujnih slučajih tudi večkrat. 2. Sejo otvori prednik z molitvijo ,,Pridi sveti Duh“ in zaključi z mo¬ litvijo „Pod tvojo pomoč". 4 3. V začetku seje prebere tajnik zapisnik zadnje seje. 4. Potem sledi posvetovanje o družbenik zadevah; mirno in po¬ nižno, a odkritosrčno, jasno in od¬ ločno naj povedo posamezni člani svoje mnenje. Ko je prednik vse člane za¬ slišal , pretehta njih nasvete in opombe ter odloči. Po tem redu se rešuje točka za točko. Tajnik za¬ piše vse sklepe in važnejše nasvete v zapisnik. 5. Če tudi odloči večina glasov, vendar določba ne more biti veljavna brez prednikove potrdbe. 6. Pri koncu seje naj praša pred¬ nik člane, če želi še kdo kaj sveto¬ vati, če so se pravila izpolnovala, če je kdo zapazil v Marijini družbi kak nered, kako napako, da spozna, za koga ali za kaj mora posebno skrbeti. 7. Brez posebnega prednikovega dovoljenja ne smejo člani predstoj- ništva o sejah ničesar poročati udom, še manj pa neudom. 4 C. Pravila predstojništva. Da more predstojništvo svojo vzvi¬ šeno nalogo prav opravljati v čast pre¬ svete Device in družbeni blagor, mora: 1. predstojništvo v vseh družbenih zadevah slušati prednika. 2. Člani predstojništva naj se med seboj spoštujejo in ljubijo; večkrat naj se posvetujejo o družbenem stanju in vse zadeve naznanijo predniku. 3. Predstojništvo naj pazi na ude, ki mu jih je Marija izročila v varstvo; pospešuje naj vedno in povsod ugled Marijine družbe. 4. Posamezni člani predstojništva naj vestno izpolnujejo svoja pravila in dolžnosti. a) Pravila vodnika (-ice). 1. Vodnik, katerega so družbeniki le v dobrem mnenju o njegovih čed¬ nostih povzdignili k tej časti, naj tudi s svojim vzglednim življenjem opraviči to visoko mnenje. Odlikuje naj se tedaj 35 t pred vsemi v češčenju presv. Device Marije, v prejemanju sv. zakramentov in v vestnem izpolnovanju družbenih pravil. 2. Vodnik naj pazi, da tudi vsi udje vestno izpolnujejo družbena pra¬ vila; vnema naj jih z besedo in vzgle¬ dom k dobremu in skrbi za blagor Marijine družbe kakor tudi za srečo posameznih udov. 3. Redno in pravočasno naj pri¬ haja k shodom in sejam ter pazi na red pri njih. Kadar je zadržan iz tehtnih vzrokov, naj obvesti svoja pomočnika, da ga nadomestujeta. 4. Ce tudi je vodnik glava Ma¬ rijine družbe, vendar je podložen pred¬ niku in ga naj v vseh družbenih zadevah vestno sluša, se ž njim po¬ svetuje in v soglasju ž njim deluje. 5. Skrbno naj varuje ugled Ma¬ rijine družbe in njeno dobro ime in to posebno, ako je v nevarnosti zaradi razuzdanosti kakega uda, katerega naj posvari v pravi krščanski ljubezni 36 ali pa naznani predniku, da ga pri¬ vede k zvestemu izpolnovanju druž¬ benih dolžnostij. 6. Če kateri ud zboli, naj ga obi¬ skuje in naj skrbi, da udje zanj mo¬ lijo in da bolnik pravočasno prejme svete zakramente za umirajoče. Ako bolnik umre, naj naznani vsem udom, da molijo za njegovo dušo. Glede po¬ grebne slovesnosti naj se posvetuje s prednikom. 7. Skrbi naj, da pridejo vsi člani k mesečnim sejam, in da se sklepi tudi izvršujejo. 8. Samovoljno ne sme nobenega novinca sprejeti, še manj pa kakega uda izključiti iz družbe. Sprejem in izključenje se določi v seji pred- stojništva; pred sejo se vodnik o tem lahko posvetuje s prednikom. 9. Vodnik naj večkrat pregleda tajnikov zapisnik in poroča o teni predniku; potrdi in podpiše naj s tajnikom in prednikom sprejemnice, račune in vse družbene listine. Kadar 37 f prevzame svojo častno službo, naj pregleda in podpiše vse družbene knjige in račune; ravno tako naj tudi stori, predno jo odloži, da najde njegov naslednik vse v najlepšem redu. b) Pravila pomočnikov (-ic). 1. Pomočnika naj vodnika v vsem vztrajno podpirata z molitvijo, vzgle¬ dom, besedo in dejanjem; zato mora biti vedno med njima in vod¬ nikom edinost in zastopnost. Večkrat naj se ž njim posvetujeta o družbenih zadevah, da lažje pospešujeta prid in blagor Marijine družbe. 2. Kakor vodnik, tako naj tudi pomočnika navajata ude z besedo in z dejanjem k zvestemu izpolnovanju družbenih pravil in jim bodita v vsakem oziru v lep vzgled, posebno v prejemanju sv. zakramentov. Ude, ki se kaj pregreše, naj ljubeznjivo posvarita ali pa naznanita predniku. 3. Redno in pravočasno morata prihajati k shodom in sejam. Njuno 38 mesto je prvo za vodnikom; če je vodnik odsoten, ga nadomestuje prvi pomočnik in tega drugi pomočnik. 4. Pomočnika morata biti nav¬ zoča, kadar predloži tajnik vodniku družbene knjige in račune, in kadar vodnik pri prevzetju ali odložitvi svoje službe podpisuje družbene ra¬ čune itd. c) Pravila tajnika (-ice). 1. Tajnik je navzoč pri vseh sejah predstojništva, kjer spisuje za¬ pisnik družbenih posvetovanj. 2. Njegova naloga je dalje ure¬ jevati skrbno družbene knjige in sicer: a) družbeno spomenico, v katero za¬ pisuje imena, stan, starost in kraj udov, čas sprejema in izključitve, kraj in dan smrti umrlih udov; b ) zapisnik, v kterega zapisuje vsa bolj važna posvetovanja in sklepe predstojništva; 39 c) letopis Marijine družbe ; v to knjigo zapisuje nove volitve, posebne družbene slovesnosti in posamezne spomina vredne dogodke, ki za¬ devajo Marijino družbo. — Vsebina tek knjig se sme objaviti le čla¬ nom predstojništva. 3. Tajnik zapisuje družbene do¬ hodke in stroške ter skrbi za vse redne družbene potrebe; vsake tri mesece mora predložiti vodniku in pomočnikoma (družbene) račune ter jim poročati o blagajničnem stanju. Izredne stroške dovoljuje le pred- stojništvo. O prejetih večjih darovih naj obvesti tajnik vodnika, da potem družba moli za dobrotnike. — Družbin denar se hrani v blagajnici, ki je odprta le predniku, vodniku in tajniku. 4. On oskrbuje tudi vsa pismena družbena opravila in podpisuje s prednikom in vodnikom vse družbene listine. t 40 i 4- 5. Nadzoruje naj družbine shode in naznani predniku in vodniku od¬ sotne ali prepozno prihajajoče ude. 6. Pred volitvijo novega pred- stojništva naj sklene vse račune in jih prodloži predniku, vodniku in po¬ močnikoma v potrdilo. d) Pravila svetovavcev (svetovavk). 1. Svetovavci so zaradi svoje višje službe dolžni drugim z dobrim vzgle¬ dom svetiti v pobožnosti, pridnosti in izpolnovanju družbenih pravil. 2. Bedno naj prihajajo k sejam in naj povedo svoje mnenje brez strahu po svoji vednosti in vesti, ka¬ kor mislijo, da je najboljše v druž¬ beni prid in blagor, vendar pa naj ne ostanejo trdovratno pri svojem mnenju. 3. Njih dolžnost je pravočasno odvrniti vsako nevarnost, ki hi uteg¬ nila zmanjšati ugled Marijine družbe. 41 D. Sprejem in izključitev. a) Sprejem v Marijino družbo. 1. V Marijino družbo naj se spre¬ jemajo le taki, ki so na dobrem glasu ali vsaj ne na slabem, ki si resno prizadevajo živeti po sv. katoliški veri, tako da se ni bati, da bi mo¬ rala družba zavoljo njih kaj trpeti na svojem ugledu, ki so one starosti, onega stanu in poklica, za kakr¬ šnega je družba osnovana, in ki imajo v resnici trdno voljo izpolnovati družbene dolžnosti in srčno željo po¬ stati Marijini otroci. 2. Kdor želi biti sprejet v Ma¬ rijino družbo, naj se obrne narav¬ nost do prednika ali vodnika, ki naj predloži to prošnjo pri prihodnji seji predstojništvu; če ga predstojništvo v soglasju s prednikom spozna za sposobnega, naj se sprejme na po- skušnjo. 42 J. 3. Imena tistih, ki so na poskušnjo sprejeti, se naznanijo pri prihodnjem shodu vsem udom; poskušnja sama pa naj traja najmanj 2—3 mesece. Med tem časom naj se pripravijanci redno udeležujejo shodov in naj se natanko pouče o vseh družbenih pra¬ vilih in zadevah. Pripravijanci nimajo še nobenih pravic in tudi odpustkov Marijine družbe niso deležni, dokler niso popolnoma sprejeti v družbo. 4. Če pripravljanec med tem časom ni zadostil vsem zahtevam, naj se mu sprejem ali popolnoma odreče ali pa čas poskušnje podaljša. Če pa je poskušnjo dobro prestal in si med tem časom z vzglednim življenjem, resno prizadeval vrednega se storiti te ve¬ like sreče biti prištet posebnim slu¬ žabnikom in varovancem Marijinim, naj ga predstojništvo sprejme, in sprejem naj se še enkrat naznani vsem udom, da se vsak ud še lahko oglasi, če ima glede sprejema kakšne pomisleke. Ako njegovemu sprejemu f 43 f 4 - nič ne nasprotuje, naj se pripravlja z vrednim prejemanjem sv. zakra¬ mentov na sprejem v Marijino družbo in naj pristopi na dan slovesnega spre¬ jema k sv. obhajilu, da se udeleži popolnega odpustka. 5. Slovesni sprejem se vrši po navadi o glavnem družbenem pra¬ zniku ali o kakem večjem Marijinem prazniku v družbeni cerkvi. Pri spre¬ jemu dobi vsak ud sprejemnico in svetinjo matere božje; oboje naj skrbno hrani in visoko čisla kot dragocen spomin tega dneva. 6. Po sprejemu se zapišejo imena novih udov in dan sprejetja v druž¬ beno spomenico. 7. Če prosijo udje drugih družb za sprejem, naj postopa predstoj- ništvo v vsakem slučaju previdno. Sprejem takih udov naj se naznani dotični družbi, da se zapiše njihov prestop v spomenico, v kateri so bili prej vpisani. 4- 44 b) Izključitev iz Marijine družbe. Kdor je bil enkrat sprejet v Marijino družbo, ostane njen ud in je deležen vseh njenih odpustkov in dobrih del, če tudi si izvoli drugi stan ali za¬ pusti družbeni kraj. Ker pa ima družba pravico in dolžnost skrbeti za svoj ugled in za dosego svojega namena, ima tudi pravico in dolžnost mlačne ude začasno ali za vselej iz¬ ključiti. Glede izključitve veljajo sledeča pravila: 1. Pravico kakšnega uda izključiti ima prednik, ki pa se naj poprej posvetuje s predstojništvom. 2. Nemarnega uda naj prednik najprej ljubeznjivo posvari. Ce pa kljub prijaznemu posvarilu in opo¬ minu noče pustiti manjših pregreškov, ki pa vendar kalijo mir in ljubezen, naj ga prednik začasno izključi iz družbe, to je: prepove naj mu obi¬ skovanje shodov. Začasno izključeni udje izgube vse pravice Marijine 45 družbe, ne smejo niti voliti, niti voljeni biti, tudi svetinje ne smejo javno nositi; vendar pa morajo svoje dolžnosti vestno izpolnovati. 3. Če se začasno izključeni ud ne poboljša v treh mesecih, ali če se iz istih vzrokov dva ali trikrat začasno izključi, naj ga prednik iz¬ ključi za vselej. 4. Za vselej in takoj se izključi tisti ud, ki daje s svojim življenjem očitno pohujšanje in dela družbi sra¬ moto in ki pretrga vsako zvezo z družbo. 5. Način izključitve je odvisen od njenih vzrokov. Prednik naznani do- tičniku njegovo izključenje ali na- tihoma z opominom, naj se ne ude¬ ležuje več shodov, ali pa naznani javno pri prihodnjem shodu, da je 1.1. izključen iz Marijine družbe; če pa je bilo veliko in očitno pohujšanje vzrok izključitve, potem naj prednik na shodu izključitev svečano prebere. 46 ± 6. Izključen ud vrne družbi spre¬ jemnico in svetinjo, družba pa mu vrne njegovo lastnoročno podpisano posvečenje. Njegovo ime se izbriše iz družbene spomenice, v kateri se zaznamuje dan izključitve. 47 IV. Življenje Marijinega otroka. Kakšne dolžnosti prevzame ud Marijine družbe, kažejo družbena pravila. Pravila so vodilo, po katerem mora uravnavati svoje življenje, zrcalo, ki mu kaže, ali je izpolnil upe in nadeje, ki jili je gojila o njem Marijina družba, ali ne. Bere in premišljuje naj jih torej pogosto, da jih nikdar ne pozabi in vedno bolj razume, kaj Marija, njegova mati in kraljica, od njega zahteva. Tukaj -f 4-4 navedemo le še nekatere točke, ki kažejo, kaj ima družbenik pred vsem storiti. Dober ud Marijine družbe ljubi, časti in slavi Marijo, je res Marijin otrok in imenuje Marijo svojo mater. Toda mati zahteva, da je njen otrok tudi njen učenec in služabnik, da gleda na njen vzgled in živi po njeni volji. S svojim življenjem mora tedaj ud Marijine družbe kazati, da je res to, kar se imenuje: pravi Marijin otrok. „Le tisti,“ pravi blaženi Rihard, „so pravi otroci Marijini in zaslužijo to lepo ime, ki si prizadevajo tako živeti, kakor je živela Marija.“ Kdor hoče torej živeti kot Marijin otrok, mora živeti po Marijinem vzgledu in se posebno odlikovati v goreči molitvi in v krščanskih čednostih. A. Molitev Marijinega otroka. „Brez molitve ni zveličanja." „Kdor zna dobro moliti, zna tudi 4,- 1 49 4 dobro živeti . 11 — To je neomahijiva resnica, ki jo je Bog sam razodel, izkušnja že toliko in tolikokrat po¬ trdila, in ki je utemeljena v naši naravi. Zato nas sveto pismo toli¬ kokrat opominja k molitvi: „Prosite in boste prejeli, iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo . 11 „Mo- lite neprenehoma 11 itd. Vsi potre¬ bujemo namreč milosti božje, kajti „Brez mene ne morete ničesar sto¬ riti , 11 pravi naš Zveličar; sv. Avguštin pa nas opominja: „Bog rad deli svoje milosti, toda leonemu, ki za nje prosi . 11 — Otrok Marijin! moli torej rad in posnemaj v molitvi svojo nebeško mater. Kako zelo je pač Marija ljubila molitev! Njeno življenje je bilo živ¬ ljenje neprestane molitve in pobožnosti. V molitvi je preživela svoja otroška leta v jeruzalemskem templju in na- zareški hišici; pri molitvi jo je našel angel, ko ji je prinesel pozdrav iz nebes. Njene misli so bile vedno pri 50 Bogu ne le pri molitvi, ampak tudi pri vsakem delu in opravilu. Vedno je imela svojega Stvarnika pred očmi, nikdar ni pozabila na pričujočnost božjo. — Taka je torej mati! Ali sme potem njen otrok zanemarjati molitev? O ne, ampak prizadevati si mora za pravo pobožno molitev! Brez hrepenenja po pobožnosti ne moreš biti pravi ud Marijine družbe, ne moreš biti Marijin služabnik, kajti brez pobožnosti bi tvoje srce ne bilo pri Bogu, bilo bi prazno in brez lju¬ bezni božje, torej tudi brez ljubezni do njegove matere, do Marije. Brez duha pobožnosti bi opuščal tudi pred¬ pisane molitve ali jih vsaj redko in mlačno opravljal, zanemarjal svoje dol¬ žnosti, redko in mlačno prejemal sv. za¬ kramente, izgubil ljubezen do čednosti in skrb za češčenje svoje nebeške ma¬ tere. — Kaj bi ti še ostalo od Mariji¬ nega otroka? Nič drugega, kakor prazno ime in tudi tega ne bi dolgo nosil; kajti naravna posledica tvoje mlač- nosti bi bil ali izstop ali pa sra¬ motna izključitev iz Marijine družbe. Prizadevaj si torej z vsemi močmi, prilastiti si pravo pobožnost; kajti ona ti je, ako hočeš biti Marijin služabnik, ravno tako potrebna, kakor vojaku hrabrost, modrijanu modrost, učenjaku učenost. Pred vsem pa moli rad v mla¬ dosti. Ta leta so najvažnejša leta tvojega življenja, leta odločitve, leta setve. Toda ta leta so tudi naj¬ nevarnejša, ker so izkušnjave tako hude, neizkušenost tako velika, volja tako slaba. Ce je tedaj molitev po¬ trebna, je v mladosti najbolj po¬ trebna. Ako hočeš biti dober otrok Marijin, ako hočeš ostati čist in ne¬ dolžen, potem moli in ne nehaj mo¬ liti ! Moli za milost, prosi za pogum, za natančno izpolnovanje svojih dolž- nostij, za pomoč posebno ob uri iz- kušnjav, prosi za sveto mladost, za dobro izvolitev stanu, ki je odločilna za čas in večnost. 52 Tvoja molitev naj bo dobra, naj ne prihaja le iz ust, ampak naj izvira iz srca. Kadar moliš, spomni se živo pri- čujočnosti trojedinega Boga, pred ka¬ terim se tresejo angelski kori in mu neprenehoma pojo čast in slavo. Moli pobožno in spoštljivo; pazi skrbno na svoje zadržanje, na svoje misli! Brezmiselno odmomljati celo vrsto molitev in molitvic — to se ne pravi moliti! »Kako se predrzneš zahtevati, da te naj Bog usliši, če ti samega sebe ne slišiš ?“ pravi sv. C i pri jan. Moli ponižno: »Molitev ponižnega oblake predere. 11 Moli zaupno in sta¬ novitno; kajti vernemu zaupanju in sta¬ novitni molitvi je Bog obljubil usli- šanje. Moli v imenu Jezusovem, v zvezi ž njim, v zaupanju nanj, v nje¬ govem duhu, po njegovem ukazu. Posebno pa opravljaj jutranje in ve¬ černe molitve, molitve pred jedjo in po jedi zbrano in pobožno, s srcem, ne samo z ustnicami. Povzdigni med dnevom pri svojih delih in opravilih večkrat s srčnim vzdihom svojega duha k Jezusu; tako boš pri molitvi de¬ lal in pri delu molil. Udeležuj se rad svete maše tudi ob delavnikih in mudi se z veseljem pri Jezusu v taber¬ naklju posebno ob nedeljah. Prejemaj rad pogosto z živo vero sv. zakra¬ mente in zajemaj s srčno pobožnostjo iz teh studencev življenje milosti. Blagor ti, otrok Marijin, če si prizadevaš za tako pobožnost! Nikdar ti ne bo treba potem objokovati svoje mladosti. Izkusil boš, da je res v molitvi časna in večna sreča, da je resničen izrek velikega apostola narodov, sv. Pavla: „Pobožnost je za vse koristna in ima obljubo se¬ danjega in prihodnjega življenja. 11 (I. Tim. 8, 4.) B. Čednosti Marijinega otroka. Marija ni iskala ničesar, kar je od tega sveta; za čast, bogastvo, 54 veselje in sploh za posvetne dobrote, po katerih posvetni ljudje tako hre¬ pene, se ni zmenila. Edini predmet njenih želja in njenega hrepenenja je bil Bog in kar je božjega; zato je bilo tudi njeno življenje čisto in sveto, njeno srce vrt vseh čednostij. Tudi tvoje . srce, otrok Marijin, išče miru in sreče. To hrepenenje tvojega srca se bo izpolnilo in ute- šilo, če je obrneš tja, kjer je res mir in sreča doma — k Bogu. Ne oziraj se torej na gladko cesto, po kateri hiti svet za zapeljivim in minljivim veseljem, ampak poprimi se ozke poti čednosti in hodi srečno po njej, saj steza čednosti je pot v nebesa! — Tvoje srce je vrt; ne pusti, da bi se v njem šopirilo trnje strastij, ampak goji v njem cvetke krščanskih čednostij. 1. Pred vsem naj cveto v vrtu tvoje duše tri božje čednosti. Tvoje srce naj vedno oživlja živa vera, ka¬ tero kaži očitno v vsem svojem živ- ^--- 55 ljenju, tvojo dušo naj navdaja trdno upanje doseči nebeško slavo, ki ti je obljubljena; pred vsem pa naj gori v tvojem srcu sveta ljubezen do Boga in bližnjega, kajti ljubezen je popolnost krščanskega življenja, kakor pravi sv. Avguštin. Obudi tedaj več¬ krat tri božje čednosti in skrbi, da bodo v resnici vedno cvetele v tvojem srcu! 2. Marijin otrok naj zatajuje sa¬ mega sebe. Marija je mati bolečin; celo njeno življenje je bilo zata¬ jevanje; kot mati Zveličarjeva je zvesto bodila ž njim po potu križa od njegovega rojstva do smrti na lesu križa. „Pod križem je stala njegova mati,“ stala je vztrajno in neupogljivo, če tudi vtopljena v morje bridkosti in trpljenja. — Zato, otrok Marijin, ne smeš bežati pred vsako nezgodo, sicer ne bi imel pravice imenovati se Marijin otrok. Vadi se torej v zatajevanju samega sebe, spremljaj svojo nebeško mater na potu križa! 56 Gospoduj črez svoja nagnjenja, ne daj se voditi svojeglavnosti, ampak vodnik naj ti bode vest in dolžnost. Prenašaj hrabro vse zopernosti in te¬ žave vsakdanjega življenja, opravljaj pridno in stanovitno tudi najtežja in najzopernejša dela, kroti svojo čut¬ nost in bodi zmeren v jedi in pijači! Ubogaj rad svoje stariše in pred¬ stojnike, bodi odkritosrčen, ponižen, sramežljiv, miroljuben in potrpežljiv. Ravnaj se vedno po opominu sv. pisma: „Vse kar se ti prigodi, sprejmi; in prenašaj bolečine in imej potrpljenje v svoji ponižnosti!" (Sirah II. 4.) 3. Marijin otrok naj skrbi pred vsem za čistost duše in telesa. Marija, tvoja mati in kraljica, je tista Devica, katere čistost celo angeli v občudujejo; Marija je Devica devic. Cista in ne- omadežana je bila že v svojem spo¬ četju , čista in neomadežana celo svoje življenje. Da bi njeno čistost počastila, poslala je presv. Trojica angela k njej z veselim naročilom, 57 f + i da bo postala mati Zveličarjeva; deviški sv. Jožef je bil njen ženin in varuh, in deviškemu sv. Janezu jo je izročil njen na križu umirajoči Sin. Zato želi deviška mati, da se tudi njeni otroci odlikujejo zlasti v sveti čistosti, ki se mora prav posebno imenovati njena čednost. — Ali ne zahteva Marija tega po pravici? Ali bi ne bila prevelika predrznost, ko bi se kdo imenoval Marijinega otroka iD bi si ne prizadeval za čednost sv. čistosti? Ali bi ne bilo sramotno za Marijo, ki je mati prečista, mati ne¬ dolžna, če bi se o njej reklo, da sprejema v število svojih otrok take, ki so umazali in vrgli od sebe belo obleko nedolžnosti? Marija te torej ne more sprejeti za svojega otroka, če ne odstraniš iz svojega srca vsaj vsakega smrt¬ nega greha in si ne prizadevaš za nedolžnost, to prelepo obleko njenih otrok. Večje nesreče bi pač ne bilo za te kakor izguba nedolžnosti, ker 58 bi potem ne bil več Marijin otrok! Zato bodi previden, ker so ti od vseh strani zanke nastavljene. Varuj se grešnih priložnostij, kajti kdor ne¬ varnost ljubi, se v njej pogubi. Oblači se spodobno in svojemu stanu primerno. Išči le poštenega veselja; pazi, kaj bereš; glej, s kom občuješ! Ogibaj se skrbno vsake druščine, vsakega kraja, kjer bi se ne upal javno nositi svetinje svoje nebeške matere! Oe te napadajo izkušnjave, spomni se, da si Marijin otrok in reci samemu sebi: „Tega ne smem storiti, to bi žalilo mojo nebeško mater!" Zatekaj se k molitvi, kajti ,,molitev je najmočnejše orožje zoper izkušnjave," pravi sv. Bernard. Bojuj se torej hrabro in stanovitno s tem orožjem zoper sovražnike svoje duše, kajti brez boja ni zmage, brez zmage pa ni krone! Naj bodo sovražniki še tako mnogoštevilni, naj bodo boji še tako hudi, ti ne obupaj: Marija, ki je strla glavo peklenski kači, se bojuje s teboj! Le kliči jo zvesto in zaupno na pomoč, časti jo, ljubi jo, posnemaj njen vzgled, in potem se ti ne bo treba nikogar bati! Posebno pa si boš zagotovil varstvo nebeške matere, če boš rad obiskoval njenega Sinu v zakramentu presv. Reš- njega Telesa. Pred tabernakljem boš do¬ bil naMarijino priprošnjo vseh milostij, katerih potrebuješ, da premagaš so¬ vražnike svoje duše. Ako hočeš čist ostati, prejemaj zlasti rad svete za¬ kramente. Zakrament sv. pokore je duhovna kopel, v kateri se duša očisti vseh madežev. Če si bil tako nesrečen, da si omadeževal belo obleko Marijinih otrok, glej: tukaj jo zopet lahko očistiš, in Marija te bo zopet sprejela na prejšnje mesto. Pri sv. obhajilu pa zajemaš nad¬ naravno življenje milosti, saj prejmeš Njega, ki je vir vseh milostij, za¬ četnik življenja! Če si boš tako prizadeval za belo obleko nedolžnosti in se varoval 60 zlasti smrtnega greha, potem hodi prepričan, da bo Marija z veseljem zrla na te, in sladko plačilo ti bo zavest: jaz sem Marijin otrok! Sklep. Zdaj poznaš, ljubi otrok Marijin, po kateri poti imaš hoditi po vzgledu in volji svoje nebeške matere; zdaj veš, kaj zahteva od tebe Marijina družba: da se moraš po vzgledu Marijinem odlikovati v pobožnosti, ponižnosti, v zatajevanju samega sebe, v čistosti in nedolžnosti srca, da si tako pod njenim mogočnim varstvom pridobiš pravo popolnost. To je pot do tvoje sreče, pot do večnega živ¬ ljenja. Hodi torej po tej poti, izvoli si kakor Marija najboljši del: služi Bogu, reši svojo dušo, svoje edino, dra¬ goceno, neumrjočo dušo! Skrbi pa tudi za zveličanje drugih, pripelji jih mnogo k Mariji in po Mariji k Je¬ zusu. Nihče ne zahteva od tebe ve- 61 likih, nenavadnih del; izpolnnj le zvesto in natančno svoje dolžnosti, tako boš na tihem s svojim vzgle¬ dom blagodejno vplival na srca vseh, ki te poznajo, jih vzbujal k čednostnemu življenju, pripomogel k njih časni in večni sreči ter tako deloval v smislu Marijinem. O glej, kako lepo nalogo imaš kot otrok Marijin! Izpolnuj jo natanko, kakor si obljubil pri slovesnem sprejemu v Marijo družbo. Blagor ti, otrok Ma¬ rijin, če si izpolnil svojo nalogo in živel kot zvest v otrok Marijin in dober otrok božji! Že na tem svetu bo v tvojem srcu mir in sreča doma, in kadar ti zazvoni poslednjo uro, ločil se boš lahko mirno od tega sveta s sladko zavestjo, da nisi zastonj živel. Ker si bil priden učenec, zvest slu¬ žabnik in udan otrok Marijin, glej: zdaj prihaja tvoja nebeška mati, da te izroči svojemu Sinu in prejmeš za plačilo krono večnega življenja, prideš v veselje Gospodovo, kjer boš f pri Mariji v družbi angelov in svet¬ nikov užival Boga blažen, neskončno blažen na veke. O da bi se tako zgodilo! Zatorej ostani zvest, kakor si obljubil na dan sprejema; hodi po poti čednosti, po¬ služuj se pripomočkov, ki ti jih daje Marijina družba. Bodi vzgleden in zvest družbenik in ostal boš otrok božji in otrok Marijin na veke. „Mir in milost vsem, ki se ravnajo po tem vodilu!" (Gal. 6.) --4 63 64 aeSbiD Drugi del. Razne molitve. 65 5 I 66 Družbene molitve. 1. Vsakdanje družbene molitve. Zjutraj. Oče naš. Češčena Marija (ali tri¬ krat Češčena Marija). Ceščena hodi, kraljica, mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češčena! K tebi vpijemo za¬ puščeni Evini otroci; k tebi vzdi¬ hujemo žalostni in objokani v tej 67 solzni dolini. Oh obrni tedaj, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas in pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa, blaženi sad svojega telesa. O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija! Zvečer. Oče naš. Oeščena Marija (ali tri¬ krat Ceščena Marija.) Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta božja porodnica; ne zavrzi naših pro¬ šenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnostij, o častit¬ ljiva in blažena Devica, naša gospa, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči. Psalm „Ig globočine 11 . (Za umrle ude.) Iz globočine vpijem k tebi, o Go¬ spod : Gospod, usliši moj glas! i Naj poslušajo tvoja ušesa: glas moje prošnje! Gospod, ako boš na pregrehe gledal: kdo bo obstal, o Gospod! Toda pri tebi je odpuščanje: in zavoljo tvoje postave čakam tebe, o Gospod! Moja duša čaka njegove besede: moja duša upa v Gospoda. Od jutranje straže do noči: naj upa Izrael v Gospoda. Ker pri Gospodu je usmiljenje: in pri njem je obilno odrešenje. In on bo rešil Izraela: vseh njegovih hudobij. t. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. R. In večna luč naj jim sveti. t. Naj v miru počivajo. II. Amen. 69 2. Molitve pri sejah in volitvah družbenega predstojništva. Pred posvetovanjem. Pridi sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni. t. Pošlji svojega duha, in vse bo ustvarjeno. R. In prenovil boš obličje zemlje. Molimo. O Bog, ki si učil srca vernih po razsvetljenju svetega Duha, daj, da v istem duhu pravo spoznamo in se njegovih tolažb vselej veselimo. Po Kristusu, Gospodu našem. R. Amen. Ceščena Marija . . . V imenu Očeta in . . . Amen. Po posvetovanju. Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta božja porodnica; ne zavrzi naših pro- * - 70 šenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti], o častit¬ ljiva in blažena Devica, naša gospa, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči. Ceščena Marija . . . Hf. Z ljubljenim Sinom nas bla¬ goslovi, B. Devica Marija! 3. Molitve in obredi pri shodih. Pred govorom. а) Če je mogoče, naj se bere pred za¬ četkom pobožnosti nekoliko časa kaj izpod- budljivega. б) Predstojništvo ima lastne prostore pri Marijinem oltarju ali drugje na pri¬ mernem prostoru. c) Ko pride prednik, se zapojo nekatere kitice kake Marijine pesmi; nato opravi vodnik predpisane molitve, pri katerih drugi odgovarjajo v navadnem redu. 71 Vodnik: Veni, Creator Spiritus, Mentes tuorum visita, Imple supema gratia, Quae tu oreasti pe- ctora. Družbeniki: Qui di- ceris Paraclitus, Altissimi donum Dei, Fons vivus, ignis, ca- ritas, Et spiritalis unctio. V. Tu septiformis mu- nere, Digitus paternae dex- terae, Tu rite promissum Patris, Sermone ditans gut- tura. Družb. Aceende lumen sensibus, Infunde amorem cor- dibus, Infirma nostri eorporis O pridi Stvarnik sveti Duh, Obišči pamet, dušo nam, Napolni z rajsko mi¬ lostjo Srca, ki si ustvaril jih. Saj pravimo ti To- lažnik, In dar Boga neskon¬ čnega, Ljubezen, ogenj, živ studen’c, Mazilo blago naših duš. Darov sedmerih vir si ti, Desnice prst Očetove, Očetova obljuba ti, Z jeziki grla bogatiš. Prižgi razumu pravo luč, Ljubezen v srca nam izlij, Slabosti trupla na- i Virtute firmans per- peti. V. Hostem repellas longius, Pacemque dones pro- tinus; Ductore sic te praevio Vitemus omne no- xium. Družb. Per te sciamus, da, Patrem Noscamus atque Ei- lium, Teque utriusque Spi- ritum, Credamus omni tem- pore. V. Deo Patri sit gloria, Eiusque soli Filio Cum Špiritu Paraclito Nune et per omne saeoulum. Amen. V. f. Emitte Spi- ritum tuum et crea- buntur. Družb. R. Et reno- vabisfaciem terrae. *- Daj krepko nam pre¬ našati. Odženi v stran so¬ vražnika, Dodeli nam pokoja dar; Pod tvojim vodstvom bomo se Ogibali škodljivega. Po teb ’ poznamo Očeta naj, Spoznamo Sina bo¬ žjega; Da ti obeh si lasten Duh, Naj vedno trdno ver¬ jetno. Očetu slava bode naj Z edinim sinom ve¬ komaj In Tolažnikom bla¬ ženim, Na večne čase slav¬ ljenim. Amen. ~jlf. Pošlji svojega Duha, in vse bo ustvarjeno. R. In prenovil boš obličje zemlje. 73 74 4 V. Deva ti prečudna, Deva preponižna, Stori nas brez greha, Ciste in ponižne. D. Daj življenje čisto, Pot pripravi varno, Da na veke zremo Jezusa veseli. V. Slava bod’ Očetu, Slava bodi Sinu Z Duhom trikrat svetim Slava trem enaka! D. Amen. t. Ljubkost biva na tvojih ust¬ nicah. Jt. Zato te je Bog blagoslovil na veke. Molimo. Obvaruj, prosimo te, o Gospod, na priprošnjo Device Ma¬ rije to družbo vsake nevarnosti in milostljivo jo reši, ki s ponižnim srcem pred teboj kleči, vseh zalezovanj so¬ vražnikov. Po Kristusu Gospodu našem, p. Amen. f 75 f Lavretanske litanije. (Odpustek 300 dnij vsakikrat.) Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški, Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Sveta Marija, Sveta mati božja, Sveta devic Devica, ! = > rt t 76 77 4 Turn slonokoščeni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebeška, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Pribežališče grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristijanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica apostolov, Kraljica mučencev, Kraljica spoznavavcev, Kraljica devic, Kraljica vseh svetnikov, Kraljica brez madeža iz¬ virnega greha spočeta, Kraljica presvetega rožnega venca, Jagnje božje, ki odjemlješ sveta; zanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe - 4 *- cS rt cž CS2 O £L grehe sveta; usliši nas, o Gospod 78 Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče naš itd. Ceščena Marija itd. Pod tvojo pomo.č pribežimo, o sveta božja porodnica; ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, tem¬ več reši nas vselej vseh nevarnostij, o častitljiva in blažena Devica, naša gospa, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči. t. Prosi za nas sveta božja po¬ rodnica. K. Da postanemo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Dodeli nam, svojim slu¬ žabnikom, prosimo, Gospod Bog, da vedno zdravje na duši in na telesu uživamo, in da bomo po častitih proš¬ njah presvete Marije, vselej Device, 79 sedanje žalosti rešeni in večnega ve¬ selja deležni. Po Kristusu, Gospodu našem. K. Amen. Nato sledi Marijina antifona, bi se ravna po času cerkvenega leta, in sicer: (Od 1. adventne nedelje do božiča.) Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeška in zgodnja danica, pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojega Stvarnika prečudno rodila, Devica prej in potlej ostala, ko si iz Ga- brielovih ust prejela češčenje, usmili se grešnikov! t. Angel Gospodov je oznanil Mariji. B. In je spočela od svetega Duha. Molimo. Milost svojo, prosimo te, o Gospod, v naša srca vlij, da, ki smo po angelovem oznanjenju spoznali učlovečenje Kristusa, tvojega Sina, po njegovem trpljenju in križu do¬ sežemo častitljivo vstajenje. 80 (Od božiča do svečnice.) Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeška in zgodnja danica, pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojega Stvarnika prečudno rodila, Devica prej in potlej ostala, ko si iz Gabrie- lovih ust sprejela češčenje, usmili se grešnikov! t. Po porodu si Devica čista ostala. B. Prosi za nas, božja porodnica. Molimo. Bog, ki si po rodovitnem dovištvu svete Marije dodelil člo¬ veškemu rodu dar večnega zveličanja, daj, prosimo, da njo za nas prositi občutimo, po kateri nam je sreča došla prejeti življenja začetnika, Go¬ spoda našega Jezusa Kristusa, Sina tvojega. (Od svečnice do velikega četrtka.) Bodi češčena, nebes kraljica, če- ščena angelov gospa; češčena ko¬ renina, češčena ti, ki si svetu pravo 81 *- luč rodila! Bodi pozdravljena, Devica častita, mimo vseh lepa; hodi po¬ zdravljena, preljubeznjiva, in prosi za nas Kristusa! t. Hvalimo te, Devica presveta. R. Daj nam moč zoper sovražnike svoje. Molimo. Dodeli, milostljivi Bog, hrambo naši slabosti, da, ki obhajamo spomin svete božje porodnice, s po¬ močjo njenih prošenj vstanemo od svojih grehov. (Od velike sobote do 1. nedelje po bin- koštih.) Veseli se, kraljica nebeška, ale¬ luja! On, ki si ga zaslužila nositi, aleluja! je vstal od smrti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! t. Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja! R. Ker je Gospod res vstal, ale¬ luja! 82 Molimo. O Bog, ki si po vsta¬ jenju svojega Sina, Gospoda našega Jezusa Kristusa, svet razveselil; do¬ deli, prosimo, da po njegovi materi Devici Mariji dosežemo veselje ve¬ čnega življenja. (Od 1. nedelje po binkoštih do 1. ad¬ ventne nedelje.) Češčena bodi, kraljica, mati mi¬ losti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češčena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci; k tebi vzdi¬ hujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. Oh obrni tedaj, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas in pokaži nam po tem revnem živ¬ ljenju Jezusa, blaženi sad svojega telesa. O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija! t. Prosi za nas, sveta božja po¬ rodnica. B. Da postanemo vredni obljub Kristusovih. 83 6 * Molimo. Vsemogočni večni Bog, ki si dušo in telo častite Device Matere Marije, da bi vredno pre¬ bivališče tvojega Sina biti zaslužila, s pomočjo svetega Duha pripravil, daj, da bomo, ki se njenega spo¬ mina veselimo, po njenih milostljivih prošnjah prihodnjega zlega in večne smrti rešeni. K svetemu Jožefu. Glejte, zvesti in modri hlapec, ka¬ terega je postavil Gospod črez svojo družino. t. Prosi za nas, sveti Jožef. I). Da bomo vredni obljub Kri¬ stusovih. Molimo. Naj nam, prosimo te, o Gospod, zasluženje ženina tvoje pre¬ svete Matere Marije, pomaga, da, česar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno. f*- 84 K svetemu Alojziju, drugemu družbenemu zaščitniku. j. 0 kako lep je čist rod v svet¬ lobi svoje čednosti. R. Zakaj njegov spomin je večen, ker je poznan pri Bogu in pri ljudeh. t. Prosi za nas, sveti Alojzij. R. Da postanemo vredni obljub Kristusovih. Molimo. O Bog, delivec nebeških milostij, ki si v angelskem mladeniču sv. Alojziju združil občudovano ne¬ dolžnost z enako visokim spokornim duhom, dodeli po njegovih zaslugah in prošnjah, da ga v pokori posne¬ mamo, če ga nismo sledili v nedolž¬ nosti. Po Kristusu, Gospodu našem. R. Amen. Molitve za bolne ude. 1. Molimo za bolnega brata J. J. Neskončno dobrotljivi nebeški Oče, usmili se svojega bolnega služab- 85 -*■ nika in dodeli mu na Marijino in našo prošnjo, da bi ti mogel zopet z novimi močmi služiti v sveti cerkvi. Po Kristusu, Gospodu našem. R. Amen. Ceščena Marija . . . 2. Molimo za bolno sestro J. i. O dobrotljivi Jezus, tolažba in pomoč vsem, ki v tebe zaupajo, pro¬ simo te ponižno zavoljo tvojega bridkega trpljenja in zavoljo pri¬ prošnje prečiste Device Marije: do¬ deli svoji bolni služabnici izgubljeno zdravje, ako ji je v zveličanje. Ako jo pa po svoji volji pokličeš s sveta, ji pa dodeli mirno smrt in večno življenje pri sebi in Bogu Očetu in sv. Duhu vekomaj. R. Amen. Ceščena Marija . . . 3. Molimo za umirajočega (o) J. J. O premili Jezus, ljubitelj duš! Prosimo te po smrtnih bridkostih + i tvojega presvetega Srca in po bo¬ lečinah tvoje brezmadežne Matere, očisti v svoji sv. krvi dušo našega umirajočega brata (umirajoče sestre). t. Srce Jezusovo, ki si tudi pre¬ stalo smrtne bridkosti. R. Usmili se umirajočega (-oče). Jezus, Marija, Jožef, vam izročimo njegovo (njeno) dušo! Jezus, Marija, Jožef, pomagajte mu (ji) v smrtnem boju! Jezus, Marija, Jožef, v vaši druščini naj se v miru loči njegova (njena) duša! Molitve za rajne ude. 1. Molimo za umrlega brata (umrlo sestro) J. J. Prosimo te, o Gospod, usmili se duše našega umrlega brata (umrle sestre); očisti jo in dodeli ji delež svojega odrešenja. R. Amen. Ceščena Marija . . . 2. Molimo za vse umrle ude naše družbe. Iz globočine vpijem k tebi, o Gospod: Gospod, usliši moj glas! Naj poslušajo tvoja ušesa: glas moje prošnje! Gospod, ako boš na pregrehe gledal: kdo bo obstal, o Gospod! Toda pri tebi je odpuščanje: in zavoljo tvoje postave čakam tebe, o Gospod! Moja duša čaka njegove besede: moja duša upa v Gospoda. Od jutranje straže do noči: naj upa Izrael v Gospoda. Ker pri Gospodu je usmiljenje: in pri njem je obilno odrešenje. In on bo rešil Izraela: vseh nje¬ govih hudobij. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. R. In večna luč naj jim sveti. j. Naj v miru počivajo. R. Amen. 88 Molimo. O Bog, ki deliš od¬ puščanje in ljubiš človeško zveličanje; pri tvoji dobrotljivosti te prosimo, da sprejmeš rajne ude, sorodnike in dobrotnike naše družbe, po priprošnji blažene Marije, vselej Device, in vseh svojih svetnikov v družbo večnega zveličanja. R. Amen. Molitve za družbo. W. Spomni se, o Marija, svoje družbe. R. Katera je tvoja lastnina od začetka. t. Molimo za svoje dobrotnike. R. Poplačaj milostno, Gospod, za¬ voljo svojega imena z večnim živ¬ ljenjem vsem, ki nam store kaj dobrega. W. Molimo za mrtve ude. R. Gospod, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. t. Naj v miru počivajo. R. Amen. 89 t. Molimo za svoje odsotno brate. R. Pomagaj svojim služabnikom, ki v te zaupajo, moj Bog. Hf. Pošlji jim, Gospod, pomoč iz svetišča. R. In varuj jih s Sijona. f. Gospod, usliši mojo molitev. R. In moje vpitje naj pride k tebi. Molimo. Prosimo te, o Gospod, da na priprošnjo preblažene Device Ma¬ rije odvrneš od te družbe vse težave. Milostno dodeli vsem udom, da bodo kljub vsem sovražnim nasprotstvom izpolnovali družbena pravila in se tako večno zveličali. Po Kristusu, Gospodu našem. R. Amen. O gospa moja, o mati moja, tebi se vsega darujem, in da ti izkažem svojo zvestobo, ti posvetim danes •svoje oči, svoja ušesa, svoja usta, svoje srce in vse, kar sem in kar imam. Ker sem tedaj tvoj, o do¬ brotljiva mati, varuj me, brani me kot 90 svojo lastnino in posestvo. — O Gospa moja, o mati moja, spomni se, da sem tvoj, varuj me, brani me kot svojo lastnino in posestvo. Spomni se, o premila Devica Ma¬ rija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi bil kdo zapuščen, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal. S tem zaupanjem navdan, hitim k tebi, o devic Devica in Mati; k tebi pri¬ dem in pred teboj vzdihujoč grešnik stojim; nikar ne zavrzi, o mati Be¬ sede, mojih besed, temveč milostno slušaj in usliši me. R. Amen. Marijina pesem. Prednik blagoslovi z roko ude. Potem gredo pred tabernakelj obiskat in počastit Jezusa, Marijinega Sina in prejmejo duhovno sv. obhajilo. (Glej zadej: „Po- ščenje sv. Rešnjega Telesa 11 .) 91 4. Molitve in obredi pri slo¬ vesnem sprejemu v Marijino družbo. 1. Prednik zapoje himno „Veni creator Spiritus 11 , katero nadaljujejo vsi družbeniki; na koncu se pridene molitev. (Glej str. 72.) 2. Nato sledi kratek nagovor na one, ki žele sprejeti biti v družbo. 3. Po nagovoru se prižgo sveče, ki so si jih sprejemanci s seboj prinesli. 4. Pevci pojo nato eno ali dve kitici kakšne Marijine pesmi; med tem blagoslovi prednik družbene svetinje: V. Adiutorium nostrum in nomine Domini. H. Qui fecit coelum et terram. V. Domine exaudi orationemmeam. D. Et clamor meus ad te veniat. V. Dominus vobiscum. B. Et cum špiritu tuo. O r e m u s. Omnipotens sempiterne Deus, qui sanctorum tuorum effigies sculpi non reprobas, ut quoties illas oculis corporis intuemur, toties eoruin 92 actus et sanctitatem ad imitandum TTiernoriae oculis meditemur: haec quaeso numismata in honorcm ac memoriam, beatissimae Virginis Ma- riae, rnatris Domini nostri Jesu Christi, et . . . (tu se imenujejo ostali sveti druž¬ beni zaščitniki) adaptata benedicere f et sanctificare f digneris: et praesta, ut quicunque corani illis beatissimam ATrginem et. . . suppliciter colere et honorare studuerit, illorum nieritis et obtentu a te gratiam in praesenti, et aeternam gloriam obtineat in fu- turum. Per Christum Dominum no- strum. R. Amen. Nato pokropi svetinje z blagoslovljeno vodo. 5. Tajnik pokliče zdaj sprejemane« po imenu. Tisti, ki hočejo biti sprejeti v Marijino družbo, naj stopijo bliže. I. I. Imenovani stopijo k oltarju prebl. Device Marije ali na prostor, ki je za to določen. Tu sedi prednik; na njegovi desni strani stoji 93 vodnik, na levi tajnik, pred njim pa spre¬ jeman«. Tajnik se obrne nato k predniku z besedami: Tajnik: »Častiti oče! Pričujoči pri¬ srčno žele pospeševati v sebi in drugih češčenje prebl. Device Marije in zato iskreno prosijo, da bi jih sprejeli v našo Marijno družbo.“ Prednik: „S posebnim veseljem slišim to vašo željo. Da se pa še bolj prepričamo o njeni resničnosti, od¬ govorite z razločnim glasom na vpra¬ šanja, ki vam jih bo stavil vodnik te družbe." Vodnik: „Ali res želite sprejeti biti v družbo preblažene Device Ma¬ rije, da bi se v njej popolnoma po¬ svetili službi našega Gospoda Jezusa Kristusa in njegove preblažene in deviške Matere Marije?" Sprejemanci: „Želimo iz celega srca." Vodnik: „Ali si hočete res pri¬ zadevati, da boste v tej družbi s 94 f- pobožnostjo pospeševali gorečnost za čednosti, s krotkostjo medsebojno ljubezen in z lepimi vzgledi pobolj¬ šan j e bližnjega ?“ Sprejemanci: „Hočemo.“ Vodnik: „Ali obljubite natanko izpolnovati družbena pravila in vse, kar vam v družbenik zadevah uka¬ žejo predstojniki te družbe ?“ Sprejemanci: „Obljubimo.“ Vodnik: „Za koliko časa se za¬ vežete izpolnovati to obljubo ?“ Sprejemanci: „Za vselej. 11 Prednik: „Ker torej resno želite v tej družbi služiti Bogu in Mariji • Devici, vas rad sprejmem v to Ma¬ rijino družbo, ki je tukaj kanonično ustanovljena v čast . . . (brezmadežno spočeti Devici Mariji). Ker ima naša družba nalogo in dolžnost na prav poseben način častiti preblaženo De¬ vico in mater božjo in si prizadevati za pravo in temeljito čednost, po¬ ložite tedaj svojo obljubo vpričo vseh 95 ■l ■■ £ - družbenikov k nogam Marijinim. Da pa bo vaš dar prijeten kraljici svet¬ nikov, združite se s sveto cerkvijo, ki je mati svetnikov na zemlji in ki nas je sprejela v svoje naročje, da bi nas pripeljala k pravi svetosti in nam z lučjo resnice svetila v teminah tega življenja. Združite se z njo s tem, da obnovite ono veroizpovedanje, po katerem ste postali njeni otroci, kakor nas opominja sv. Pavel: „S srcem se veruje v pravičnost, z ustmi se pa priča v zveličanje." “ Zdaj moli eden glasno (nicejsko-kon- štantinopolitansko) veroizpovedanje, drugi pa stoje z gorečo svečo v roki in molijo tiho za njim: Jaz J. J. verujem in priznam trdno vse, kar je izraženo v vero- izpovedanju, ki se ga poslužuje sveta rimska cerkev; namreč: Verujem v edinega Boga, Očeta vsegamogočnega, Stvarnika nebes in zemlje: vseh vidnih in nevidnih stvari. In v edinega Gospoda Jezusa Kri- 96 ± - stusa, Sina Božjega, edinorojenega, ki je rojen iz Očeta od vekomaj: Boga od Boga, luč od luči, pravega Boga od pravega Boga; rojenega, ne ustvarjenega, z Očetom istega bitja, po katerem je vse ustvarjeno. Kateri je zavoljo našega zveličanja prišel iz nebes (tukaj se pripognejo vsi z desnim ko¬ lenom) in je meso nase vzel po svetem Duhu iz Marije Device ter se učlovečil. Ki je križan bil za nas pod Poncijem Pilatom, je trpel in umrl ter bil v grob položen. Tretji dan pa je vstal od smrti po besedah pisem. In je šel v nebesa. Sedi ob desnici Očetovi. In bo zopet prišel s častjo sodit žive in mrtve; in nje¬ govega kraljestva ne bo konca. Ve¬ rujem v svetega Duha, Gospoda in oživljevavca, kateri izhaja iz Očeta in Sina, kateri se z Očetom in Sinom enako moli in časti, kateri je govoril po prerokih. Verujem v eno sveto katoliško in apostolsko cerkev. Spo¬ znavam en krst v odpuščanje grehov. 97 7 Verujem v vstajenje mrtvih in živ¬ ljenje prihodnjega veka. Amen. To pravo katoliško vero, brez ka¬ tere se ne more nihče zveličati, ka¬ tero zdaj prostovoljno priznavam in se je resnično oklepam, ravno to sveto vero hočem z božjo pomočjo čisto in nepopačeno ohraniti in pri¬ znavati do zadnjega vzdiha svojega življenja in skrbeti, da jo tudi moji podložniki in oni, ki so moji skrbi izročeni, priznavajo, učeinoznanujejo, ter se po njej ravnajo. Zdaj stopi 5 ali več sprejemancev k evangeljski knjigi, položi svojo desno roko nanjo in pravi z jasnim in razločnim glasom: „To obljubim, zagotovim in pri- sežem, kakor resnično mi Bog po¬ maga in njegov sv. evangelij. 41 Nato pravi prednik: „Izgovorite tedaj pred vso družbo in zbranimi verniki očitno in slovesno svoj lopi in plemeniti sklep: Marijo vedno in na prav poseben način ljubiti in ča- 93 I stiti jo s pobožnim, resnično krščan¬ skim življenjem." Vsi sprejemanci molijo zdaj kleče z go¬ rečo svečo v roki na glas in prenohoma sle¬ deče lastnoročno podpisano posvečenje. Posvečenje: »Presveta Devica, — mati božja Marija, — jaz . . . — sem sicer po¬ polnoma nevreden(-na), — da bi tebi služil(-a); — pa zaupajoč(-a) — v tvoje ljubeznjivo in usmiljeno srce — si izvolim danes tebe — vpričo svo¬ jega angela varuha — in vseh božjih svetnikov — za svojo gospo — pri- prošnjico in mater. — Trdno skle¬ nem, da ti bom vedno zvesto slu- žil(-a); — skrbel(-a) bom po svojih močeh, da ti bodo služili tudi drugi. — Zato te prav srčno prosim, onajljubeznjivejša, najmilejša mati, — pri sveti krvi Jezusa Kristusa te prosim, sprejmi me v svojo družbo — in stori, — da ti bom vsekdar 99 7 * 4 dober otrok. — Bodi mi na strani, — o mila mati, — pri vseh mojih delih; — zadobi mi milost, — da nikdar ne razžalim tebe in tvojega Sina — ne v mišljenju, — ne v govorjenju, — ne v dejanju. — Spominjaj se me — in ne zapusti me — ob smrtni uri. — Amen.“ Potem poda kleče vsak sprejemanee pred¬ niku najprej svečo in nato lastnoročno pod¬ pisano posvečenje. Sveče jemlje predniku iz rok tajnik, posvečenja pa vodnik; oba polagata to na primeren prostor; posvečenja se potem shranijo v arhivu. Nato poda tajnik predniku svetinjo; ta jo poda vsakemu sprejemancu v poljub in mu jo obesi okrog vratu z besedami: Aceipe signum Con- gregationis ad corpo- ris et animae defen- sionem, ut divinae bonitatis gratia et ope Mariae, Matris tuae, aeternam beati- tudinem consequi me- rearis. In nomine Pa- tris f et Filii et Spi- ritus Saneti. Amen Sprejmi družbeni znak v dušno in te¬ lesno varstvo, da boš z milostjo božje do¬ brotljivosti in s po¬ močjo Marije, svoje matere, dosegel večno zveličanje. V imenu Očeta -j- in Sina in sv. Duha. Amen. + 100 Po teh besedah poda vodnik predniku sprejemnico; ta jo izroči novemu udu v zna¬ menje njegovega sprejetja v Marijino družbo. Ko je vsak ud prejel svetinjo in sprejemnico, pravi prednik proti udom obrnjen: Ad maiorem Dei gloriam, in laudem beatissimae Virginis Mariae, in spirituale huius Congregationis bonum secundumque potestatem, a Suinnio Pontifice mihi dela- tam, vos in numerum Sodalium nostrae Con¬ gregationis sub ti¬ tulo ... (immaculatae Coneeptionis) in hac ecclesia fundatae su- scipio et participes facio ornnium gra- tiarmn et fructuum, omnium privilegio- rum et indulgen- tiarum, quae sancta Romana Ecelesia ipsi primariae Congrega- tioni Romae concessit. In nomine Patris f et Filii et Spiritus sancti. Amen. V večjo čast božjo, v počeščenje prebla- ženi Devici Mariji, v duhovni prid tej dru¬ žbi, — po oblasti, ki so mi jo podelili sveti Oče, vas sprejmem v število udov naše dru¬ žbe, ki je v tej cerkvi kanonično ustanov¬ ljena v čast... (Mariji¬ nemu brezmadežnemu spočetju). Naklanjam vam vse milosti in do¬ brote, vse pravice in odpustke, ki jih je sveta rimska cerkev podelila prvi in glavni Marijini družbi v Rimu. — V imenu Očeta f in Sina in sv. Duha. Amen. 101 -4 Suscipiat vos Chri- stus in numerum con- fratrum nostrorum, et suorum famulorum. Concedat vobis tem- pus bene vivendi, locum bene operandi, constantiam beneper- severandi, et adaeter- nae vitae hereditatem feliciter perveniendi: et sicut nos hodie fra- terna caritas spiritua- liter iungit in terris, ita divinapietas, quae dilectionis est auctrix et amatris, nos cum fidelibus coniungere dignetur in coelis. Amen. Naj vas sprejme Kristus v število na¬ ših udov in svojih slu¬ žabnikov. Dodeli naj vam, da bi krščansko živeli in veliko do¬ brega storili, da bi bili stanovitni do konca in srečno do¬ speli k dedščini več¬ nega življenja. In kakor nas danes tukaj druži medsebojna lju¬ bezen, tako naj nas dobri Bog, ki pospe¬ šuje in ljubi sveto ljubezen, enkrat pri¬ druži izvoljenim v ne¬ besih. Amen. Prednik se obrne k oltarju in druž¬ beniki pojo kakšno Marijino pesem ali sle¬ deči 132. psalm: Ecce quam bonum et quam iucundum, * habitare fratres in unum. Sicut unguentum in capite, * quod descen- dit in barbam, barbam Aaron. Glej! kako dobro, in kako prijetno je, | ako bratje skupaj pre¬ bivajo. Kakor mazilo na glavi, | ki kaplja na brado, brado Aronovo. 102 Quod descendit in orain vestimenti eius,* sicut ros Hermon qui descendit in montem Sion. Quoniam illic man- davit Dominus bene- dictionem, * et vitam usque in saeculum. Gloria Patri et Fi- lio *etSpiritui sancto. Sicut erat in prin- cipio, et nune et sem- per * et in saecula saeculorum. Amen. Ki kaplja na rob njegovega oblačila; | kakor rosa Hermon- ska, ki pada na goro Sijon. Zakaj tam daje Go¬ spod blagoslov | in življenje na veke. čast bodi Očetu in Sinu | in sv. Duhu. Kakor je bilo v za¬ četku, tako zdaj in vselej | in vekomaj. Amen. Namesto tega se lahko poje tudi sledeči Marijin slavospev „Magnilicat“: Hagnifieat * anima mea Dominum, Et exsultavit spi- ritus meus * in Deo, salutari meo; Quia respesit hu- militatem ancillae suae: * ecce enim ex hoc beatam me dicent omnes generationes. Quia fecit mihi magna, qui potens Moja duša | po¬ veličuje Gospoda, In moj duh se ve¬ seli | v Bogu, mojem Zveličarju; Ker se je ozrl na nizkost svoje dekle; | zakaj, glej! odslej me bodo srečno imenovali vsi narodi. Zakaj velike reči mi je storil on, ki je 103 est, * et sanctum no- men eius. Bt raisericordia eius a progenie in pro- genies * timentibus eum. Feoit potentiam in braehio sno: * dis- persit superbos mente cordis sui. Deposuit potentes de sede: * et exaltavit humiles. Esurientes implevit bonis: * et divites dimisit inanes. Suscepit Israel pue- rura suum, * recor- datus misericordiae suae. Sicut loeutus est ad patres nostros, * Abraham et semini eius in saeeula. Gloria Patri etc. mogočen, | in sveto njegovo ime. In njegovo usmi¬ ljenje jim je od roda do roda, | kateri so njega boje. Moč je izkazal s svojo roko, | in raz¬ kropil je napuhnjene v misli njih srca. Mogočne je vrgel s sedeža, | in po¬ vzdignil ponižne. Lačne je napolnil z dobrim, | in bogataše izpustil prazne. Sprejel je Izraela, svojega služabnika, | in se je spomnil svo¬ jega usmiljenja. Kakor je obljubil našim očakom, | Abrahamu in njego¬ vemu zarodu veko¬ maj. Čast bodi . . . Potem poje prednik: y. Confirma boe Deus, cpiod ope- ratus es in nobis. 104 B- A templo sancto tuo, quod est in Jerusalem. t. Salvos fac servos tuos. B. Deus meus sperantes in te. t. Mitte eis Domine auxilium de Sancto. B. Et de Sion tnere eos. t. Domine exaudi orationem meam. B. Et clamor meus ad te veniat. V. Dominus vobiscum. B- Et cum špiritu tuo. Prednik nadaljuje obrnjen proti udom: Oremus. Adesto Domine suppli- cationibus nostris, et bos famulos tuos, quos Congregationi B. V. Mariae aggregavimus, bene f dicere dignare et praesta, ut statuta nostra, per auxilium gratiae tuae, sancte, pie et religiose vivendo valeant observare, et observando vitam promereri sem- piternam. Per Christum Dominum nostrum. Amen. 105 Zdaj se lahko Najsvetejše izpostavi in poje zahvalna pesem; nazadnje je blagoslov z Najsvetejšim. (Glej zadej.) 5. Slovesna ponovitev posvečenja. Na godovni praznik (n. pr. na praznik brezmadežnega spočetja) je vsako leto pri slovesnem shodu javna in slovesna ponovitev posvečenja in sicer tako: Po zadnji Marijini pesmi, torej pred izpostavljenjem Najsvetejšega gre vodnik z obema pomočnikoma k oltarju in tam poklekne. Potem moli on ali prednik glasno in razločno, počasi in prenehoma molitev za po¬ svečenje: „Presveta Devica" itd. Nato se izpostavi Najsvetejše in se zapoje zahvalna pesem; nazadnje je blagoslov z Najsvetejšim. 106 Jutranje molitve. (Ko se zbudiš.) V imenu Očeta in Sina in sve¬ tega Duha. Amen. Čast bodi Očetu, ki me je ustvaril! Čast bodi Sinu, ki me je odrešil! Čast bodi sv. Duhu, ki me je po¬ svetil ! V imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa križanega vstanem in začnem novi dan. On me naj blagoslovi, varuje, vodi in pripelje v večno živ¬ ljenje. Amen. 107 f (Ko si se oblekel, poklekni in moli.) Molim te, o moj Bog, in te želim moliti z vso pobožnostjo in ljubeznijo, ki se spodobi tvojemu veličanstvu. Zahvaljujem se ti, da si me odrešil s svojo dragoceno krvjo in me ob¬ varoval nocojšnjo noč in ves čas mojega življenja. Tebi darujem svoje misli, besede in dejanja. Obljubujem ti, o božji Zveličar, da hočem rabiti tebi v čast vse svoje dušne in telesne moči. Vse je tvoje, vse prihaja od tebe, pod¬ vrženi se popolnoma tvoji sveti volji in želim le tvoje svete ljubezni in milosti, rajši hočem umreti kakor tebe še kdaj razžaliti. Moj Bog, verujem v tebe, pomnoži mojo vero; upam v tebe, potrdi mojo upanje; ljubim te iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše in iz vseh svojih močij nad vse. Dodeli mi milost, da te bom vedno bolj in bolj ljubil 108 in v tej ljubezni stanoviten ostal do smrti. Sveta Devica in mati božja Marija, moja mati in posebna zaščitnica, pod tvoje varstvo hitim in se izročim za¬ upno tvojemu milostnemu in usmilje¬ nemu Srcu. O mati dobrotljiva, bodi moje pribežališče v stiskah in nad¬ logah, bodi moja tolažba v trpljenju in moja priprošnjica pri svojem ljub¬ ljenem Sinu zdaj in ves čas mojega življenja, posebno pa ob smrtni uri. Sveti angel varuh, skrbi Ijubez- njivo za me tudi še dalje; pri vseh delih in opravilih današnjega dneva mi vdihuj voljo božjo in vodi me po poti v zveličanja. Čisti ženin preblažene Device Ma¬ rije, sv. Jožef, angelski mladenič in posebni varuh mladine, sv. Alojzij! moji sveti patroni in priprošnjiki in vsi svetniki, katerih god danes ob¬ hajamo, podajte mi slabotnemu svojo roko v pomoč, opominjajte me, vo¬ dite me in prosite za me, da bom 109 danes in ves čas svojega življenja Bogu tako služil, kakor ste mn vi služili, da ga bom mogel enkrat z vami večno častiti in hvaliti. Podeli mi, moj Bog in Gospod, svoj blagoslov, napolnimoje srce s svojo sveto ljubeznijo, podeli svojo milost vsem, ki si jih odrešil s svojo sveto krvjo. Daj bolnim potrpežljivost in lajšaj njih bolečine, daj zapuščenim moč in tolažbo, ubogim vsakdanji kruh za dušo in telo. Bazsvetljuj ne¬ vedne, izpreobrni grešnike, daj dobrim stanovitnost, reši vse, ki so v dušni ali telesni nevarnosti in varuj sv. ka¬ toliško cerkev. Posebno pa izročam tvojemu varstvu in vodstvu svoje sta- riše, duhovne voditelje, brate in sestre, prijatelje, znance in vse, za katere sem dolžan moliti in prositi. Daj dušam v vicah večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Amen. O presveto Srce Jezusovo, po rokah prečiste Device Marije ti da¬ rujem vse molitve, dela in trpljenja 110 današnjega dneva, prvič v spravo za vsa žaljenja, ki jih trpiš v sv. Rešujem Telesu, in drugič za vse tiste na¬ mene, ki jih imaš ti na naših oltarjih. O gospa moja, o mati moja, tebi se vsega darujem, in da ti izkažem svojo zvestobo, ti posvetim danes svoje oči, svoja ušesa, svoja usta, svoje srce in vse, kar sem in kar imam. Ker sem tedaj tvoj, o dobrot¬ ljiva mati, varuj me, brani me kot svojo lastnino in posestvo. O gospa moja, o mati moja, spomni se, da sem tvoj, varuj me, brani me kot svojo lastnino in posestvo. Jezus, Marija, Jožef, vam darujem svojo dušo in telo! Jezus, Marija, Jožef, stojte mi na strani ob moji smrtni uri! Jezus, Marija, Jožef, v miru z vami hočem živeti in umreti! Oče naš... češčena Marija... Apost. vera. Češčena bodi kraljica ... (Glej str. 67.) 111 I Večerne molitve. V imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Amen. Molim te, o moj Bog, in častim z vso pobožnostjo, s katero me nav¬ daja pričujočnost tvojega neskončnega veličanstva. Verujem v tebe, ker si večna resnica; upam v tebe, ker si neskončno dobrotljiv, usmiljen in zvest; ljubim te iz celega srca, ker si največja dobrota, neskončno po¬ poln in vse ljubezni vreden. Iz lju¬ bezni do tebe ljubim tudi svojega bližnjega kot samega sebe. Zahvaljujem se ti, o moj Bog, za vse milosti in dobrote, ki si mi jih izkazal današnji dan in ves čas mojega življenja, posebno pa, ker si me ustvaril po svoji podobi, odrešil s krvjo svojega ljubljenega Sina in tako ljubeznjivo za me skrbel. Prosim te goreče, pošlji žarek svoje luči v mojo ubogo dušo, da 112 bom mogel vse grehe in napake, ki sem jih storil ta dan, prav spoznati in jih srčno obžalovati, kakor tildi vse grehe celega življenja in zanje zadostovati. Zdaj izprašuj svojo vest: S čim si se pregrešil zoper Boga? Sem spadajo: Opuščanje molitve, prostovoljna razstresenost pri molitvi, nespodobno obnašanje v cerkvi, zanemarjanje lepih opominov . . . S čim si se pregrešil zoper bližnjega? Sem spadajo zaničevanje, nevoščljivost, mašče¬ vanje, prepir, obrekovanje, zapeljevanje, po¬ manjkanje spoštovanja . . . S čim si se pregrešil zoper samega sebe? Sem spadajo: nečimernost, ošabnost, laž, ne¬ čiste misli, besede in dejanja, nezmernost . . . S čim si se pregrešil zoper svoje sta¬ novske dolžnosti? Sem spadajo: nepokorščina proti starišem, učiteljem, predstojnikom, le¬ noba . . . Poišči korenino, iz katere prihajajo tvoje napake, in porabi potrebna sredstva, da jo izruješ in odstraniš ž njo tudi napake. Po izpraševanju vesti moli tako: Glej, o moj Bog in Gospod, kako grdo sem ti povrnil dobrote, ki si mi jih izkazal. Kako sem pač mogel 113 + t tebe, svojega najboljšega Očeta, tako zelo in tako pogosto razžaliti? Usmili se me, o Bog, po svoji neskončni us¬ miljenosti! Glej, obžalujem iz vsega srca vse grebe, ki sem jih storil da¬ našnji dan in sploh v svojem živ¬ ljenju, ker sem ž njimi tebe, o moj Bog, razžalil. Odpusti mi jih, ne¬ beški Oče vsled bridkega trpljenja in smrti Jezusa Kristusa, ki je tvoj ljubljeni Sin ter naš Gospod in Zveličar. — Na te, o Jezus, stavim vse svoje zaupanje; potopi moje grehe v svojo sveto kri in ne¬ skončno zasluženje; tam jih uniči in nadomesti, kar primanjkuje mo¬ jemu zadostovanju, saj si ti, o Jezus, sprava za naše grehe. S tvojo milostjo trdno sklenem, svoje živ¬ ljenje poboljšati, nič več ne grešiti in se tudi vsake grešne priložnosti skrbno ogibati. Amen. Pridi, nebeški Oče, v to stano¬ vanje in preženi iz njega vsako za¬ lezovanje hudobnega duha. Tvoji sveti 114 angeli naj prebivajo v njem in nas v miru varujejo, in tvoj blagoslov bodi vedno pri nas. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. O Jezus, Zveličar sveta in edino- rojeni Sin božji, ozri se milostno na svojo sveto katoliško cerkev; obrani, usliši in poveličaj jo. Razsvetli ž njenim božjim naukom vse nevernike in pri¬ pelji zopet vse kristijane k edinosti v veri. O Bog sveti Duh, Duh ljubezni in edinosti, združi vse vladarje in narode v pravi ljubezni in podeli sveti cerkvi milost miru. Zabrani upor in vojsko in daj, da bomo v miru klicali Gospodovo ime in živeli po njegovi sveti volji. Sveti, trojedini Bog! Prosim tudi za vse svoje sorodnike in znance, dobrotnike, prijatelje in sovražnike. Stoj milostno na strani ubogim, jet¬ nikom, stiskanim in bolnim, posebno pa onim, ki so v smrtnem boju in se bodo to noč ločili s tega sveta. —--» 1 + 115 8 * Usmili se tudi grešnikov, potrdi spo¬ kornike, izpreobrni trdovratne greš¬ nike, omeči njih srce in pripelji jih zopet na pot čednosti, da te bodo enkrat večno ljubili in častili. O Bog usmiljenja! Bodi milostljiv ubogim dušam v vicah. Z dragoceno krvjo Jezusa Kristusa polajšaj njih trpljenje, odpusti jim kazni in podeli jim večni mir. O Marija, pribežališče grešnikov, tolažnica žalostnih, pomoč kristijanov, bodi mi priprošnjica pri Bogu. Po svojem svetem devištvu in brezma¬ dežnem spočetju očisti mi srce, telo in dušo. Sveti angel varuh, zahvaljujem se ti, da si me ta dan tako Ijubez- njivo varoval. Izročam se iznova tvojemu sv. varstvu; obvaruj me nocojšnjo noč pred zalezovanjem hu¬ dobnega duha in hvali namesto mene Boga. In zdaj se izročam, najslajši Jezus, tvojemu božjemu Srcu in 116 združujem svoje namene pri tem počitku z onim namenom, s katerim si ti na zemlji v čast svojega ne¬ beškega Očeta počival in bedel. Naj te med mojim počitkom slavijo in častijo vsi angelski kori in vsi svet¬ niki v nebesih. Ti pa, o sveti Bog, sveti in močni Bog, sveti in neumrljivi Bog, usmili se me in obvaruj me nagle smrti. Tvoja milostna roka naj me blago¬ slavlja in varuje, in tvoje očetovsko oko naj čuje nad menoj. Amen. Jezus, Marija, Jožef, vam da¬ rujem svojo dušo in telo! Jezus, Marija, Jožef, stojte mi na strani ob moji smrtni uri! Jezus, Marija, Jožef, v miru z vami hočem živeti in umreti! Spomni se, o premila Devica Ma¬ rija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi bil kdo zapuščen, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal. S tem zaupanjem navdan, hitim k 117 tebi, o devic Devica in mati; k tebi pridem in pred teboj vzdihujoč grešnik stojim; nikar ne zavrzi, o mati Be¬ sede, mojih besed, temveč milostno slušaj in usliši me. Amen. Oče naš. . . Češčena Marija . . . Pod tvojo pomoč ... Iz globočine . . . (Glej str. 68.) 118 4 4 Izpovedne molitve. Molitev pred izpraševanjem vesti. Usmiljeni Jezus! Ti si zaradi nas zapustil nebesa in človek postal, da bi nas uboge grešnike zveličal. Po¬ sebno pa si v znamenje svoje do¬ brotljivosti in svojega neskončnega usmiljenja postavil zakrament sv. po¬ kore, po katerem zamoremo zadobiti odpuščanje grehov. Kako velika, o Gospod, je tvoja dobrotljivost, kako 119 neskončna tvoja usmiljenost! Zahva¬ ljujem se ti iz celega srca in te srčno prosim, daj mi svojo milost, da zamorem ta sv. zakrament vredno prejeti. Razsvetli moj spomin in moj razum, da morem svoje grehe prav spoznati; pretresi moje srce, da se jih resnično skesam in jih obžalujem; vodi moj jezik, da se jih v tvojo čast in v prid in blagor svoje duše odkritosrčno izpovem. O Marija, pribežališče vseh greš¬ nikov, torej tudi moje pribežališče! Ponižno te prosim, izprosi mi od svojega božjega Sina milost in pomoč, da se zamorem po dobri izpovedi ž njim popolnoma spraviti, in mu potem popolnoma in udano služiti. Izpraševanje vesti. Kdaj sem til zadnjič pri izpovedi? — Ali so tile moretiti moje poprejšnje izpovedi nevredne, ali zavoljo nemarnega izpraševanja vesti, ali pomanjkanja kesanja in trdnega ■■ 120 + i 4 sklepa, ali ker sem kak greh zamolčal, zmanjševal, prikrival? — Ali sem sveto ob¬ hajilo vredno prejel? se lepo pripravljal, potem še molil? — Ali sem naloženo pokoro opravil? — Ali sem po svoji moči popravil škodo, ki sem jo bil storil bližnjemu? I. O božjih zapovedih. 1. zapoved. Ali sem veroval vse, kar sveta cerkev verovati zapoveduje? — Ali sem nad kako versko resnico radovoljno dvomil? — Ali sem bral veri nasprotne knjige in jih po¬ gojeval drugim? — Ali sem imel kaj prazne vere? — Ali sem nad božjo milostjo dvomil, ali predrzno nanjo grešil? — Ali sem zoper Boga godrnjal? — Ali sem o veri, pobožnih cerkvenih šegah zaničljivo govoril, jih za¬ smehoval? — Ali sem jutranjo in večerno mo¬ litev pobožno opravljal? — Sem bil Bogu hvaležen za prejete dobrote, zlasti po jedi, zjutraj in zvečer? — Ali sem večkrat obudil vero, upanje in ljubezen? 2. zapoved. Ali nisem imena božjega, Jezusovega, Marijinega in svetnikov brez po¬ trebe, nespoštljivo izrekoval, ali celo v jezi in kletvini in da bi laž potrdil? — Ali se nisem s svetimi rečmi, z božjo besedo nor¬ čeval, ali nisem svetega pisma pačil in krivo obračal? — Ali sem preklinjal in se rotil? — 121 Ali nisem duhovnikov, starišev in mrtvih preklinjal? mi je kletev že v navadi? — Ali nimam v navadi v potrjenje svojih be¬ sedi se pridušati ali kakor koli bodi prisegati in se rotiti ? — Ali sem celo laž tako trdil ? — Ali nisem krivo prisegel ali v negotovi reči? — in ali je moja kriva prisega komu kaj ško¬ dovala? — Ali nisem Bogu kaj obljubil in ne izpolnil? 3. zapoved. Ali sem bil ob nedeljah in zapovedanih praznikih spodobno in po¬ božno pri celi sveti maši? — Ali sem bil pri službi božji radovoljno razmišljen? — Ali sem imel pri službi božji pregrešne misli, poglede, nepotrebno govorjenje? — Sem se pri službi božji nespodobno vedel, pohujšljivo smejal in druge motil? — Sem bil tudi pri pridigi in popoldanski službi božji? — Ali sem božjo besedo pazno in zavoljo zve¬ ličanja svoje duše poslušal? —Ali sem koga od službe božje odvrnil? — Ali sem te dneve brez velike sile in brez privoljenja ali celo vpo- hujšanje bližnjega hlapčevska dela opravljal ?— ali druge k temu napeljeval? — Ali nisem nedelj in praznikov skrunil s pregrešnim veseljem, s ponočnim pohajanjem in nečistostjo, pijančevanjem, igranjem in plesanjem, s pre¬ pirom ali kletvijo? 4. zapoved. Ali sem svoje stariše spo¬ štoval in ljubil? — Ali sem jim bil hvaležen in 122 pokoren? — Ali jim nisem jezikal, jih za¬ sramoval? grdo gledal? zaničeval in pre¬ klinjal?— Ali sem jim kaj hudega voščil? — jim z roko nameril ali jih celo udaril? — Ali jih nisem s svojim razuzdanim življenjem v sramoto in v žalost pripravil ? — Ali nisem slabosti svojih starišev raznašal? — Se jih nisem zavoljo nizkega stanu ali ponižne obleke sramoval? — Sem tudi že odraščen njihsvetin opominjevanje ponižno poslušal?— Se jim nisem zlagal, jih ogoljufal, okradel? — Ali sem za stariše molil, jim v potrebah po¬ magal, bolnim stregel? — Ali sem skrbel, da so svete zakramente prejeli? — Sem njih zadnjo voljo skrbno izpolnil? — Nisem še celo mrtvih starišev zaničeval in opravljal? — Sem si prizadeval pregreške rajnih starišev z molitvijo, miloščino, povračilom krivičnega blaga popraviti? — Ali sem te dolžnosti tudi do svojega očima, mačehe, varuha, učenikov, gospodarja in gospodinje, duhovske in de¬ želske gosposke izpolnoval? — Ali jih nisem nalagal, goljufal, zasramoval, zaničeval, njih zapovedi grajal? — Ali sem bil starišem in predpostavljenim kdaj v grešnih rečeh po¬ koren? — Sem stare, uboge in nadložne ljudi zasramoval? — Ali sem brate in sestre ali svoje tovariše k nepokorščini do starišev, učenikov in predpostavljenih ne^peljeval? 5. zapoved. Ali sem bil kdaj kakor koli kriv smrti svojega bližnjega? — Ali sem sebi ali bližnjemu življenje krajšal, ali na zdravju, škodoval z nezmernostjo v jedi in pijači, ali s plesom, z žalostjo, z jezo, z ne¬ voščljivostjo, s sovraštvom, s prepirom, s te- penjem, s suvanjem, z ranjenjem, z bojem ? — Sem kdaj svoje ali svojega bližnjega življenje brez potrebe v nevarnost postavil? — Ali sem kaj takega jedel in pil, kar sem lahko previdel, da mi bo škodovalo ? — Nisem sebi ali drugim smrti želel in zakaj? — Sem se nalašč kaj na telesu poškodoval? — Ali sem svojemu bližnjemu na duši škodoval, ker sem ga pohujšal z besedo ali z dejanjem. — Ali sem koga v kak greh napeljeval ali celo za¬ peljal, dražil, prigovarjal? — Ali sem bliž¬ njega z grenkimi, žaljivimi, trdimi besedami, ali z zasmehovanjem in zasramovanjem žalil? — Ali sem v prepiru in sovraštvu živel? Kako dolgo? — Ali se nisem hotel spraviti, ko sem bil prijazno nagovorjen? — Sem bil neusmiljen do živali? 6. zapoved. Ali sem se z veseljem in dopadajenjem v nečistih mislih mudil? — Sem kdaj v nespodobne želje privolil, da bi bil kaj nespodobnega rad videl, slišal, storil ali pustil, da bi se z menoj storilo? — Sem se poprejšn jih grehov zoper sveto čistost z veseljem spominjal? Ali sem radovoljno v sebi budil ne¬ spodobne misli in želje z branjem slabih bukev, s poslušanjem nesramnih pogovorov, povestij, pesem? s pogledom nespodobnih podob, drugih nespodobnih rečij ? s ponočnim postopanjem, s slabo tovarišijo? — Ali nisem grešil z nespodobnim govorjenjem in petjem, z ne¬ spodobnim norčevanjem? v čegavi pričujoč- nosti ? — Nisem koga na nesramno govorjenje in petje napeljeval? — Ali nisem katerikrat nespodobnih naročil ali pisem prenašal ? — Nisem šel v cerkev ošabno oblečen s to mislijo, da bi posvetnim ljudem pregrešno dopadel? — Sem koga v kak nečist greh pregovarjal ali silil? — Je bil ta mojega ali druzega spola. — Kakšnega stanu? ali sorodovinec? — Sem kak nečist greh o svetem času ali dnevu, na svetem kraju sto¬ ril? — Sem imel kako pregrešno znanje in kako dolgo? — Sem kaj nespodobnega sam sebi storil ali pa drugim meni storiti pri¬ pustil? — Sem jaz drugim kaj nespodobnega storil? — Sem bil sramežljiv, ko sem se oblačil in slačil? — Sem se nečistih grehov še celo hvalil, pri izpovedi pa jih zmanjševal ali celo zamolčal? — Sem se vselej izpovedal, kadar koli mi je v tej reči vest kaj očitala in nekak strah pred Bogom delala? 7. zapoved. Sem komu kaj ukradel ali po sili vzel? — Sem po malem krivično jemal ali goljufal? — Sem si s tem pri¬ dobil precej premoženja? — Sem kaj plačal s slabim ali neveljavnim denarjem? — Sem celi dan pridno delal, kadar sem bil najet? — Ali sem za slabo delo terjal dobro pla- * - 125 čilo ?—Nisem kaj ukradenega kupil? — Ali sem kaj ukradel svojim starišem, sorodnikom in predpostavljenim? — Sem denar, ki so mi ga stariši dali, obračal v igre ali v nepripuščena razveseljevanja? — Nisem od starišev de¬ narja izgoljufoval z lažnjivimi besedami, da si bom kupil bukve, obleko ali kaj druzega potrebnega? — Sem z nepotrebnim oblačilom, igranjem, zapravljanjem sebi in drugim škodo delal?— Ali sem na polju, na travnikih, vgozdih, na vrtu ali kje drugje komu kaj škodestoril? — Ali sem shranjene ali posojene reči bližnjega skrbno varoval? — Ali sem ukradene ali najdene reči vselej nazaj dal? — Ali sem storjeno škodo na premoženju bližnjega po svoji moči poravnal, ali vsaj skrbel odpu¬ ščanje zadobiti od tistega, katerega sem po¬ škodoval? — Ali pomislim, da greh krivice ne bo odpuščen, dokler se krivica ne popravi, kolikor je mogoče? 8. zapoved. Ali sem katerikrat kaj po krivem pričal ali celo krive priče podkupil? — Sem se katerikrat zlagal? in ali je bilo zavoljo tega komu kaj škode? — Ali sem se zlagal zavoljo dobička ali celo pri izpovedi? — Ali sem se hlinil ali po hinavsko obnašal? Ali sem radovedno ali iz hudobije po sla¬ bostih bližnjega popraševal in jih rad po¬ slušal? — Ali sem rad o slabostih bliž¬ njega govoril, akoravno nisem bil dolžan in brez vsega dobrega namena? — Ali 126 sem vpričo veliko ljudij v imenitnih rečeh o bližnjem slabo govoril? — ali o takih osebah, katere sem dolžan spoštovati? — Ali sem svojega bližnjega slabo sodil, na slabo raz¬ lagal njegove besede in njegovo dejanje, mu slabe namene podtikal? — Ali sem take krive sodbe tudi drugim razodeval? — Ali sem se katerikrat čez svojega bližnjega zlagal ter mu dobro ime vzel? sem si prizadeval, mu dobro ime zopet povrniti in vso škodo popraviti? — Ali sem koga podpihoval in zdražbe delal? — Sem se za dobro ime bližnjega potegnil, kadar je bilo mogoče? — Sem koga zaničeval? 9. in 10. zapoved. Ali sem kdaj po krivici želel dobiti kaj takega, kar ni bilo moje? — Ali sem bil svojemu bližnjemu za¬ radi kake stvari nevoščljiv? — Ali sem mu kaj hudega, kako škodo privoščil? II. O cerkvenih zapovedih. (Prve dve zapovedi ste že v tretji božji zapovedi zapopadeni.) 3. zapoved. — Ali sem se postil za¬ povedane postne dni, da sem se le enkrat na, dan do sitega najedel, ko me je ta zapoved že vezala, ker sem že 21. leto svojega živ¬ ljenja izpolnil? — Ali sem ob petkih in so- 127 4 - 4 botah in drugih zapovedanih postnih dneh mesne jedi užival brez privoljenja duhovske gosposke, brez nevarne bolezni in drugega pravičnega vzroka? — In če sem se pri¬ voljenja poslužil, ali sem to z drugim delom, posebno z molitvijo ali miloščino nadomestil? — Ali sem to cerkveno zapoved grajal, zasme¬ hoval in s prelomljenjem druge pohujšal? — Sem koga druzega zapeljal, da je to za¬ poved prelomil? 4. zapoved. — Ali sem bil vsako leto o velikonočnem času pri izpovedi in pri sve¬ temu obhajilu? — Ali sem bil na svojega izpovednika jezen, če mi je sveto odvezo odrekel? sem ga zato zaničeval in obre¬ koval? — Ali sem nalašč premehkega izpo¬ vednika iskal, da sem ložje v smrtnih grehih živel? — Ali sem katerikrat pri izpovednici poslušal, kaj se drugi izpovedujejo, ali kaj jim izpovednik pravi? in sem to drugim pravil? — Ali sem se pri izpovednici nespodobno ob¬ našal?— Ali sem na dan sv. obhajila padel v kake navadne in velike grehe? 5. zapoved. — Ali sem bil v adventu ali v postu pri kakem pregrešnem razvese¬ ljevanju, plesu, igrah itd. — in ali sem tudi druge k temu napeljeval? III. O poglavitnih grehih. 1. Napuli. — Ali sem si kaj domišljeval zavoljo svoje lepote, imenitnosti, bogastva, dobrih lastnosti itd.? — Ali sem se celo s pregrešnimi rečmi bahal? — Se nisem čez svoj stan nesramno in pohujšljivo oblačil? — Nisem starišem ali komu drugemu kaj ukradel, da bi si lepšo obleko omislil? — Nisem li iskal hvale pri ljudeh? — Ali sem bil celo zaradi pobožnosti napuhnjen? — Sem bližnjega iz prevzetnosti zaničeval? — Ali sem bil jezen na tiste, ki so me po pravici svarili? — Sem vedno le svojo trdil, ugovarjal, se rad pre¬ piral, kregal? 2. Lakomnost. — Ali ni moje srce preveč na časno blago navezano ? — Ali niso moje skrbi za časno tolike, da na zveličanje svoje duše pozabim? — Ali le na to gledam, kako bi si pridobil veliko blaga, če tudi po krivici? — Nisem bil iz lakomnosti neusmiljen proti drugim? — jim nisem, ko bi bil lahko, nič vbogajme dal? — Ali sem bil zapravljiv pri jedi in pijači, pri obleki, pri igri? 3. Nečistost. — (Glej šesto zapoved.) 4. Nevoščljivost. — Ali nisem bil komu nevoščljiv zavoljo njegove sreče, časti, dobre glave, pobožnosti, ali celo sv. zakra¬ mentov in lepega življenja? — Sem bil ža¬ losten, ko se je bližnjemu dobro godilo, ali 129 9 V -'- vesel, ko se mu je slabo godilo? — Sem koga iz nevoščljivosti kaj poškodoval, ali na dobrem imenu ali na premoženju? 5. Požrešnost. — Sem bil katerikrat nezmeren v jedi in pijači? — Se nisem upi¬ janil?— Sem vpijanosti preklinjal,pohujšljivo govoril ali kaj druzega hudega storil? 6. Jeza. — (Glej peto zapoved.) 7. Lenoba. — Ali sem bil zanikaren v molitvi, glede božje besede ? — Sem iz zanikarnosti sveto mašo opuščal? in celo ob- nedeljab in praznikih? — Sem bil len v pre¬ jemanju svetih zakrameto v ali sploh v dobrem? IV. O grehih zoper sv. Duha. 1. Predrzno v božjo milost grešiti; 2. nad božjo milostjo obupati; 3. spoznani krščanski resnici se ustavljati; 4. svojemu bližnjemu zaradi milosti božje nevoščljiv biti; 5. do lepega opominjevanja otrpnjeno srce imeti; 6. v nespokornosti trdovratno ostati. V. O tujih grehih. 1. V greh svetovati; 2. greh velevati. 3. v drugih greh privoliti; 4. druge v greh napeljevati; 5. drugih greh hvaliti; 6. h grehu molčati; 7. greh pregledati; 8. greha se udeležiti; 9. drugih greh zagovarjati. 130 4 VI. O zapovedi ljubezni do bližnjega. Ali storim svojemu bližnjemu kaj do¬ brega na duši ali na telesu, kadar mi je mo¬ goče? — in ali mu storim iz dobrega srea in iz ljubezni do Boga, ne z nevoljo ali z ošte- vanjem? Ali imam potrpljenje z njegovimi napakami? — Ali imam usmiljenje do bol¬ nikov? — Ali sem jim postregel, posebno domačim in sosedovim? VII. O dolžnostih stanu. Ali sem dolžnosti svojega stanu izpol- noval? — Katero je moje poglavitno nag¬ njenje k hudemu? — Sem se od svoje zaduje izpovedi kaj poboljšal? ali sem bil celo slabši? Kesanje. O trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh! Jaz ubogi grešnik si ne upam prikazati se pred neskončno tvojo do¬ broto. Nisem vreden, da bi povzdignil svoje oči proti nebesom; grešil sem zoper nebesa in zoper tebe, nisem vreden imenovan biti tvoj otrok. 131 9 * *- Moji grehi so številnejši kakor pesek na morskem obrežju: tvojih postav se nisem držal, tvojih opo¬ minov nisem poslušal, za tvoje grožnje se nisem brigal, vpričo tebe sem delal greh. O Gospod, kolika je bila moja predrznost! A kolika je bila tudi tvoja potrpežljivost, da si me toliko časa prenašal! Jaz, revna, slaba, uboga stvar, sem žalil tebe, svojega vse¬ mogočnega Stvarnika, neskončnega, večnega Boga! Kako si mogel vendar prenašati to mojo hudobijo! Vidim, o Gospod, da si neskončno milostljiv in usmiljen, da mi hočeš odpustiti grehe, če se jih le prav resnično, skesano izpovem. Izpovem se svo¬ jih grehov tebi, o Gospod; spoznam, da sem te velikokrat in hudo raz¬ žalil. Iz celega srca obžalujem, so¬ vražim in zaničujem vse grehe ce¬ lega svojega življenja, zlasti pa one, katerih se hočem danes izpovedati mašniku — tvojemu namestniku. — Kesam se jih, ker spoznam, kako ne- 132 t T spametno sem ravnal, ker sem tebe, svojega največjega dobrotnika tako hudo žalil; tebe, svojega ostrega sod¬ nika, sem ž njimi tako razsrdil; za¬ služil sem res, da bi me kaznoval z najostrejšimi kaznimi. — A prosim te, usmiljeni moj Oče nebeški, prosim te, odpusti mi, prizanesi mi, sprejmi me zopet kot svojega otroka! Usmili se me in izbriši moje grehe! Eavnaj po svojem usmiljenju, ne pa po moji zadolženosti. Tega te prosim po ne¬ skončnem zasluženju tvojega Sina Jezusa Kristusa. Amen. Trden sklep. O neskončna dobrotljivost božja! Ker mi hočeš, o moj Bog, odpustiti moje storjene grehe, zato danes trdno sklenem, da te ne bom zanaprej z nobenim prostovoljnim grehom več razžalil. Teh grehov se hočem zdaj izpovedati, da zadobim zopet tvojo milost in da ti morem v prihodnje 133 toliko zvesteje služiti. Z vsemi močmi si liočem prizadevati, zapustiti grešne navade, ogibati se vseh priložnosti greha in ostati v tvoji ljubezni. Ge pa morda mojemu kesanju in sklepu še kaj nedostaja, o potem dodaj in dopolni ti, usmiljeni Jezus, kar mu še pri¬ manjkuje. Podeli mi otroško za¬ upljivost in odkritosrčnost, da se bom mogel svojih grehov in napak tako izpovedati, kakor jih ti poznaš. Po¬ množi moje kesanje in potrdi moj sklep. Obvaruj me zdaj in celo moje življenje pred grozno nesrečo nev¬ redne izpovedi. O Marija, moja ljuba mati, prosi za me, da se moje kesanje poveča in moj sklep vedno bolj utrdi. Za- dobi mi milost, da bom mogel hiti pri vsaki izpovedi popolnoma od¬ kritosrčen. Sv. Alojzij, ti nedolžni spokor¬ nik, stoj mi na strani! O moj sv. angel varuh, izprosi mi pri ljubem Zve- 134 ličarju posebno to milost, da se bom mogel mašniku svojih grehov ponižno in odkritosrčno izpovedati; prosi tudi angela varuha mojega izpovednika, naj mu vdihne vse ono, za kar mora biti vneto moje srce. Molitve po sv. izpovedi. Zahvala. Kako neizmerna, neuml jiva je tvoja dobrota, o Bog; do ubogih grešnikov! Tisočkrat sem že zaslužil, da bi me pahnil zavoljo mojih grehov izpred svojega obličja in me zavrgel v pekel; a tega nisi storil. Sprejel si me zopet nazaj v svoje očetovsko varstvo in ljubezen. Z globoko, največjo poniž¬ nostjo se ti zahvaljujem za to milost, ki sem jo prejel ravnokar pri sveti izpovedi. O da bi imel toliko jezikov, kakor je kamenčkov na morski obali — rad bi se ti z vsemi zahvaljeval 135 za izkazano milost sv. izpovedi. Zato prosim vas, angeli nebeški, da poma¬ gate moji nezmožnosti in vi namesto mene hvalite dobrotljivega Boga. — Pojte hvalo Gospodu, vi angeli božji, slavite ga neprenehoma; ker veliko usmiljenje mi je izkazal. — O duša moja, pridruži se tem angelskim slavo¬ spevom, ker veliko milost si prejela od Boga. On te je rešil, On ti je pri¬ zanesel, On te je očistil, On te je ozdravil, dal ti je zopet novo življenje, življenje milosti božje. — Gospod je dober, usmiljen in potrpežljiv. Kakor se oče usmili svojega otroka, tako si ti z menoj storil. Zatorej slavite Boga vi svetniki in angeli božji, ki izpol- nujete voljo Njegovo. Slavite Boga vse stvari; moja duša, pridruži se tudi ti, poj čast in slavo Bogu na vse veke. Amen. Predno opraviš pokoro, moli: Nebeški Oče! S hvaležnim srcem hočem zdaj opraviti naloženo pokoro. T 136 t Da ti bo dopadljivejša, jo združim z dragoceno krvjo Jezusa Kristusa, z vsem njegovim zasluženjem in z za- služenjem preblažene Device Marije; združujem jo s spokornimi deli vseh svetnikov božjih in z dobrimi deli vseh pravičnih na zemlji. — Ker pa vem, kako slabo je vse, kar storim, zato te prosim, da izpopolni mojo po¬ koro z ozirom na neskončno zasluženje svojega Sina Jezusa Kristusa, da tako popolnoma zadostim tvoji žaljeni pra¬ vici. Vzbudi v meni tudi duha prave spokornosti in zatajevanja, da odidem na ta način kazni, ki si jo zažugal onim, ki ostanejo trdovratnega, ne- spokornega srca. (Zdaj opravi naloženo pokoro.) Prošnja za stanovitnost. Moj Gospod in moj Bog! Iz srca obžalujem čas, katerega sem preživel v grehih. Noč in dan bi rad objokoval 137 svoje grehe in delal zanje pokoro. To hočem res tudi storiti. Kesati se hočem storjenih grehov: čas pa, ki mi še ostaja, hočem porabiti v to, da si za¬ gotovim svoje zveličanje. Greha se hočem varovati, ker vem, da je to edina, največja nesreča zame; s teboj, o moj Bog, hočem ostati vedno zdru¬ žen. — Ali ti poznaš, o Gospod, mojo slabost, ti dobro veš, kako nestano¬ viten sem. Volja je sicer dobra, a meso je slabo; zato te prosim, da me ti pod¬ piraš — v tebi zmorem vse, brez tebe ničesar. O Gospod, podpiraj s svojo milostjo ta moj sklep, tebe nikdar ne žaliti z grehi. — Če bi zašel kdaj v kake grešne nevarnosti, če bi me iz- kušnjave napadale, takrat me, o Go¬ spod, nikar ne zapusti. Takrat mi priteči na pomoč, da premagam ne¬ varnost. Tebi se izročim, tvoj hočem biti živ in mrtev. O moja mati Marija, ti varno pri¬ bežališče spokorjenih grešnikov! Glej, sklenem Boga nič več ne razžaliti; pro- 138 * - sim te prav goreče, pomagaj mi, da izvršim ta sklep. Pod tvojim varstvom liočem se ustavljati napadom hudob¬ nega duha in grešnega sveta; ti mi pomagaj v boju zoper lastno poželenje. — Tebi se moram zahvaliti, da sem opravil dobro sveto izpoved; od tebe tudi trdno pričakujem, da ostanem stanoviten do konca. Oh, obrni tedaj, mogočna priprošnjica, svoje milostljive oči name; ne odreci mi prošnje, za katero te tako goreče prosim. Sveti angel varuh, sv. Alojzij, moj posebni zaščitnik, in vsi drugi svet¬ niki, vam vsem se priporočim; pro¬ site zame, da stanovitno ohranim sveto milost, katero sem zadobil v zakra¬ mentu sv. izpovedi. Nebeški Oče, ti se me usmili in me potrdi v izvrševanju mojih sklepov! Bog Sin, usmili se me in ne pripusti, da bi zopet kdaj izgubil tvojo sveto milost! Bog sveti Duh, usmili se me in mi daj dar stanovitnosti do konca. f 139 T. Vsemogočni trojedini Bog, bodi mi¬ lostljiv meni ubogemu grešniku; po¬ trdi me v dobrem, da ostanem mi¬ losti, katero sem zadobil v zakramentu svete pokore, zvest do zadnjega tre¬ nutka svojega življenja. Amen. 140 Mašne in obhajilne molitve. (S posebnim ozirom na one, ki prejmejo med sv. mašo resnično ali vsaj duhovno sveto obhajilo.) Priprava na sv. mašo. Vsemogočni večni Bog, glej, bli¬ žam se skrivnosti tvojega edino- rojenega Sina, Gospoda našega Je¬ zusa Kristusa. Prihajam kakor bolnik k zdravniku življenja, nečisti k stu¬ dencu usmiljenja, slepec k luči večne svetlobe, ubožec in revež h Gospodu nebes in zemlje. Prosim te torej, o neizmerno usmiljenje: ozdravi mojo bolezen, omij mojo nečistost, raz¬ svetli mojo slepoto, obogati moje uboštvo, obleci mojo nagoto. Daj, da sprejmem kruh angelov, kralja kraljev, Gospoda vseh gospodov, tako spoštljivo in ponižno, tako skesano in pobožno, s tako či¬ stim in vernim srcem, s takim skle¬ pom in namenom, kakor je v prid in zveličanje moje duše. Dodeli, o Gospod, da ne sprejmem samo po zunanje Jezusa v presvetem Rešnjem Telesu, temveč deležen postanem tudi bistva in moči tega zakramenta. O pre- ljubeznjivi Oče, dodeli mi, da bom nekdaj večno in z odkritim obličjem gledal tvojega ljubega Sina, katerega hočem sprejeti zdaj v tem življenju skritega pod podobo kruha! O Jezus, moj Odrešenik, ki si se daroval na križu za naše grehe in ki hočeš dati danes samega sebe kot močno hrano moji duši, glej, 142 h - slediti hočem tvojemu vabilu, pri¬ stopiti hočem k tej nebeški pojedini. Ali bližam se ti s strahom in tre¬ petom, ker ne morem upati na svoje zasluge, ampak le na tvojo neskončno usmiljenost; velikokrat sem te žalil z grehi, s katerimi sem zapravil tvojo milost. — Upanje mi dajejo tvoje besede, da nočeš smrti grešnika, am¬ pak da se izpreobrne in živi. — Z oltarja doli tako prijazno vabiš: „Pri- dite k meni vsi, ki ste obteženi, jaz vas hočem poživiti. 41 — Objokujem tedaj svoje storjene grehe, in upanje na tvoje usmiljeno Srce mi daje po¬ gum, da se ti približam. Podpiraj me s svojo milostjo, očisti me na duši in na telesu, da prav vredno pri¬ stopim k tvoji mizi. Po neskončni vrednosti daritve, ki jo bode zdaj daroval mašnik tu na oltarju, mi do¬ deli milost, da se ti približam z živo vero, z veliko pobožnostjo in gorečo ljubeznijo, ki živiš in kraljuješ, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. f 143 Berilo in evangelij. (Vera in počešeenje.) O mogočni Bog, moj Gospod in Odrešenik, Jezus Kristus! Trdno ve¬ rujem, da si resnično pričujoč v za¬ kramentu oltarja pod podobo kruha kot Bog in človek, z dušo in s te¬ lesom, s krvjo in z mesom! Moje te¬ lesne oči te sicer ne vidijo, a moja sv. vera me o tem popolnoma pre¬ pričuje. Trdno verujem, da si tu v zakramentu pričujoč ravno isti Jezus, ki živiš z Očetom in sv. Duhom Bog od vekomaj do vekomaj, ki si prišel iz ljubezni do nas na svet in si postal človek, ki si za nas umrl na sv. križu, od mrtvih vstal, veličastno šel nazaj v nebesa; isti, ki boš prišel enkrat z veliko častjo in slavo — mene in vse druge sodit. Verujem, da je tvoje presveto telo res prava hrana, tvoja presveta kri res prava pijača; prav isto telo je, ki je bilo darovano v spravo za 144 grehe vesoljnega človeštva. Verujem, ker si ti sam to razodel, ki si večna, neskončna resnica. V tej živi veri pokleknem pred teboj na kolena in te molim v vsi ponižnosti kot svojega Boga in Gospoda, kot svojega od¬ rešenika in posvečevavca. Molim tvojo presveto dušo in presveto telo, tvoje sveto meso in sveto kri, tvojo sveto božjo in človeško naravo. O da bi te vsi ljudje v najsvetejšem zakramentu tako spoznali, častili, ljubili in mo- Ijli, kakor tvoji izvoljeni v nebesih! Ceščen in slavljen bodi, o moj božji Zveličar, v zakramentu sv. ReŠnjega Telesa! Darovanje. (Upanje in darovanje.) O Jezus, ti si moje trdno za¬ upanje! K tebi v najsvetejšem za¬ kramentu se dviga moje srce, ker tukaj si zakril čudež svoje ljubezni.— ■4 145 10 -f- Tu najdem tvoje dobrotljivo Srce, ki mi hoče pomagati; tu slišim tvoj Iju- beznjivi glas, ki me vabi: „Pridjte k meni vsi, ki ste obteženi, jaz vas hočem poživiti.“ Tu kraljuje tvoje ljubezni polno Srce, ki bije zame noč in dan, katero prosi nebeškega očeta zame milosti in usmiljenja, O Jezus, ti si moje zveličanje; upam trdno, da si mi odpustil vse moje storjene grehe; tebe prosim za mi¬ lost, varovati se greha, od tebe pri¬ čakujem tolažbe in pomoči v sleherni nadlogi in nevarnosti svojega življenj a. Daj mi, o Jezus, da s teboj združen živim, da s teboj združen tudi umrjem. V tem upanju darujem ti, moj mili Jezus, vse svoje misli in želje, vse svoje moči, svojo dušo in svoje telo. Tebi priporočim prošnje in želje svojih starišev, bratov in sester, svojih prijateljev in dobrotnikov in sploh vseh onih, za katere ti hočeš, da molim zanje. Ozri se milostno na vse te, da postanejo deležni 146 sadov te presvete daritve, da bodo pod tvojim varstvom srečno bodili po potih svojega življenja. Amen. Povzdigovanje. Bodi češčeno presveto, pravo Telo mojega Odrešenika, rojeno iz Device Marije, ki je bilo darovano na križu zame in za ves človeški rod. — Bodi hrana moji duši; krepčaj njeno sla¬ bost; daj ji moč v skušnjavah; po¬ magaj ji k zmagi in k večnemu živ¬ ljenju. Amen. Bodi češčena, dragocena Kri mojega gospoda Jezusa Kristusa, ki si tekla iz neštevilnih ran, katere so usekali naši grehi, ki si tekla iz presvetega Srca, katero je prebodla ostra sulica. Očisti mojo dušo vseh madežev, da bode vredna večne slave. Amen. Po povzdigovanju. (Ljubezen in kesanje.) O Jezus, moja večna, neskončna dobrota, moje veselje in moja radost, 147 10 * *- moj Bog in moje vse! Pozdravljam tvojo v tem zakramentu skrito lju¬ bezen. Tu me ljubiš, kakor si me ljubil enkrat do smrti; tu mi namreč zopet hočeš dati svoje telo in svojo kri. Kako naj ti vendar poplačam to neizmerno ljubezen? Druzega ti ne morem dati, o Jezus, kakor svojo lju¬ bezen. O da bi te bil vedno ljubil, tebi vedno služil, vedno po tebi hre¬ penel, povsod le tebe iskal! — O us¬ miljeni Zveličar! obžalujem vsako misel, vsako besedo, vsak korak, ki ni bil storjen v tvojo čast in ki me je odvračal od tvoje ljubezni, a zdaj hočem le tebe ljubiti, tebi, svo¬ jemu Stvarniku hočem služiti! — Ljubim te, moj Jezus, moj Gospod in moj Zveličar; želim, da te vedno bolj ljubim, tebe, svojega Stvarnika, svojo največjo dobroto, ki si iz lju¬ bezni do mene pretrpel tako strašno smrt. Želim, da bi te tako ljubil, kakor te ljubijo angeli in svetniki, kakor 148 te ljubi tvoja presveta mati Marija. Ljubiti te hočem zdaj in skozi vso večnost tako, kakor ti hočeš, in le zato, ker si ti moj Jezus, moj Bog, moje življenje, moje vse. Jezus, tebi živim! — Jezus, tebi umrjern! — Jezus, tvoj hočem biti živ in mrtev. Amen. Oče naš. (Ponižno hrepenenje.) Pripravljeno je zdaj moje srce, da sprejme tebe, svojega Gospoda in Zveličarja; kakor hrepeni jelen po mrzli studenčnici, tako hrepeni moja duša po tebi, o Gospod! — Ali kako naj si upam sprejeti tebe v svoje srce! Kdo si ti, o Gospod, in kdo sem jaz? — Ti si moj Bog, moje vse; jaz pa prah in pepel! — Ti si kralj nebes in zemlje, Najsvetejši, najmočnejši, neskončni Bog; jaz pa reven, ubog grešnik, ki zaslužim le jezo božjo. — Ali ti sam me kličeš, 149 f zato si upam priti k tebi. „Pridite k meni vsi, ki ste obteženi, jaz vas hočem poživiti.“ To mi daje pogum, da si upam približati se angelski mizi. — Potrebujem hrane, nasiti me s kruhom življenja; bolan sem, ozdravi mojo bolezen; kot slepec prihajam k tebi, razsvetli moj um! O Jezus, usmili se mene ubogega, revnega grešnika. Podpiraj mojo slabost, da te prav vredno prejmem; tebi se priporočim, tebi se izročim, tebi darujem svoje srce, ves hočem biti tvoj! O Jezus, bodi mi milostljiv! O usmiljeni Jezus, odpusti mi vse moje grehe! Stori me vrednega svojega presvetega Telesa in presvete Krvi. O vsi svetniki božji, zlasti vi, moji posebni zaščitniki, prosite zame, da prav vredno prejmem svojega Boga, svojega Stvarnika, svojega Odreše¬ nika. — Zlasti tebi, o Kraljica vseh svetnikov, se prav goreče priporočim; o prosi zame, da vredno pripravim svoje srce za onega, katerega si ti 150 4 nosila na svojih rokah in ga pritiskala na svoje ljubeče materino srce. — Moj sv. angel varuh in vsi sveti angeli božji, prosite tudi vi zame in spremljajte me k mizi Gospodovi, da pristopim s takim spoštovanjem, kakor klečite vi pred tronom Najvišjega; in da prejmem z gorečo angelsko lju¬ beznijo svojega Jezusa, s katerim hočem živeti in umreti. Amen. Pred sv. obhajilom. Izpovem se Bogu vsemogočnemu, blaženi Mariji Devici, svetemu Mi¬ haelu nadangelu, sv. Janezu Krstniku, svetima apostoloma Petru in Pavlu, vsem svetnikom in tebi, oče, da sem veliko grešil z mislijo, z besedo in z dejanjem: moja krivda, moja krivda, moja največja krivda! Zato prosim blaženo Marijo vselej Devico, svetega Mihaela nadangela, svetega Janeza Krstnika, sveta apostola Petra in Pavla, vse svetnike in tebe, oče, mo¬ lite zame pri Gospodu našem Bogu. 151 - O Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le be¬ sedo in ozdravljena bode moja duša. (Trikrat.) Duhovno obhajilo. O Jezus! Trdno verujem, da si v zakramentu presvetega Rešnjega Te¬ lesa resnično in bistveno pričujoč. Ponižno te molim, pravega in živega Boga. Ljubim te iz celega svojega srca. Iz ljubezhi do tebe obžalujem svoje pregrehe; vekomaj nikoli nočem več grešiti. Želim te sprejeti v svoje srce in se s teboj skleniti. Ker te pa zdaj v zakramentu ne morem spre¬ jeti, pridi vsaj duhovno v moje srce. Oklenem se te, zedinim se s teboj, kakor da si res prišel v moje srce. Nikdar ne privoli, da bi se kdaj ločil od tebe. Amen. Po svetem obhajilu. O kako sveta je pojedina, v ka¬ teri se uživa Kristus kot hrana, v 152 kateri se obhaja spomin njegove smrti, pri kateri prejema duša obilno milosti in katera nam je zagotovilo večne slave! O moj Jezus, operi s svojo krvjo mojo dušo vseh madežev in dodeli mi milost, da pridem čist in neomadeževan pred tvoj sodni stol. Amen. Duša Kristusova, posveti me! Telo Kristusovo, zveličaj me! Kri Kristusova, napoji me! Voda iz strani Kristusove, operi me! Trpljenje Kristusovo, potrdi me! O dobri Jezus, usliši me! V svoje rane skrij me! Od tebe ločiti se, ne pusti me! Pred hudim sovražnikom brani me! V smrtni uri pokliči me! In k tebi priti, povabi me! Da s svetniki tvojimi hvalim te! Na vekov veke vse. Amen. Jezus, tebi živim! — Jezus, tebi umrjem! — Jezus, tvoj hočem biti živ in mrtev. Amen. f 153 Darovanje po sv. obhajilu. Gospod Jezus Kristus, kako ti naj povrnem to neskončno dobroto, katero si mi zdaj izkazal. Pri drugih dobrotah deliš svoje milosti; v naj¬ svetejšem zakramentu pa nam daješ samega sebe. — Nebesa sama te hva¬ lijo za to dobroto in občudujejo tvojo usmiljenost, da si človeka deležnega storil tako velike milosti. Naj prevzame tvoja pričujočnost mene vsega, dušo in telo, da te skrbno obdržim v svojem svetišču, katerega naj nobena tebi zoprna in nedopadljiva reč ne oskruni. O da bi v pač vedno mogel reči z apostolom: ,,Živim, toda ne jaz, ampak Kristus živi v meni. — Nič naj me ne loči od ljubezni Kristusove, ne nadloga, ne strah, ne preganjanje, ne meč!“ Jaz sem pri tebi, o Jezus! — Ohrani me pri sebi! Ne pripusti, da bi se kdaj ločil od tebe, ampak naj ostanem vedno združen s teboj! loi 4 Ti vladaj v meni, o Jezus! Ti si moj večni kralj. Ti vodi mojo voljo, da ne želim ničesar, kar bi bilo zoper tvojo voljo. Tebi darujem svojo voljo in samega sebe popolnoma. Tvoj hočem biti in ostati. Stori me vrednega obljub, ki si jih dal onim, ki se bodo s tvojo po¬ močjo vztrajno bojevali v tem živ¬ ljenju. Ki živiš in kraljuješ, Bog na vekov veke. Amen. Prošnja za blagoslov. Našel sem te, o Gospod, in ne grem preje proč, dokler me milostljivo ne blagosloviš. Blagoslovi tedaj, o Go¬ spod, mojo dušo in moje telo; blagoslovi moj spomin, moj razum in mojo voljo; blagoslovi vse moje misli, besede in dejanja, blagoslovi vse dni mojega življenja, ki naj bodo nepretrgano posvečeni tvoji službi. Vse kar bodem zanaprej mislil, go¬ voril, delal, vse bodi v tvojo večjo čast in slavo storjeno. Blagoslovi ta H- 155 41 t moj sklep, da ga bom zvesto iz¬ vrševal. Blagoslov tvoj naj me spremlja v življenju in tudi v smrti. Nagle, neprevidene smrti me obvaruj. Za¬ lezovanja hudobnega duha me reši. Prosim te, dodeli mi milost, da prejmem ob zadnji uri sv. Rešnje Telo, da se tako na duši in na telesu pokrepčan ločim s tega sveta. Prošnje po sv. obhajilu. O Jezus, ti naj večji kralj in du¬ hovnik, ti dobri pastir naših duš! Pri ljubezni, s katero si postavil ta pre¬ sveti zakrament, te prosim, da uslišiš prošnje, ki jih pošiljam danes k tebi. Tebi najprisrčnejše priporočim svoje stariše, brate in sestre, vse sorod¬ nike in dobrotnike in sploh vse žive in mrtve, s katerimi me veže kaka vez ljubezni in hvaležnosti. Prosim te pa tudi za vse svoje neprijatelje in sovražnike; odpuščam 156 vsem vse prav iz srca; prosim te, odpusti jim tudi ti! Obudi njim in meni duha miru in ljubezni! Blagoslovi tudi svojo sv. cerkev na zemlji; razširjaj jo in ne daj je v roke njenih sovražnikov. Sv. Duh naj podpira njene služabnike, da se vojskujejo pod njegovim varstvom zoper zmote in krive nauke. Raz¬ svetljuj nevernike, da spoznajo pravo luč sv. vere in pridejo v naročje edino zveličavne sv. cerkve. Daj greš¬ nikom milost spreobrnenja in od¬ puščanja, bolnikom zdravje, malo- srčnim srčnost, žalostnim tolažbo, vsem stiskanim pomoč in odrešenje. Ohrani mir in edinost med svet¬ nimi vladarji, da morejo varovati in ščititi tvojo sv. cerkev. Blagoslovi vse različne stanove, vodi jih po potih pravice, da srečno dospejo do nebeške domovine in te tam vsi združeni hva¬ lijo in častijo. Ki z Očetom in sv. Du¬ hom živiš in kraljuješ Bog od ve¬ komaj do vekomaj. Amen. + Molitev za odpustke. (Pred sv. razpelom. Popolni odpustek.) Glej, mojlju- beznjivi in do¬ brotljivi Jezus, v tvoji presveti pričujočnosti po¬ kleknem na tla in te prosim prav goreče: vtisni globoko v moje srce dejanje vere, upanja in ljubezni! Obudi mi kesanje nad mojimi grehi in trdni sklep, da te nikoli več ne bom razžalil! Poln ljubezni in sočutja premišljujem tvoje svete petere rane, govoreč v duhu besede, ki jih je zapisal o tebi, moj Jezus, prerok David: „Roke in noge so mi pre¬ bodli; vse kosti so mi prešteli." (Ps. 21, 17, 18.) — O moj križani Zveličar! Ogenj tvoje ljubezni naj 158 vžiga vedno bolj in bolj naša srca; kakor sem se zdaj združil s teboj v presvetem zakramentu, tako mi daj milost, da se združim enkrat s teboj v nebesih skozi vso večnost. Amen. (Petkrat Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast bodi... po namenu sv. Očeta.) Opomba. Ako je skupno sv. obhajilo med sv. mašo, takrat se zapojb med sv. mašo, ako je mo¬ goče še nekatere Marijine pesmi. — Po mašnikovem obhajilu pa molijo družbeniki na glas ono mo¬ litev: Izpovem se Bogu... — Nato je skupno sv. obhajilo. Po sv. obhajilu naj se vsak sam zase natihoma zahvaljuje kakih 10 minut. — Potem pa molijo vsi skupaj na glas one molitve po sv. ob¬ hajilu in molitev za odpustke in apostolsko vero, da zadobč popoln odpustek. K sklepu naj moli vodnik vrstoma z udi Marijino hvalnico. Moja duša: poveličuje Gospoda. In moj duh se veseli: v Bogu, mo¬ jem Zveličarju; Ker se je ozrl na nizkost svoje dekle: zakaj, glej! odslej me bodo srečno imenovali vsi narodi. Zakaj velike reči mi je storil on, ki je mogočen: in sveto njegovo ime. In njegovo usmiljenje jim je od roda do roda: kateri se njega boje. 159 Moč je izkazal s svojo roko: in raz¬ kropil je napuknjene v misli njih srca. Mogočne je vrgel s sedeža: in pov¬ zdignil ponižne. Lačne je napolnil z dobrim: in bo¬ gataše izpustil prazne. Sprejel je Izraela, svojega služab¬ nika: in se je spomnil svojega usmiljenja. Kakor je obljubil našim očakom: Abrahamu in njegovemu zarodu vekomaj. Čast bodi Očetu .. . t. Gospod, usliši mojo molitev. K. In moje vpitje naj pride do tebe. Molimo. Dodeli nam, svojim služabnikom, prosimo, Gospod Bog, da vedno zdravje na duši in na te¬ lesu uživamo in da bomo po častitih prošnjah presvete Marije, vselej De¬ vice, sedanje žalosti rešeni in več¬ nega veselja deležni. Po Kristusu Go¬ spodu našem, p. Amen. 160 Počeščenje sv. Rešnjega Telesa. Molim te ponižno, Večni kralj nebes, Kateri v teh podobah skrivaš se zares. Tebe razumet’ ne morem revna stvar, Srce dajem vdano tebi, Večni, v dar. Moti se na tebi čut, okus, okč; Kar mi vera pravi, ver’jem vse zvesto. Ver’jem, kar je rekel Jezus, božji Sin. On, resnica večna, dal nam je spomin. Bilo je na križu skrito Boštvo le. Tukaj pa človeštvo skrito tudi je. Ver’jem, da je človek tu in Bog navzoč: Prosim, kar je prosil ropar vmirajoč. I 161 11 4 - Ko Tomaž ne gledam tvojih britkih ran, Vendar da moj Bog si, ver’jem tebi vdan V prsi mi bolj trdno, živo vero vlij Upanje, ljubezen v srcu mojem vžgi. O spomin preblagi smrti Jezusa, Živi kruh, ki dušno nam življenje da! Naj poživlja duša s tabo, Jezus, se, Tebe, vir sladkosti, vživa naj srce. Dobri pelikan, o Jezus, usmiljeni. Madeže izpere naj mi tvoja kri, Saj zamore ena sama kapljica Zemljo vso oprati grehov madeža. Jezus, zdaj v podobah gledam te, strmim, Naj zgodi se tisto, kar gorko želim, Da v odkrito lice gledam te kedaj, Gledam tvojo slavo srečen vekomaj. Amen. (Šestkrat: Oče naš ... Češčena Marija ... Čast bodi . . .) Duhovno obhajilo. O Jezus! Trdno verujem, da si v zakramentu presvetega Eešnjega Telesa resnično in bistveno pričujoč. 162 * - Ponižno te molim, pravega in ži¬ vega Boga. Ljubim te iz celega svo¬ jega srca. Iz ljubezni do tebe ob¬ žalujem svoje pregrehe; vekomaj nikoli nočem več grešiti. Želim te sprejeti v svoje srce in se s teboj skleniti. Ker te pa zdaj v zakra¬ mentu ne morem sprejeti, pridi vsaj duhovno v moje srce. Oklenem se te, zedinim se s teboj, kakor da si res prišel v moje srce. Nikdar ne privoli, da bi se kdaj ločil od tebe. Amen. Litanije presvetega Srca Jezusovega. (Odp. 300 dnij.) Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! 163 11 * * .. Bog Oče nebeški,*) Bog Sin, odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Srce Jezusa, Sinu večnega Očeta,*) Srce Jezusovo, v Materi Devici od svetega Duha upodobljeno, Srce Jezusovo, z Besedo božjo v osebi združeno, Srce Jezusovo, neskončno veličan- stveno, Srce Jezusovo, sveti tempelj božji, Srce Jezusovo, šotor Najvišjega, Srce Jezusovo, hiša božja in vrata nebeška, Srce Jezusovo, žareče ognjišče lju¬ bezni, Srce Jezusovo, posoda pravice in ljubezni, Srce Jezusovo, dobrote in ljubezni polno, Srce Jezusovo, brezno vseh čed- nostij, *) Odgovor: Usmili se nas! 164 Srce Jezusovo, vse hvale najbolj vredno, Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src, Srce Jezusovo, v katerem so vsi za¬ kladi modrosti in znanosti, Srce Jezusovo, v katerem biva vsa polnost božanstva, Srce Jezusovo, nad katerim ima Oče svoje posebno dopadenje, Srce Jezusovo, iz čigar polnosti smo vsi prejeli, Srce Jezusovo, hrepenenje večnih višav, Srce Jezusovo, potrpežljivo in ne¬ skončno usmiljeno, Srce Jezusovo, bogato za vse, ki te na pomoč kličejo, Srce Jezusovo, vir življenja in sve¬ tosti, Srce Jezusovo, sprava za naše grehe, Srce Jezusovo, z zasramovanjem na¬ sičeno, Srce Jezusovo, zavoljo naših hudobij potrto, 165 Srce Jezusovo, do smrti pokorno, Srce Jezusovo, s sulico prebodeno, Srce Jezusovo, vir vse tolažbe, Srce Jezusovo, življenje in vstajenje naše, Srce Jezusovo, mir in sprava naša, Srce Jezusovo, krvava žrtev za greš¬ nike, Srce Jezusovo, zveličanje v tebe upa¬ jočih, Srce Jezusovo, upanje v tebi umi¬ rajočih, Srce Jezusovo, sladkost vseh svet¬ nikov, Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta; zanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta; usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta; usmili se nas! 4 Molitve. (Kleče.) 1. V čast presvetemu Srcu Jezusovemu. t. Jezus krotak in iz srca ponižen. P. Upodobi po svojem naše srce. Molimo. Vsemogočni večni Bog, ozri se na Srce svojega preljubega Sina, in na češčenje in zadoščenje, katero ti d§je v imenu grešnikov, ter tako potolažen odpusti njim, ki prosijo tvojega usmiljenja, v imenu istega svojega Sina, Jezusa Kristusa, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog na vekov veke. Amen. 2. Posvetitev presvetemu Srcu Jezusovemu. Presladki Jezus, Zveličar člo¬ veškega rodu, poglej nas ponižno klečeče pred tvojim oltarjem! Tvoji 167 smo, tvoji hočemo biti. Da bi pa bili še ožje sklenjeni s teboj, zato se danes vsak izmed nas radovoljno posveti tvojemu Srcu. Tebe mnogi niso nikdar poznali. Tebe so mnogi zavrgli, ne meneč se za tvoje zapovedi. Usmili se ubogih, usmiljeni Jezus, in potegni k svo¬ jemu Srcu vse. Kralj bodi, Gospod, ne samo vernikov, ki niso nikdar odpadli od tebe, ampak tudi izgub¬ ljenih sinov, ki so te zapustili. Stori, da se že skoraj vrnejo v oče¬ tovo hišo, da ne poginejo od uboštva in gladu. Bodi kralj tistih, ki jih slepi zmota ali loči nesloga. Privabi jih v zavetje resnice in k edinosti vere, da bo kmalu en hlev in en pastir. Bodi nazadnje kralj vseh tistih, ki žive še v starem poganstvu, in otmi jih iz teme v božjo svetlobo in kraljestvo. Daj, Gospod, svoji cerkvi varno in zanesljivo svobodo. Daj vsem na¬ rodom mirno življenje. Daj, da se glasi od kraja do kraja zemlje en glas: bodi hvala božjemu Srcu, ki nas je rešilo; njemu čast in slava vekomaj! Amen. Oče naš .. . Češčena Marija . . . (Trikrat.) Slavospev na čast presv. Rešnjemu Telesu. („Pange lingua“.) 1. Pange, lingua gloriosi Corporis mysterium Sanguinisgue pretiosi, Quem in mundi pre- tium, Fructus ventris ge- nerosi, Rex effudit gentium. 2. Nobis datus, no- bis natus * - 1. Pevaj, jezik, pe¬ sem blago Rešnjemu Telesu v čast, Slavi tudi Kri pre¬ drago : Za sveta odkup in last Vso izlil je srčno srago Sad deviški, dušna slast. 2. Iz brezmadežne Device f 169 Ex intacta virgine, Et in mundo conver- satus, Spaiso verbi semine, Sui moraš inoolatus Miro clausit ordine. 3. In supremse nocte coenee, Becumbens oum fra- tribns, Observata lege plene Cibis in legalibus, Cibum turbae duo- denae Se dat suis manibus. 4. Verbum caro pa- nem verum Verbo čarnem efficit, Eitque sanguis Cbristi merum: Etsi sensus deficit, Adfirmandum corsin- cerum Sola fides sufficit. Nam bil rojen, nam bil dan; Seme je sejal resnice In je hodil kot zem¬ ljan. Ko je pa odšel z zem¬ ljice, Pustil je spomin kra- san. 3. Pri večerji zadnji v noči Z brati ljubimi sedi, Jagnje je in kruhe moči, Da postavo dovrši. Dvanajsteri pričujoči Trumi sebe v jed deli. 4. Glej Beseda be¬ seduje : In v meso kruh spre¬ meni; Dalje še on narekuje: Vino Kristova je kri. Naj taji čut, zado¬ stuje Vera in srce krepi. 170 i 5. Tantum ergo Sa- cramentum Veneremur cernui. Et antiquum docu- mentum Novo cedat ritui! Praestet fides sup- plementum Sensuum defectui. 6. Genitori Geni- toque Laus et jubilatio, Salus, honor, virtus quoque Sit et benedictio! Procedenti ab utroque Compar sit laudatio. Amen. f. Panem de ooelo praestitisti eis (alle- luja.) j},. Omne delecta- mentum in se haben- tem (alleluja). Or emu s. Deus, qui nobis sub Sacra- mento mirabili pas- 5. Torej to skriv¬ nost premilo Mi molimo skupaj vred, Zgini staro poročilo, Vlada novi naj obred. Vera naj nadomestilo Daje, če taji pogled. 6. čast in slava razodeva Naj Očetu se Bogu. čast in slava naj odmeva Tudi božjemu Sinu, čast enaka naj se peva Duhu svetega miru. Amen. y. Kruh z nebes si jim dodelil (ale¬ luja). IJ. Kateri ima vso sladkost v sebi (ale¬ luja). Molimo. O Bog, ki si nam v preču¬ dovitem Zakramentu 171 sionis tuae memoriam religuisti; tribue, quaesumus; ita nos corporis et sanguinis tui sacra mysteris venerari, ut redemp- tionis tuae fructum in nobis jugiter sen- tiamus. Qui vivis et regnas in saecula saeculorum. R. Amen. y. Divinum auxi- lium maneat semper nobiscum. R. Amen. zapustil spomin svo¬ jega trpljenja, daj nam, te prosimo, da svete skrivnosti tvo¬ jega telesa in tvoje krvi tako častimo, da vedno v sebi čutimo sad tvojega odre¬ šenja! Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. R. Amen. y. Božja pomoč ostani vselej pri nas. R. Amen. Opomba. Kadar se Najsvetejše izpostavi, se poje prva kitica tega slavospeva ..Pange lingua“; prod blagoslovom s sv. Rešnjim Telesom pa se pojete zadnji dve kitici „Tantum ergo“ ..Gonitori geni- toquo u . — Po opravljeni predstojoči molitvi da prednik blagoslov s sv. R. Telesom in nato se za¬ poje sledeči psalm: Laudate Dominum omnes gentes, * lau- date eum omnes populi; Quoniam confirmata est super nos miseri- cordia ejus, * et veritas Domini manet in aeternum. Gloria Patri et Filio * et Spi ritui sancto, Sicut erat in principio et nuno et sem¬ per, * et in saecula saeculorum. Amen. 172 4 4 - Litanije presvetega imena Jezusovega. (Odpustek 300 dnij enkrat na dan.) Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Jezus, sliši nas! Jezus, usliši nas! Bog Oče nebeški, Bog Sin, odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Jezus, Sin Boga živega, Jezus, odsvit Očeta, Jezus, žar večne luči, Jezus, kralj veličanstva, Jezus, solnce pravice, Jezus, Sin Marije Device, Jezus ljubeznjivi, Jezus čudoviti, Jezus, močni Bog, Jezus, oče prihodnjega veka, usmili se nas! Jezus, angel velikega sklepa, Jezus najmogočnejši, Jezus najpotrpežljivejši, Jezus najpokornejši, Jezus krotki in iz srca ponižni, Jezus, ljubitelj čistosti, Jezus, naš ljubitelj, Jezus, Bog miru. Jezus, začetnik življenja, Jezus, vzgled kreposti, Jezus, gorečih duš ljubitelj, Jezus, naš Bog, Jezus, naše pribežališče, Jezus, oče ubogih, Jezus, zaklad vernih, Jezus, dobri pastir, Jezus, prava luč, Jezus, večna modrost, Jezus, neskončna dobrota, Jezus, pot in življenje naše, Jezus, veselje angelov, Jezus, kralj očakov, Jezus, voditelj apostolov, Jezus, učitelj evangelistov, Jezus, srčnost mučencev, ui c3 rt O Ul Ul rt 174 Jezus, luč spoznavavcev, ] •- ‘g Jezus, čistost devic, J'g s Jezus, krona vseh svetnikov, | § g Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Jezus! Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Jezus! Vsega zlega, Vsega greha, Svoje jeze, Zalezovanj hudobnega duha, Duha nečistosti, Večne smrti, g Zanemarjanja navdihov S tvojih, 1-5 Po skrivnosti svojega svetega učlovečenja, g Po rojstvu svojem, Po detinstvu svojem, '§ Po božjem življenju svojem, Po trudili svojih, Po smrtni bridkosti in trpljenju svojem, Po križu in zapuščenosti svoji, T 175 * £- Po bolečinah in slabostih svojih, Po smrti in pokopu svojem, Po vstajenju svojem, Po vnebohodu svojem, Po radostih svojih, Po slavi svoji, Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta; zanesi nam, o Jezus! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta; usliši nas, o Jezus! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta; usmili se nas, o Jezus! Jezus, sliši nas! Jezus, usliši nas! Oče naš .. . Češčena Marija . . . Molimo. Gospod Jezus Kristus, ki si rekel: »Prosite in boste prejeli, iščite in boste našli, trkajte, in se vam bo odprlo," daj nam, te prosimo, gorečnost svoje božje ljubezni, da te s celim srcem, z besedo in dejanjem ljubimo in neprenehoma hvalimo. f S rt rt N O >02 ^ O O 176 Dodeli nam, Gospod, da strah in ljubezen do tvojega svetega imena vedno v sebi obranimo, ker nikdar voditi ne nehaš njih, ki jih v sta¬ novitnosti svoje ljubezni utrdiš. Ki živiš in kraljuješ na vekov veke. Amen. 177 12 I 4 Molitve ob raznih pri¬ likah. Ponovitev krstne obljube. O Bog, Oče, Sin in sveti Duh! Jaz, tvoj otrok pokleknem v poniž¬ nosti pred tvoje božje veličanstvo in te molim z največjem spoštovanjem. Zahvaljujem te iz celega srca za vse dobrote, katere si mi izkazal; posebno pa se zahvaljujem za milost svetega krsta. Čeprav se pri svojem 178 krstu nisem zavedal, kako sveto zvezo si sklenil ti z menoj in jaz s teboj, vendar sedaj ponavljam prostovoljno in s prisrčno hvalež¬ nostjo to sveto zvezo in hočem ve¬ komaj biti in ostati tvoj zvest, po¬ koren otrok. Zato se odpovem hu¬ dobnemu duhu in vsemu njegovemu dejanju in vsemu njegovemu na¬ puhu. Verujem v tebe, Bog Oče, vsemogočni stvarnik nebes in zemlje. Verujem v tebe, o Jezus Kristus, ki si pravi in edini Sin božji in naš Gospod, ki si bil za nas rojen iz Marije Device in si za nas trpel. Verujem v tebe, o sveti Duh. Ve¬ rujem v eno, sveto, katoliško in apo¬ stolsko. cerkev, občestvo svetnikov, odpuščanje grehov, vstajenje mesa in večno življenje. Obljubim, moj Bog, da hočem izpolnovati tvoje svete zapovedi, pridno prejemati svete za¬ kramente in druge zveličavne pri¬ pomočke ter živeti in umreti kot tvoj pokoren otrok. Daj mi milost, •4 da nikoli ne prelomim te svoje ob¬ ljube in da se precej zopet poboljšam, če se kaj pregrešim, da tako dosežem večno življenje, katero si milostno obljubil. Ljuba Mati Marija, podpiraj me! Sveti angel varuh, varuj me! Sveti moj patron, prosi zame! Amen. Molitev sv. Alojzija k Materi Božji. Sveta Devica, Marija, moja vod¬ nica, moja kraljica! Glej k tvojemu preusmiljenemu Srcu se obrnem in od danes naprej postavim pod tvojo brambo in prav posebno varstvo svojo dušo, svoje telo, in kar je mojih dragih! Tebi zaupam in v tvoje roke izročam vse, karkoli mi je upati in karkoli mi je pričakovati, vse svoje težave in bridkosti, pa tudi ves tek in konec svojega življenja tebi iz¬ ročim. Po tvoji presveti prošnji in tvojem zasluženju naj se vsa moja dela *- 180 f- tako dokončavajo, kakor je tebi všeč in kakor je tvoj namen, da dosežejo tudi dopadljivost tvojega Sina. Amen. Šest molitev k sv. Alojziju. 1. Molitev za stud nad grehom. O sveti Alojzij, tebi se je na zemlji greh kot naj večje in edino pravo zlo nad vse studil; varoval si se ga z vso skrbnostjo. Prosi zame, da resno obžalujem svoje mnogoštevilne grebe, da se poboljšam in v pri¬ hodnje bolj kakor vse sovražim greh. Oče naš .. . Češčena Marija . . . čast bodi . . . 2. Molitev za ohranitev svete čistosti. O sveti Alojzij, ti si ohranil celo življenje angelsko nedolžnost in de¬ viško čistost. Izprosi mi, da se tudi 181 f v najmanjšem ne pregrešim zoper cenjeno čednost svete čistosti, da se resno protivim vsem izkušnjavam in da po skrbni čuječnosti vsekdar za- branim grdi pregrehi pot v svoje srce. Oče naš . . . Ceščena Marija . . . Čast bodi .. . 3. Molitev za dar pobožnosti. O sveti Alojzij, tebe je že od prve mladosti dalje vedno navdajalo po¬ sebno veselje do molitve, in doma in posebno v cerkvi si molil nad vse goreče in pobožno. Prosi zame, da mi Bog dodeli milost, da opravljam svoje molitve ne le z zunanjo spo¬ dobnostjo, temveč tudi z gorečo zno- tranjo pobožnostjo in s svetim ve¬ seljem. Amen. Oče naš ... Češčena Marija ... Čast bodi. . . 182 f 4. Molitev za dar zatajevanja samega sebe. O sveti Alojzij, tebi je svet po¬ nujal toliko veselja in uživanja; pa ti si se iz ljubezni do Boga in v rešitev svoje duše vsemu temu odrekel in si vrh tega svoje telo hudo po¬ koril in mrtvičil. O izprosi še meni milost, da se ne dam preslepiti go- Ijufnemu svetu in ne navezujem svo¬ jega srca na nično svetno razveselje¬ vanje, temveč da živim tudi jaz po tvojem vzgledu spokorno in vzdržno. Amen. Oče naš .. . Češčena Marija ... Čast bodi. . . 5. Molitev za pravo pobožnost do sv. Rešnjega Telesa. O sveti Alojzij, kako velika in kako prisrčna je bila tvoja pobožnost do Jezusa vnajsvetejšem zakramentu! S kolikim spoštovanjem si ga molil, s kako gorečnostjo si bil pričujoč 183 pri daritvi svete maše, po kako skrbni pripravi in kako pobožno si ga pre¬ jemal v svetem obhajilu. O izprosi še meni milost, da po tvojem vz¬ gledu vneto častim v svetem Rešnjem Telesu svojega Gospoda in Zveličarja in mu zvest ostanem tudi v nevarnem mladostnem času. Amen. Oče naš ... Češčena Marija... Čast bodi. . . 6. Molitev za otroško ljubezen do Marije. O sveti Alojzij, ti si bil res pravi Marijin otrok; v božji materi si vi¬ soko častil in ljubil svojo mater in z otroškim zaupanjem si se vsekdar zatekal k nji. O zadobi še meni milost, da bom Marijo vselej častil kot svojo najboljšo mater. Prosi Ma¬ rijo, da tudi mene sprejme za svo¬ jega otroka in srečno pripelje skozi vse nevarnosti, ki prete moji mladosti. Amen. Oče naš ... Češčena Marija .. . čast bodi . .. T 184 4 «- Opomba. Predstoječe molitve se lahko po¬ rabijo za šestnedeljsko pobožnost v čast sv. Alojziju. Ta pobožnost se obhaja v spomin onih šest let, ki jih je sv. Alojzij preživel v je¬ zuitskem redu. Pobožnost, se mora opravljati šest nedelj po vrsti ali pred praznikom sve¬ tega Alojzija, ali po prazniku, ali pa kadarkoli v letu. Vsako teh nedelj je treba opraviti vredno sv. izpoved in prejeti sv. Rešnje Telo ter vsaj ne¬ koliko moliti v čast sv. Alojziju; vseh šest nedelj se zadobi popolni odpustek. Molitev k sv. Alojziju za čistost duše in telesa. O sveti Alojzij, angelski mladenič in najlepši vzgled krščanski mla¬ dini! Glej poln zaupanja pridem k tebi in ti priporočim čistost svoje duše in svojega telesa. Prosim te po tvoji angelski nedolžnosti, da me neomadežanemu Jagnjetu Jezusu Kri¬ stusu in najčistejši Devici Mariji pri¬ poročiš in me s svojo prošnjo obva¬ ruješ vsakega velikega greha. O pre¬ mili Jezus! na prošnjo čistega mlade¬ niča sv. Alojzija ne dopusti, da bi se s kakim grehom omadežal; kakor hitro me vidišvizkušnjavi, odpodi iz mojega 185 srca vse nečiste misli in želje; vzbudi v meni spomin na večnost in na svoje bridko trpljenje; vtisni mojemu srcu sveti strah božji in vžgi v meni ogenj božje ljubezni, da sv. Alojzija na zemlji posnemam in vreden po¬ stanem tebe v nebesih vekomaj uživati. Amen. Oče naš ... Češčena Marija ... Čast bodi... Molitev k sv. Jožefu. (Ta molitev se opravlja posebno v mesecu oktobru.) K tebi, o sveti Jožef, pribežimo v svoji bridkosti, in ko smo na pomoč klicali presveto tvojo nevesto, s polnim zaupanjem prosimo tudi tvojega var¬ stva. Pri ljubezni, ki te je vezala z brezmadežno Devico, božjo porod¬ nico, in pri očetovski ljubavi, s ka¬ tero si objemal Dete Jezusa, te po¬ nižno prosimo, da se milostno oziraš 186 f na dedščino, pridobljeno s krvjo Je¬ zusa Kristusa, in da nam pomagaš v naših potrebah z mogočno svojo priprošnjo. v Čuvaj, skrbni varuh svete družine, izvoljene otroke Jezusa Kristusa! Od¬ vračaj od nas, ljubeznipolni oče, vsako kugo zmot in spačenosti! Milostno z nebes podpiraj nas, mogočni varuh, v sedanjem boju z močmi teme! In kakor si nekdaj Dete Jezusa iz smrtne ne¬ varnosti otel, tako brani zdaj sveto cerkev božjo zalezovanja sovražnikov in vsakega nasprotovanja ter varuj vsekdar nas vse, da moremo po tvojem vzgledu in s tvojo pomočjo sveto živeti, srečno umreti in doseči večno zveličanje v nebesih. Amen. (Odpustek 7 let in kvadrag. vsakikrat.) Češeena Marija . . . (trikrat). Mg Jjsr f 187 Molitev, ki naj se vsak dan moli pred podobo sv. družine. O preljubeznjivi Jezus, ki si z neizrekljivimi čednostmi in vzgledi svojega domačega življenja posvetil družino, izvoljeno si na zemlji, ozri se milostno tudi na to našo družino, ki kleče pred teboj prosi tvoje milosti. Spomni se, da je tvoja, ker tebi na poseben način darovana in posvečena. Milostno jo varuj, brani jo nevar¬ nosti, pomagaj ji v nadlogah in daj ji moč, da stanovitno posnema tvojo sveto družino, tako, da ti sedaj zvesto služi in te ljubi na zemlji, potem pa te na veke hvali v nebesih. O Marija, presladka mati, k tvoji pomoči se zatekamo, trdno prepričani, da bode tvoj božji Sin uslišal tvoje prošnje. In tudi ti, častitljivi očak, sveti Jožef, pridi nam na pomoč z mo- 188 gočnim svojim varstvom, ter izročaj po Mariji naše prošnje Jezusu. Odpustek 300 dnij zadobi enkrat na dan, kdor se posveti sveti družini z molitvijo, iz¬ dano po zboru svetih obredov. (Leon XIII.) Jezus, Marija, Jožef! razsvetljujte nas, pomagajte nam, rešite nas! Amen. (200 dnij odpustka, enkrat na dan.) Za vse potrebe. Gospod! ponižno te prosimo, raz¬ veži po svoji milosti vezi naših grehov in ohrani po prošnjah svoje izvoljene Matere, ljube Device Marije, in vseh svojih svetnikov, nas, svoje služabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo v vsi svetosti; očisti tudi vso našo ro¬ dovino in naše prijatelje hudobe in grehov in napolni jih z lepimi čed¬ nostmi; dodeli nam mir in zdravje, odvrni od nas vidne in nevidne so¬ vražnike in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro le¬ tino, izkaži milost našim prijateljem 189 in neprijateljem in obvaruj to duhov- nijo z vsemi, ki v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, potresa, povodnji in dodeli milostljivo vsem vernim kristijanom, živim in mrtvim, v nebeškem kraljestvu večno življenje, mir in pokoj. Obvaruj našega papeža I., našega škofa I., našega cesarja I., in vso našo dukovsko in deželsko go¬ sposko in vse krščansko ljudstvo vseh nadlog in vsega zlega. In tvoj bla¬ goslov pridi z nebes na nas, in bodi vselej nad nami. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti sve¬ tega Duha, Bog od vekomaj do ve¬ komaj. Amen. Božja pomoč ostani vselej pri nas. B. Amen. Oče naš . . . češčena Marija. . . (petkrat.) Molitev za žive stariše. O Bog, Oče nebeški! delivec vseh dobrot, tebi priporočim svoje stariše. 190 f- Ti sam si mi zapovedal in z vzgledom svojega ljubega Sina pokazal, da sem dolžan svoje stariše spoštovati. Vdihni mi sam spoštovanje do njih; stori, da jim izkazujem ljubezen in pokorščino; povrni jim vse dobrote, ki so mi jih delili, ker sam jim ne morem vsega tega povrniti. Poplačaj jim ves njihov trud in vse njihove skrbi, katere so imeli zavoljo mene, ohrani jim zdravje in dolgo življenje; daj jim srečo pri vseh njihovih opravilih, tolažbo v brid¬ kostih in v trpljenju. — Obvaruj jih nesreče in zalezovanja sovražnikov, sramote in vsega zlega na duši in na te¬ lesu. Daj, da bodo vedno rastli v pobož¬ nosti, in nazadnje jih sprejmi k sebi v nebeški raj! — Stori pa tudi, o Bog! da bom tudi jaz vedno v veselje svojim starišem, in da tvoj blagoslov, za ka¬ terega te tolikokrat prosijo, tudi ostane nad menoj! Gospod, blagoslovi moje stariše! Vodi in pelji jih skozi to živ¬ ljenje v večno življenje! Amen. Molitev za mrtve stariše. Nebeški Oče, ki si zapovedal ljubiti očeta in mater, glej, v otroški hva¬ ležnosti in ljubezni povzdigujem k tebi svoje roke in te prosim za svoje umrle stariše: sprejmi jih k sebi v svoje večno veličanstvo in blaženost; po¬ plačaj jim ljubezen, ki so jo meni izkazovali s svojo večno ljubeznijo; skrbi, ki so jih imeli z menoj, jim izpremeni v uživanje neskončne bla¬ ženosti ; žalost in nadloge, katerih sem bil jaz kriv, izpremeni v veselje in radost; — sploh vse dobrote, ka¬ tere sem od njih prejel, jim ti po¬ vrni z večno, nebeško srečo. Z naj¬ svetejšo krvjo svojega Sina Jezusa Kristusa operi njihove duše, da bodo popolnoma čiste in brez vsakega ma¬ deža. Usliši, o nebeški Oče, prošnje za¬ puščenega, hvaležnega otroka, ki jih pošilja k tebi za svoje umrle stariše; naj postanejo kmalu deležni največje 192 nebeške sreče, da tam tudi zame pro¬ sijo pri nebeškem prestolu, dokler tudi jaz tja ne pridem, da te hvalim in molim na vse veke. Prosim te po tvojem Sinu Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Molitev za papeža. O Jezus, ti najvišji, nevidni po¬ glavar sv. cerkve. Ti si postavil svojo cerkev na trdno, nepremagljivo skalo in si obljubil, da je tudi peklenska vrata ne bodo nikdar premagala: pro¬ simo te, ohrani in vodi sv. Očeta, rim¬ skega papeža I. I., ki si ga postavil pravega, vidnega poglavarja svoje cerkve na zemlji. Sveti Duh naj ga razsvetljuje in podpira s svojo vse¬ mogočno milostjo, da modro vlada sveto cerkev, da nas varno vodi po potu zve¬ ličanja in enkrat sam s celo čredo do¬ seže večno življenje. Amen. 193 13 Molitev za škofa, za svojega dušnega pastirja in za iz- povednika. O Jezus, ti pastir in vodnik naših duš! Prosim te za svojega škofa, za svojega dušnega pastirja in za svo¬ jega izpovednika: dodeli jim vse one čednosti, ki jih potrebujejo za lastno in moje zveličanje. Sv. Duh naj čuva nad njimi, da skrbijo za svojo srečo in za blagor vseh njim izročenih ovčic. Daj jim živo vero, gorečo ljubezen, pravo modrost in previdnost, moč in neustrašenost; pošlji jim novih pomoč¬ nikov, da morejo uspešno delovati v dušnem pastirstvu. — Stori, da bodo res služabniki po tvojem presvetem Srcu, ki gorijo le za svoj vzvišeni poklic, ki nimajo ničesar drugega pred očmi kakor tvojo čast in zveličanje izročenih duš; podpiraj jih s svojo mi¬ lostjo, da prejmejo enkrat za svoj trud plačilo zvestega in modrega hlapca; one 194 duše pa, za katere so tabo skrbeli v življenju, pa naj bodo svitli biseri v kroni njihovega zasluženja za sveta nebesa. Amen. Molitev za posebnega prijatelja. Prav posebno pa še priporočim tvoji milosti, o Gospod, tvojega slu¬ žabnika I. I., da ostane stanoviten v sveti katoliški cerkvi, da varno pre¬ maga vse nevarnosti življenja, da ga nobena izkušnjava nikdar ne loči od tebe. Odpusti mu grehe, s katerimi si je nakopal tvojo jezo, pomnoži v njem svojo sveto milost, da more na¬ tanko izpolnovati dolžnosti, ki jih ima do tebe, do svojega bližnjega in do samega sebe. Potrdi ga v njegovem poklicu, da se v sreči in nesreči vedno uda tvoji sv. volji in da pod tvojim varstvom doseže večno srečo. Njegovo dušo in telo, njegovo življenje in smrt 195 13 * tebi priporočim, da ga ti vedno va¬ ruješ in pripelješ v varno zavetje ne¬ beškega veselja. Amen. Molitev za umrle sorodnike in prijatelje. O dobrotljivi Bog, kateri deliš milosti in želiš, da bi vsi dosegli večno življenje, prosimo te, dodeli našim bratom, sorodnikom in do¬ brotnikom, kateri so se preselili v večnost, večno zveličanje po priprošnji blažene, brezmadežne Device Marije in vseh svojih svetnikov. Amen. Molitev za vse verne duše v vicah. O Bog vsega usmiljenja, Stvarnik in Odrešenik vseh vernih, ki deliš odpuščanje in zveličanje, ponižno te prosim, dodeli mojim bratom in sestram, dobrotnikom, tovarišem, znancem in 196 4 *- vsem vernim kristijanom, ki so se pred menoj ločili s tega sveta, po pri¬ prošnji Marije Device in vseh svojih svetnikov svoje usmiljenje. Odpusti jim vse grehe in daj jim priti v družbo svetih izvoljenih, da srečno dosežejo, česar so vselej želeli, tebe od obličja do obličja gledati, tebe uživati, tebe častiti, hvaliti in moliti vekomaj. Vse to te prosim po Jezusu Kristusu, tvojem Siuu, Gospodu našem, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. 197 Sveti križev pot sv. Leonarda Portomavriškega. Opomba. Sveti križev pot nadomesti tako- rekoč romanje v Jeruzalem; zato se obisko- vavec sv. križevega pota udeleži lahko vseh odpustkov, ki so jih rimski papeži podelili onim, ki obiščejo osebno sveta mesta v Je¬ ruzalemu. Da pa zadobiš te odpustke je potrebno: 1. ) da je križev pot blagoslovljen; 2. ) da ga res obiskuješ, to je, da hodiš od postaje do postaje, ako pa ne moreš ho¬ diti zavoljo bolezni ali gnječe, se vsaj ozreš proti vsaki postaji, če je mogoče, ali pa ne¬ kaj stoje in nekaj kleče moliš; 3. ) da obiščeš po vrsti in neprenehoma vse postaje; 198 4.) da si v stanu milosti božje in se resnično kesaš svojih grehov. Ni pa zapo¬ vedano, da opraviš sv. izpoved in prejmeš sv. obhajilo. Odpustki se obrnejo lahko v prid dušam v vicah. Priprava in darovanje. O moj dobrotljivi Jezus, ljubim te nad vse, ker si večna dobrota in neskončna milost. Zal mi je iz vsega srca, da sem kdaj razžalil tebe, o največja dobrota. Darujem ta sveti križev pot tebi v čast, v spomin tiste težavne poti, po kateri si bodil za¬ voljo mene, ubogega grešnika. Želim se udeležiti vseh odpustkov, katere je sveta cerkev tako rado¬ darno podelila za obiskanje svetega križevega pota; torej tudi želim vse tako opraviti, kar in kakor je v za- dobljenje odpustkov storiti potreba. Darujem ti, o Jezus, te odpustke za svoje lastno zveličanje in za verne duše v vicah, posebno za . . . Ponižno te 199 prosim, dodeli mi milost in moč, da zaslužim s tem križevim potom v tem življenju tvojo milost, po smrti pa večno veselje. Amen. Oh, pridite stvari! Kaj, glejte, se godi: On, ki nas vse živi, Strašno za nas trpi. 1. postaja. Razbičan, zapljuvan, In kronan, zasram’van, Pred sodbo je peljan, Nedolžno v smrt izdan. Pilat obsodi Jezusa v smrt. V. Molimo te, o Kriste, in te hva¬ limo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli prečudežno ponižnost svo¬ jega nedolžnega Jezusa, s katero je kri¬ vično sodbo brez vsega izgovarjanja poslušal in sprejel. Tvoji grehi so tiste lažnjive in krivične priče, katere so 200 sodbo podpisale. Hudobnost tvojega je¬ zika, s katerim si se večkrat pregrešil zoper Boga in bližnjega, je sodnika oslepila, da je nedolžnega Jezusa ob¬ sodil v smrt. Obrni se torej k njemu, jokaj in vzdihni bolj s srcem kakor z ustmi: O moj ljubeznjivi Jezus, kako neizmerna je tvoja ljubezen proti meni, ubogemu grešniku! Torej za tako grešno in nevredno stvar, kakor sem jaz, hočeš ti, moj Jezus, trpeti ječo, vrvi, verige, tepenje, in se daš v tako grozovito smrt obsoditi? Oh, to je več kot zadosti, da mi gane moje srce, da objokujem vse pregrehe, ka¬ tere sem storil s svojim jezikom. Ob¬ žalujem jih torej od vsega srca in kličem k tebi: O Jezus, usmiljenje! — Prosim te usmiljenja in milosti, o Jezus! Oče naš . . . češčena Marija . . . čast bodi. . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! 201 i II. postaja. Glej, križ mu nalože Na ranjene rame. Oh, Jagnje božje gre In nese vse dolge. Jezus vzame križ na svoje rame. V. Molimo te, o Kriste, in te hva¬ limo. O. Ker si svojim križem svet od¬ rešil. Premisli, s kakšnim veseljem in radovoljnim srcem objame dobrotljivi Jezus sveti križ in kako potrpežljivo prenaša tepenje in suvanje malo¬ pridnega ljudstva. Ti pa, poln ne- volje in nepotrpežljivosti, bežiš pred križem, kar le moreš. Ali ne veš, da se brez križa ne more nebeško veselje zadobiti? Objokuj torej svojo slepoto, obrni se k svojemu Gospodu, vzdihni in reci: Ne tebi, o Jezus, ne tebi, ampak meni se spodobi križ. O težki križ, 202 ki so ti ga moji grehi naložili! O ljubeznjivi Jezus, podeli mi milost in moč, da objamem vse križe, katere sem zaslužil s svojimi grehi. Stori, da voljno objamem svoj križ in se tako ločim od sveta. Daj mi tako ljubezen do križa, da vselej s tvojo služabnico, sv. Terezijo, kličem in želim: „Trpeti ali umreti; umreti ali trpeti!“ Oče naš . . . Češčena Marija . . . čast bodi . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! III. postaja. Opešal je v močeh, Podre ga križ, naš greh, Vtopljen v sveta dolgeh, Leži potrt na tleh. Jezus pade prvikrat pod križem. V. Molimo te, o Kriste, in te hva¬ limo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. 203 Poglej in premisli, kako tvoj Je¬ zus, zavoljo tolikanj prelite krvi ves oslabel, prvikrat pade na tla. Oh, kako ga s pestmi bijejo, z nogami teptajo in suvajo! Vendar se ne pri¬ tožuje in nevolje ni slišati iz nje¬ govih ust. Ti pa tarnaš in tožiš, če občutiš le majhen križ ali slišiš zo- perno besedo. Oh, odpovej se svoji nepotrpežljivosti, svojemu napuhu in svoji ničemurnosti. Vzdihni k Jezusu: O ljubeznjivi Jezus, poglej me preubogega grešnika pred tvojimi nogami! Oh, kolikokrat in v kako velike grehe sem padel! Kolikokrat sem se pogreznil v globočino hudo¬ bije! O Jezus, stegni in podaj mi svoje roke! Pomoči, o Jezus, pomoči iščem pri tebi, da ves čas svojega živ¬ ljenja nikdar in nikoli ne storim smrt¬ nega greha in da morem tako oh svoji zadnji uri upati zveličanje. Oče naš.. češčena Marija.. čast bodi.. Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! 204 4 - IV. postaja. Oh, žalosten spomin, Ker mater sreča sin, Njej meč gre bolečin Do srea globočin. Jezus sreča svojo žalostno mater. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Oh, kako veliko žalost in bole¬ čino je občutilo srce Jezusovo; s kakšno grenkostjo in žalostjo je bilo napolnjeno Marijino srce, ko sta se srečala! Poslušaj, nehvaležna duša: „Kaj ti je storil moj Sin?“ kliče ti Marija. „Kaj hudega ti je storila moja mati?“ vpraša te Jezus. „Oh, zapusti že enkrat svoje grehe, zavoljo ka¬ terih midva toliko žalost in bridkost trpiva. “ — O grešnik, kaj praviš na to? Reci in vzdihni v svojem srcu: 205 O božji Sin Marije, o presveta mati mojega ijubeznjivega Jezusa, ves potrt in ponižan klečim pri va¬ jinih nogah. Jaz sem tisti izdajavec; s svojimi grehi sem brusil meč, ka¬ teri je ranil vajino srce. Oh, žal mi je iz vsega srca; prosim vaju, od¬ pustita mi! Milost, o Jezus, milost, o Marija! Po svojem velikem usmi¬ ljenju mi podelita milost, da nikdar več ne grešim, ampak noč in dan premišljujem in objokujem vajino grenko trpljenje in žalost. Oče naš.. Češčena Marija.. Čast bodi.. Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! V. postaja. Omagal Jezus je, Od teže križeve, O Simon, prosim te, Ne brani križa se. Simon Cirenejski pomaga Jezusu križ nositi. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. 206 207 * - se pa v nebesih večno s teboj ve¬ selim. Oče naš .. . Češčena Marija . . . Čast bodi. . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! VI. postaja. S prtom Veronika Obriše Jezusa; V spomin obraz ji da Trpljenja bridkega. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Poglej in premisli v tem prtu sveto obličje svojega Zveličarja! Ljubi Jezusa in s to ljubeznijo si v srce vtisni njegov sveti obraz. O kako srečen boš, ako živiš z Jezusovim obrazom v svojem srcu in ž njim 208 * greš v večnost! Da to milost dosežeš, prosi svojega Boga in reci: O moj žalostni Jezus, prosim te, vtisni v moje srce sveto podobo svo¬ jega obličja, da brez nehanja mislim nate, noč in dan si pred oči stavim tvoje grenko trpljenje in svoje grehe objokujem. O Jezus, s kruhom tvo¬ jega trpljenja hočem nasičevati svojo dušo in jo s spokornimi solzami na¬ pajati ves čas svojega življenja. Oče naš.. češčena Marija.. Čast bodi.. Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! VII. postaja. Slabosti ves prevzet Pod križem pade spet. O jenjaj, grešni svet, V grehih dalj’ živet. Jezus pade drugikrat pod križem. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. 209 14 f Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in tvoj Gospod, zopet leži na zemlji, ves oslabljen od velikih bolečin, zdelan in zaničevan od sovražnikov. Premisli, da je tvoja prevzetnost potrla Jezusa in ga na zemljo vrgla, tako ne¬ izrečeno mu je zoperna in težavna. Oh, zapusti svojo ošabnost, ne bodi več tako napuhnjen. Spokori se in skleni biti zanaprej ponižnejši. Reci s skesanim srcem: O prečastitljivi Jezus, akoravno vidim, da pod težo križevo ležiš potrt na tleh, vendar te molim in častim ka¬ kor svojega mogočnega, večnega Boga. Prosim te, poteri moj napuh; vzemi iz mojega srca vso ošabnost, da spoznam svojo ničemurnost, da vse zasramo¬ vanje sprejemam s tebi tolikanj ljubo ponižnostjo, da bom nekdaj tudi s teboj povišan v nebeškem kraljestvu. Oče naš . . . češčena Marija . . . čast bodi . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! 210 VIII. postaja. Usmiljene žene, Ne jokajte zame! Točite le zase Spokornih, src solze! Jezus tolaži jeruzalemske žene. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli in preudari v svojem srcu, kako zelo ti je treba jokati in ža¬ lovati. Prvič, ker tvoj ljubeznjivi Jezus toliko trpi zavoljo tebe; drugič, sam nad seboj, ker si tako nehvaležen in ne nehaš, žaliti ga. Kako moreš premišljujoč njegove grozovite bole¬ čine še trdovraten ostati? Poglej, kako milostljivega in ljubeznjivega se Jezus kaže jeruzalemskim ženam. Zaupaj vanj in vzdihni s srcem: O ljubeznjivi Jezus, oh, kako je mogoče, da se moje srce ne raztopi 211 14* * - v solzah velike žalosti? Solz, o Jezus, prosim; solz prave pokore in pri¬ srčnega obžalovanja mi daj, da z objokanimi očmi in skesanim srcem zadobim isto milost, katero si izkazal tem revnim ženam. Oh, Jezus, ne obračaj od mene svojih milostljivih očij. Poglej me, ubogega grešnika, da te bom tudi jaz ves potolažen mogel videti po svoji smrti. Oče naš .. . Ceščena Marija . .. čast bodi . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! IX. postaja. Ob, Jezus omedli, Pod križem spet leži. Naj vendar se zbudi, Kdor še v pregrehah spi! Jezus pade tretjikrat pod križem. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. 212 r- O, s kako veliko bolečino Jezus že tretjič pade pod križem! Premisli, kako Judje in neverniki kakor stekli volkovi Jezusa, krotko, nedolžno ov¬ čico, tepo, suvajo sem ter tja po trdem kamenju vlačijo. O nesrečni greh, ki samega Sinu božjega tako grozovito mučiš! O grešnik, ali ni tvoj ves potrti in krvavi učlovečeni Bog vreden tvojih solz? Reci torej z žalostnim srcem: O vsemogočni Bog, ki nebo in zemljo z enim prstom držiš, kdo te je tako neusmiljeno vrgel ob tla? Oh, nihče drug, kakor moja pregreha, v katero sem tolikrat zopet padel. Od grehov ne jenja moja hudobnost, in zato se množi tvoje trpljenje. Toda poglej, o Jezus, pred teboj zdaj klečim s skesanim srcem in trdno sklenem, odjenjati od svoje hudo¬ bije. Z objokanimi očmi ti trdno in zvesto obetam: Nikdar več nočem grešiti. O Bog, nikdar več, nikdar več! Oče naš . . . češčena Marija .. . Čast bodi . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! X. postaja. Ko pride na gor6, Ga slečejo grdč. Pijačo mu dajo Ostudno in grenko. Jezusa slečejo in mu dajo žolča piti. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, o duša, kako Jezusu, ki je po svojem telesu ves ranjen, še grenkega žolča piti dajo. Poglej, kako on tvojo nesramežljivost, ne¬ spodobno obnašanje in ničemurnost v obleki plačuje s svojo nagoto, z žolčem pa tvojo požrešnost. Ali moreš svo¬ jega Jezusa brez usmiljenja pogle- 214 dati? Poklekni k nogam svojega Odrešenika in reci: O žalostni Jezus, kako velik raz¬ loček je med teboj in menoj! Ti si ves ranjen, poln grenkosti in ves s krvjo oblit; jaz pa ves ničemuren, poln sladnosti in veselja; ali vsaj tak želim biti. Oh, jaz nisem na pravi poti. O Jezus, pelji me ti na pravo stezo! Stori, da mi bodo vse slad¬ nosti tega sveta grenke in zoperne, in le hoja za teboj prijetna in sladka, da postanem tako vreden, uživati s teboj večno veselje. Oče naš.. Češčena Marija.. čast bodi.. Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! XI. postaja. Na križ ga polože, Razpno roke, noge;' Zdaj z žreblji mu nove Še rane narede. Jezusa pribijejo na križ. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. * 215 O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli neizrečene bolečine, ka¬ tere je dobrotljivi Jezus občutil, ko so mu rablji ude, kite in žile z žreblji prebodli. O kako je to, da tvoje srce kar žalosti ne poči, ko vidiš, da tvoji grebi tako neusmiljeno morijo tvojega Zveličarja? Vsaj zdaj naj te oblijejo solze: obžaluj svoje grebe in reci s skesanim srcem: O dobrotljivi, zavoljo mene križani Jezus! Vlij v moje srce strab in lju¬ bezen do tebe. In ker so moji grebi tisti žreblji, ki so te na križ pribili, stori s svojo milostjo, da bodo vse moje bude želje in občutki na tvoj križ pribiti in tamkaj umorjeni, da bom v življenju in v smrti s teboj križan mogel doseči večno zveličanje ter s teboj v nebesih večno kralje¬ vati. Oče naš .. Češeena Marija., čast bodi.. Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! 216 t x*-—- XII. postaja. Na križu tam visi, Oh, sveta teče kri! Za grehe vseh Ijudij Zveličar smrt stori. Jezus umrje na križu. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Odpri tukaj svoje oči in premišljuj svojega na križ pribitega Jezusa, Poglej njegovo bledo obličje. Poslušaj, kako prosi odpuščanja tistim, kateri ga križajo in žalijo. Razbojniku na desni strani obljubi nebeško kra¬ ljestvo, svojo mater izroči Janezu, svojo dušo priporoči nebeškemu Očetu in slednjič umrje z nagnjeno glavo. - - Tako je torej umrl moj Jezus! Res, umrl je na križu, in zavoljo mene je umrl. Duša moja, kaj boš zdaj počela? Oh, ne hodi proč, kakor le 217 sjponižnim in s skesanim srcem. Ob¬ jemi križ in vzdihni k Jezusu: O moj ljubeznjivi Zveličar! Vem in spoznam, da so moji grehi tisti rablji, kateri so tebe tako neusmiljeno umorili. Nobene milosti nisem vreden, ker sem tebe križal. Pa kako veliko veselje in upanje občuti moja duša, ko te slišim prositi celo za tiste, ka¬ teri so te križali. Kaj hočem sedaj zate storiti, ker si ti toliko storil zame? Poglej, o Jezus, pripravljen sem in voljan vsem odpustiti, kateri so me kdaj razžalili. Res, moj Bog, zavoljo tvoje ljubezni odpuščam vsem, iz srca jih objamem in jim želim vse dobro. In tako tudi upam o svoji smrtni uri slišati tvoje vesele besede: „Se danes boš z menoj v raju!“ Oče naš .. . Češčena Marija .. . Čast bodi . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! 218 * Marija, k tebi hitim, Tvojega Sina častim; Z vama, dokler živim, Rad jočem in trpim. Jezusa snamejo s križa in ga po- lože Mariji v naročje. V Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, kako oster je bil meč, ki je prebodel srce žalostne matere, ko je svojega mrtvega Sina vzela v naročje. Videla ga je vsega ranje¬ nega in krvavega. O kakšno žalost in bolečino je takrat občutila v svojem srcu! — Kateri meč pa je bil tako oster, da je prebodel njeno srce? Ob, greb je bil, ki je Jezusu vzel življenje in tako močno ranil Marijino srce! Ob¬ jokuj torej ta hudobni greh. Združi + i svoje solze s solzami svoje žalostne matere in vzdihni k njej tako: O kraljica vseh mučenikov, kdaj bom prav razumel tvojo žalost in bo¬ lečino ? Kdaj dobim milost, tvojo žalost v svojem srcu nositi in s teboj trpeti? O velika gospa, izprosi mi to milost, da noč in dan žalujem nad svojimi grehi, kateri so ti napravili toliko žalost, in da ves skesan in spokorjen v zaupanju in v ljubezni do tebe umrjem in po smrti s tabo j večno živim. Oče naš . . . češčena Marija . . . čast hodi . . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! XIV. postaja. Za nas umrlega Molimo Jezusa In položimo ga V grob svojega srca. Jezusa položijo v grob. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. 220 O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli tukaj žalovanje, vzdi¬ hovanje in jokanje Magdalene, Janeza in drugih pobožnih duš, ko so jim Jezusa vzeli in v grob položili. Zlasti pa si vtisni v srce bridko in grenko žalost Marije, njegove matere, ko je iz naročja dala svojega ljubeznjivega Siua. Premišljujoč njeno tedanjo žalost in njeno trpljenje se moraš res sra¬ movati, da si bil pri obiskovanju tega križevega pota tako mrzel in ne¬ občutljiv. Oh, vzdrami svoje srce vsaj zdaj pri zadnji postaji. Poljubi s spoštovanjem kamen svetega groba; položi v duhu vanj svoje srce in po¬ božno pozdravi Jezusa v grobu, rekoč: O usmiljeni Jezus, ki si prehodil krvavi križev pot iz ljubezni do mene, molim, častim in hvalim te v grobu ležečega. Želim in hočem te v svojem srcu zaprtega imeti, da bi s teboj združen po tem križevem potu vstal k novemu življenju in se v tvoji * - 221 -f- milosti ločil iz tega sveta. Po za- služenju tvojega trpljenja, katero sem zdaj premišljeval, podeli mi, da bo ob zadnji uri tvoje presveto Rešnje Telo moja popotnica; da bodo moje zadnje besede: J.ezus, Marija, Jožef, in moj poslednji vzdihljaj: Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo! Daj mi z živo vero, s trdnim za¬ upanjem in z gorečo ljubeznijo s teboj in zavoljo tebe umreti in po smrti s teboj na večne čase živeti. Amen. Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast bodi. . . Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! Sklepna molitev. O Jezus, hvala zdaj Ti hod’ in vekomaj. Po svoji smrti daj Nam priti v sveti raj. Nebeški Oče, večni Bog, po tisti ljubezni, s katero si svojega Sina Jezusa Kristusa zavoljo mene poslal 222 na svet, in s katero me je odrešil po svojem bridkem trpljenju in grenki smrti, darujem ti ta sveti križev pot, katerega sem zdaj s tvojo po¬ močjo obiskal. Sprejmi to pobožno opravilo v povišanje svoje časti, v zahvalo za vse meni in drugim po¬ deljene milosti, za odpuščanje grehov vsega sveta, v pomoč revnim dušam v vicah, zlasti pa še onim, za ka¬ tere sem v začetku prosil. O milost¬ ljivi Oče nebeški, poglej obličje Kri¬ stusa, svojega Sina, usliši glas nje¬ gove svete krvi in bodi milostljiv meni ubogemu grešniku. Amen. Hvaljen bodi naš križani Zve¬ ličar, Jezus Kristus, in njegova ža¬ lostna mati Marija! Oče naš .. . Češčena Marija . . . čast bodi . . . 223 Pesmi. Te Deum. (Hvalnica sv. Ambroža.) TeDeum laudamus; te Dominum confite- mur. Te aeternum Pa- trem omnis terra ve- neratur. Tibi omnes angeli, tibi coeli et universae potestates, Tibi Cherubim et Seraphim incessabili voce proclamant: Tebe Bogahvalimo; tebe Gospoda spozna¬ vamo. Tebe, večnega Očeta, časti vsa zem¬ lja. Tebi vsi angeli, tebi nebesa in vse oblasti, Tebi kerubi in se¬ rafi kličejo nepre¬ stano : 224 Sanctus, Sanctus, Sanctus, Dominus Deus Sabaoth. Pleni sunt coeli et terra maiestatis glo- riae tuae. Te gloriosus Apo- stoloruin ohorus, Te Prophetarum laudabilis numerus, Te Martjrum can- didatus laudat exer- citus. Te per orbem ter- rarum sanota confi- tetur Ecclesia: Patrem immensae t maiestatis, Venerandum tuum verum et unieum Pi¬ li um, Sanctum quoquePa- raclitum Spiritum. Tu Rex gloriae, Christe. Tu Patris sempi- ternus es Pilius. Tu ad liberandum suscepturus homi- nem non horruisti Virginis uterum. Svet, svet, svet, Gospod, Bog vojnih trum. Polna so nebesa in zemlja veličanstva tvoje časti. Tebe hvali častiti zbor apostolov, Tebe prerokov hva¬ levredno število, Tebe mučenikov si¬ jajna vojna, Tebe spoznava po zemeljskem krogu sveta cerkev: Očeta neskončnega veličanstva, častitega tvojega resničnega in edinega Sina, Tolažnika tudi sve¬ tega Duha. Ti o kralj časti, Kristus. Ti si Očetov večni Sin. Ti se nisi bal na¬ ročja Device, ko si sprejel, da rešiš člo¬ veka. 225 15 Tu devicto mortis aculeo aperuisti cre- dentibus regna coe- lorum. Tu ad dexteram Dei sedes, ingloria Patris. Iudex crederis esse venturus. Te ergo quaesumus, tuis famulis subveni, quos pretioso san- guine redemisti. Aeterna fac eum sanctis tuis in gloria numerari. Salvum fae popu- lum tuum, Domine, et benedic liaereditati tuae. Bt rege eos et ex- tolle illos usque in aeternum. Per singulos dies benedicimus te, Bt laudamus nomen tuum in saeculum, et in saeculum saeculi. Dignare, Domine, die isto sine peccato nos custodire. Ti si premagal smrtno želo in odprl vernim kraljestvo ne¬ beško. Ti sediš na desnici božji, v časti Očetovi Mi verujemo, da boš prišel kot sodnik. Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, katere si odrešil z dragoceno krvjo. Daj, da bodo pri¬ šteti tvojim svetni¬ kom v večni slavi. Reši, o Gospod, svoje ljudstvo in bla¬ goslovi svojo ded- ščino. In jim vladaj in jih povzdigni na ve¬ komaj. Vse dneve te sla¬ vimo, In hvalimo ime tvoje na vekov veke. Daj nas, o Gospod, ta dan brez greha obvarovati. 226 Miserere nostri, Do¬ mine, miserere nostri. Fiat misericordia tua, Domine super nos, quemadmodum speravimus in te. In te, Domine, spe- ravi: non eonfundar in aeternum. V'. Benedicamus Patrem et Filium eum S. Špiritu. R. Laudemus et su- perexaltemus eum in saecula. O r e m u s. Deus, euius misericordiae non est numerus, et i bonitatis infinitus est thesaurus: piissimae maiestati tuae pro collatis doniš gratias agimus, tuam semper clementiam exoran- tes: ut, qui petenti- bus postulata conce- <1 is, eosdem non de- serens ad praemia fu- tura disponas. Per Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas. Zgodi se tvoje us¬ miljenje nad nami, o Gospod, kakor smo v tebe upali. Na te sem zaupal, Gospod, ne bom osra¬ močen vekomaj. f[. Slavimo Očeta in Sina s svetim Du¬ hom. R. Hvalimo in po¬ vzdigujmo ga veko¬ maj. Molimo. O Bog, čigar usmiljenje je brez mere, in čigar dobrote je neskončen zaklad, zahvalimo tvoje ljubeznjivo ve¬ ličanstvo za milosti, katere si nam po¬ delil , in te vedno prosimo, usmiljenja, da nas ne zapustiš ti, ki daješ prosečim, kar te prosijo, da nam pri¬ praviš večno plačilo. Christum Dominum nostrnm. — g. Amen. f[. Divinimi auxi- lium maneat semper nobiscum. g. Amen. Po Kristusu Gospodu našem. — g. Amen. UT. Božja pomoč ostani vselej pri nas. g. Amen. Namesto „Te Deum“ se tudi lahko poje sledeča: Zahvalna. 1. Hvala hod’ Gospod Bogu! Vse stvari ga zdaj molite! Stvarnika, Dobrotnika In Očeta ga častite! Kerub’, seraf’ mu pojo, Hvali zemlja in neb6. 2. Sveti, sveti, svet’ Gospod! Vse je polno tvoje hvale; Trume zvoljenih, o Bog, Večno čast bodo dajale; Vsi svetniki te časte, Vsi pravični te slavč. 228 3. Češčen bodi trojni Bog, Oče, Sin in ti Duh sveti! Cerkve tvoje nauk ves Moramo zvesto verjeti: Jezus Kristus božji Sin, Je zapustil ga v spomin. 4. Ljubi ti Zveličar naš, Kolika ljubezen tvoja! V grehe sem bil zakopan, Revna bila duša moja; Ti j>a prideš k nam na svet, Smrt, pekel in greh zatret. ☆ Družbena pesem. 1. O Marija, milostljiva Vsem, ki k tebi kličejo, Glej nas, mati ljubeznjiva! Nate mi zaupamo. Svojo milost ti nam daj, Blagoslovi družbo zdaj. -4 . 2. Tete hočemo ljubiti In služiti ti zvesto, Za teboj zvesto hoditi, Da vsi pridemo v nebo. Pesem hvalno iz srca Poje tebi družba ta. 3. Pred noge, glej, tvoje svete Položimo zdaj srca; Naj gore ljubezni vnete Zate in za Jezusa; Daj, da se za družbo to Duše mnoge vnamejo. 4. V izkušnjavah, ljuba mati, Verno nam na strani stoj, Daj nam srčno vselej stati, Kadar satan kliče v boj; Brani nas v nevarnosti, Varuj nas v nedolžnosti. 5. Zmago upamo doseči S tvojo zvesto pomočjo, Naj viharji nas hrumeči Še tako obdajajo. Tebi, ljubi materi, Družba vsa se izroči. t 230 6. Varuj družbo, mati mila, Cvetko mlado rahlo to; V varstvu tvojem da razvila Se čimdalje lepše bo. Tebi v slavo naj cvete, Tebi v čast razširja se. ☆ Marija, mati ljubljena. 1. Marija, mati ljubljena, Češčena bodi ti! Rodila si nam Jezusa, Zato te vse časti. Mi svoja srca ti damo, In upno k tebi kličemo: Marija, pros’ za nas, Marija, pros’ za nas! 2. Marija, sladko ti ime, Kristjanom močni var: Ti zdraviš žalostno srce, Nam siješ upni žar. Zatorej ne prenehamo, In vedno k tebi kličemo: Marija pros’ za nas, Marija, pros’ za nas! ☆ Ti, o Marija, naša kraljica. 1. Ti, o Marija, Naša kraljica, Ti besednica Eevnib sirot! K tebi hitimo, K teb’ pribežimo, Teb’ se zročimo, Polna dobrot. 2. Glej, o Marija, Glej nas, o mati, Pred teboj stati, Slušaj nas zdaj! Mi smo grešili, Te razžalili, Vendar se vsmili, Pomoč nam daj. -4 3. Jezusu reci V milosti svoji, Da smo mi tvoji, Naj odpusti. To ga nagnilo, Nam naklonilo, Večno plačilo Nam podeli. Z ljubljenim Sinom nas blagoslovljaj Devica Marija! 4 233 KAZALO. 4 Predgovor. I. del. Poduk. Stran I. Nastanek in namen. 1 II. Koristi. 7 A. Splošne koristi. 8 B. Posebne koristi.12 a) popolni odpustki.12 b) nepopolni odpustki.14 c) odpustki rimskih postaj ... 15 d) posebne pravice.17 III. Sestava.19 A. Splošna pravila.20 B. Predstojništvo, njega volitev in njegove seje.29 a) predstojništvo.29 b) volitev predstojništva ... 30 c) seje predstojništva .... 33 C. Pravila predstojništva .... 35 a) pravila vodnika (-ice) ... 35 b) pravila pomočnikov (-ie) . . 38 c) pravila tajnika (-ice) .... 39 d) pravila svetovavcev (svetovavk) 41 * 235 Stran D. Sprejem in izključitev .... 42 a) sprejem v Marijino družbo . . 42 o) izključitev iz Marijine družbe . 45 IV. Življenje Marijinega otroka ... 48 A. Molitev Marijinega otroka . . . 49 B. čednosti Marijinega otroka ... 54 Sklep.61 II. del. Razne molitve. Družbene molitve. 1. Vsakdanje družbene molitve ... 67 2. Molitve pri sejah in volitvah druž¬ benega predstojništva .... 70 3. Molitve in obredi pri shodih (Lav- retanske Litanije).71 4. Molitve in obredi pri sprejemu . . 92 5. Slovesna ponovitev posvečenja . . 106 Druge molitve. Jutranje molitve.107 Večerne molitve.112 Izpovedne molitve.119 Mašne in obhajilne molitve .... 141 Počešeenje sv. Rešnjega Telesa . . . 161 Duhovno obhajilo.162 Litanije presv. Srea Jezusovega . . 163 Slavospev „Pange lingua“. (Izpo- stavljenje sv. R. Telesa) .... 169 Litanije presv. imena Jezusovega . 173 ^ --- ** 236 Stran Molitve ob raznih prilikah .... 178 Ponovitev krstne obljube .... 178 Molitev (sv. Alojzija) k Materi božji 180 Šest molitev k sv. Alojziju (šest- nedeljska pobožnost).181 Molitev k sv. Jožefu.186 Molitev k sv. družini.188 Za vse potrebe.189 Molitev za žive stariše.190 Molitev za mrtve stariše .... 192 Molitev za papeža.193 Molitev za škofa, za svojega dušnega pastirja in izpovednika .... 194 Molitev za posebnega prijatelja . . 195 Molitev za umrle sorodnike in pri¬ jatelje .196 Molitev za vse verne duše v vicah . 196 Sv. križev pot.198 Hvalnica „Te Deum“ ali „Tebe Boga hvalimo".224 Pesmi ..224 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA