AMERIŠKA DOMOYINfl , AMERICAN IN SPOUT FOREIGN ; INIANCUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 12, 1939 LETO XLII. — VOL. XLIL ' Sodba med Anglijo in Poljsko še ni podpi-^ Hitler se radovedno ozira na Poljsko kje V"' ^-aprila. Nemčija ima . z®' da Anglija ne bo Poljski na pomoč, fepilbj!JU« da je ogrožena poljska lepi p Anglija narav nost Včij ko' da odvrne 0(1 fitol* j, M1nsko časopisje p še te dni, franc.lmela Anglija enako kot 'Hli pogodbo 3 čehoslovaško 5i(lt,- 'prideti obe omen j e-k ,, Vl češki na pomoč v sluča-T0Se So °grožene njene meje. 5%m Zg0(lil0- čehoslovaška re-t a J'e Propadla. In enako se bo zgodilo s poljsko republiko, piše berlinsko časopisje, ker na obljube Anglije se ne more nihče zanesti. Poljski zunanji minister Beck sam ne ve pri čem je danes njegova država. Beck se je pravkar vrftil iz Londona. "Angleška politika," piše Frankfurter Zeitung, "je veliko bolj kaotična in nestalna kot je pa francoska politika. Katerikoli narod se je kdaj zanesel na Anglijo za pomoč, je še vedno propadel. Albanije zna povzročiti zedinjenje i Nov v Jugoslaviji. Evropa se trese I p novimi dogodki, ki prerokujejo vojno ■Lj^ H ii, aprila. Jugoslo-ifpNb V'ada ^ je izjavila, da ■E Albanije od strani Italiji °r ni ogrozila jugoslo-||L . 'nteresov. Jugoslovanski ll:» n'io '6 n'so n'kdar segali v UP® je ^ 'ZJav* jugoslovanske Btflja Pa javnost drugačnega |ppf " '^goslovani čutijo, da ||w 1 nevarnost. Jugoslavija Kg Poklicala rezerviste v ■g/ užbo. Pričakuje sepatu-■Ijjj.6 nastop Italije povzročil |Aca;5rvatov s Srbi. Pit j est. 11. aprila. Med tur-BPstr rornunskim zunanjim Mi1 da Pri^lo do sporazu-K|\toSe nadaljuje z balkansko ^IN pokoro gotovo se bo tej užila tudi Bolgarska. i^lJSitBolgarska' 11 aprila- va t S° PrePričani, da na-At.al'ja sedaj, ko' je po-LVh1'^' spraviti tudi J?V 8v°jo oblast. Italija1 J *6«laVSak način dobiti Solun'! M VtrVnd Pristanišče Grške. | rJena poročila pravijo, da sta se baje Jugoslavija in Bolgarska obvezali, da se pridružita rimsko-berlinskemu osišču in sicer iz strahu, da ne bi bili napadeni. V Belgradu enaka poročila odločno zanikajo. Budapest, 11. aprila. Grof Bethlen, bivši ogrski premier, se je izjavil, da je polom čehoslova-ške republike povzročil silen strah med podonavskimi državami, ki se boje, da jih doseže enaka usoda. Grška, Bolgarska, Jugoslavija, Romunska enostavno silijo Nemčiji v naročje. Grof Bethlen pravi, da imajo omenjene države veliko boljšo bodočnost v zvezi >z Nemčijo, kot če bi vodile samostojno politiko. Moskva, 11. aprila. Rusko časopisje piše, da namerava Italija "ubiti" Jugoslavijo, toda Jugoslavija "ne čuti" enake nevarnosti za svoj obstanek. Rusko časopisje zanika, da bi prišla Francija ali Italija na polnoč Jugoslaviji. >_ . ... JvSkrateldples T3 v * v«čer( 14. aprila, se IS^itoriju SND na St. INlsj, " Ples, katerega priredi 1%, ^ sl ]'e d°- električni likal-^Pi '11 Si^ ^ oglasijo pri Jos. 9 * 'fte-* na 452 E" 152nd J J>, V v, Sejo izkaznico s seboj. /iV^vii rku je zaštrajkalo m C, j ^skih delavcev, ki so i! V, • Unije. mOS Iraq, je množica j \jeeskega konzula. Pro-obsedno stanje. Ne podpišite The Better Business Bureau priporoča vsem ljudem, ki podpisujejo razne pogodbe, da dobro prečitajo besedilo pogodbe, pred-no podpišejo svoje ime. Med pro-lajalci je vse polno sleparjev, ki lovijo ljudi na limanice. Podpišite le tedaj, ko ste trdno prepričani, da je resnica, kar govori pogodba in da ste zadovoljni s tem, o čemur piše pogodba. Ako mislite, da ste bili presleparjeni, obvestite The Better Business Bureau, 703 Federal Reserve Bank Bldg., v Clevelandu. "Nova kri" Zadnje čase se je prijavilo mnogo demokratov v državi Ohio, ki zahtevajo, da dobi stranka "novo kri" in življenje, ako stranka želi, da bo sploh upoštevana pri volitvah. Odlični demokrati v državi Ohio zahtevajo, da pridejo na površje demokrati, ki niso bili doslej zainteresirani v osebni strankarski politiki, ka-koršnjo je vodil bivši governer Davey ali pa njegovi nasprotniki. Taka politika, pravijo ti demokrat je, škoduje ne samo morali stranke, pač pa vsemu narodu, in posledica take politike je graft in izkoričevanje naroda. Koncert "Zvončkov" Mladinski pevski zbor "Zvončki" v West Parku priredi v nedeljo 16. aprila ob 4. uri popoldne svoj pomladanski koncert, ki se vrši v Jugoslov. narodnem domu na McGowan Ave. Občinstvo je prav prijazno vabljeno. Bolgarska razpustila stranko fašistov Sofia, Bolgarska, 11. aprila. Bolgarska vlada je nocoj razpustila narodno-socialistično stranko na Bolgarskem. Ta stranka je bila podpirana od nemških fašistov in je imela za svoj namen upropastiti sedaj obstoječo bolgarsko vlado. Stranka, ki je bila znana pod imenom "Radnici" je zadnje mesece hitro naraščala in vlada je mirno gledala njeno početje, ko so voditelji trdili, da je njih stranka patriotična organizacija. Dejstvo, da je bolgarska vlada razpustila narodno socialistično stranko je skoro dokaz, da se Bolgarska ne bo pridružila Nemčiji, pač pa bo stopila v vrste držav, ki nameravajo nastopiti proti Hitlerju. London, 11. aprila, šele sedaj se poroča, da je več Čehov nameravalo umoriti nemškega diktatorja Hitlerja, ko je imel svoj zadnji govor v Wilchelmshavenu. Toda tajna policija je prišla na sled zaroti in aretirala oborožene Čehe. Paris, 11. aprila. Prizadevanja, da Francija pridobi Jugoslavijo na svojo stran proti Hitlerju, dosedaj niso imela uspeha. Jugoslavija se baje "sumljivo" obnaša, kot se poroča iz Belgra-da. V Parizu so prepričani, da je Jugoslavija pod laškim vplivom, in da bo v nastopu proti Hitlerju najbrž ostala nevtralna. Tudi Romunska se boji pristopiti k Franciji radi Rusije, ker se boji ruskega komunizma. Bombay, Indija, 11. aprila. Dr. Hjalmar Schacht, bivši predsednik nemške državne banke je danes dospel sem in se je takoj po svojem grihodu sem izjavil, da Nemčija ne bo nastopila v sovražnem smislu napram demokracijam, ako slednje vrnejo nemške kolonije. "Zahteva Nemčije po kolonijah pride v kratkem," je dejal dr. Schacht, "in če Nemčiji ne bo ustreženo, tedaj se bomo borili, da bodo nasprotniki imeli dovolj. Nihče se naj ne pritožuje radi "ropa," kdor je sam- ropal." London, 11. aprila. Angleški ministerski predsednik Chamberlain se namerava pobotati z Mussolinijem, toda le v slučaju, ako diktator Mussolini poda gotove obljube Angliji. Najprvo mora Mussolini garantirati, da v nobenem slučaju ne bo napadel Grške. Nadalje mora Mussolini nemudoma potegniti laške vojaške čete iz Španije. Po teh pogojih je Anglija pripravljena pogajati se z Mussolinijem. Ako Mussolini do četrtka ne da garantirane obljube tozadevno, tedaj bo šel Chamberlain pred parlament, kjer bo uradno naznanil, da bo Anglija nastopila na stran Grške in Tui-čije, v slučaju, da sta napadeni od Italije. Nadalje je angleška vlada pri- pravljena preklicati laško-angle-ško prijateljsko pogodbo, ki je bila sklenjena lansko leto. Medtem se pa zbirajo francoske in angleške vojne ladje pred vhodom v Sredozemsko morje. Angleški parlament je bil sklican k izrednemu zasedanju. V dveh dnevih, tako se zatrjuje v diplomatskih krogih, se bo odločila usoda Evrope. Francija je izjavila, da je pripravljena za vsak slučaj. Rim, 11. aprila. Laška vlada je mnenja, da če bo Anglija se postavila na stran Grške v slučaju vojne, da je Anglija sovražna napram laško-nemškemu osišču in da misli Anglija s tem povzročiti evropsko vojno. Laška vlada ni dala nobenega "svarila" Angliji, da namerava zasesti Albanijo, kar je povzročilo veliko nevoljo v Angliji, dočim se Italijani jezijo, ker Anglija sovražno nastopa napram Italiji. Med tem je pa laški minister za zunanje zadeve sporočil angleški vladi, da je laška okupacija Alba-| nije samo začasna, in da nikakor | ni spremenila položaja, ki je dosedaj prevladoval v Sredozemskem morju. Iz drugih virov se pa poroča, da namerava Mussolini imenovati za kraljevega namestnika v Albaniji enega izmed sinov ali vnukov laškega kralja. To pomeni, da bo Albanija ostala v laški posesti. Roosevelt se je vrnjl v Washington Washington, 11. aprila. Ko se je predsednik Roosevelt vračal iz toplic v Warm Springs, Georgia, je izjavil napram tisočerim lju-den/, ki so ga spremili na postajo, da se bo v jeseni vrnil v toplice "razven ako ne bo nastala do te-:laj vojna." Sicer je predsednik •jovorii v šali, toda mnogi so vze-i njegove besede z vso resnostjo. Včeraj je predsednik dospel v Washington in takoj po prihodu je imel dolgo konferenco z državnim tajnikom Hullom. Predno je Roosevelt odpotoval, se je udeležil službe božje v lokalni cerkvi, kjer je naprosil pastorja, da moli za. svetovni mir. Napram časnikarskim poročevalcem se je izjavil, da strogo obsoja nastop Italije v Albaniji. Rekel je, da prihaja v nevarnost svoboda in demokracija samih Zedinjenih držav, kadarkoli kak samostojen narod zgubi svobodo. -o- Novica iz domovine Mr. Frank Line, 18676 Abby Ave., je dobil iz domovine žalostno vest, da je v Ivančni Gorici pri Zatični umrl 22. marca mož njegove .pestre Micke, poznani gostilničar Avgust Karlinger, star 66 let, poznan daleč po domovini. Pokojni zapušča v Ameriki štiri brate, Jožeta v Clevelandu, v Franklin, Kans., brata Franka in Lojzeta, v Pueblo, Colo., pa brata Rudolfa, bratranca Charles Kar-lingerja v Clevelandu. Pokojni je bil poznan' številnim St. Vid-cem v domovini, kot tudi sestra Micka, po domače Andrejčkova. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin! Vreme Dočim je v pondeljek ponoči lilo kot iz škafov, pa je nastal v torek mraz, tako da so tla zledene-la. Za jutri obljubuje vremenski prerok nekoliko bolj gorko vreme. Roosevellov kabinet je prepričan/da izbruhne vojna v Evropi. Državni tajnik je pesimističen Washington, 11. aprila. Državni tajnik Hull in zakladniški tajnik Morgenthau sta se včeraj-dalj časa posvetovala s predsednikom Rooseveltom in sta pozneje oba izjavila, da Evropa nima druzega izhoda kot vojno. že ko se je predsednik Roosevelt poslovil te dni iz toplic v Warm Springs, G&., je indirekt-no izjavil, da ,se bo v jeseni vrnil v toplice "razven če ne bo vojna v Evropi. To je bila značilna izjava predsednika. Državni tajnik Hull je včeraj napram časnikarjem izjavil, da je skoro gotovo, da pride v Evropi do vojne. Evropski ekonomisti so obupani, stotine milijonov dolarjev je bilo poslanih v Ameriko in trgovinske zveze so prekinjene. Kongres je včeraj dovolil na-daljnih $17,000,000 za oboroževanje. Vlada ima na razpolago danes $2,600,000,000, kar je dovolj za "vsak slučaj." Roosevelt je v najtesnejši zvezi z evropskim položajem. n- "Ponarejeno meso" Država Ohio je preklicala vse pogodbe, ki jih je imela s Home Packing Co., ki je veletrgovina z mesom v Toledo, Ohio, in ki je zakladala državne zavode z mesom. Baje je omenjena tvrdka prodajala "ponarejeno meso" državnim zavodom, to je, meso, ki bi moralo biti pregledano od državnih in zveznih nadzornikov mesa, v resnici je pa bilo "pregledano" samo v mesnici. Meso, ki ga je tvrdka pošiljala državnim zavodom, je bilo zelo slabe vrste. Sedmi pijanec Včeraj je bil obsojen na mestni sodniji sedmi šolski paznik, ki pazi„na otroke, ki prihajajo v šolo in odhajajo iz šole. Je to neki Louis Shimko, ki stanuje na 4432 Lorain Ave. Ko je pazil na šolske otroke, je bil tako pijan, da so ga morali policisti odvesti v zapor. Napadeni kolektor Na Lindbergh Ave. in E. 220. cesti v Euclidu, v sredini ondot-ne slovenske naselbine je bil v pondeljek zvečer napaden kolektor Louis Marabito, katerega sta dva roparja pretepla, potem mu vzela $150.00 in se odpeljala z njegovim avtomobilom. Konvencija hobotov Ta teden se je pričela v Clevelandu konvencija ameriških hobotov.. Konvencije se je udeležil tudi načelnik armade potujočih Amerikancev, "general" Jacob Coxey, ki je imel kljub svojiih 83. letom bojevit govor, tekom katerega je udrihal proti lastnikom bondov in proti onim, ki za visoke denarje posojujejo svoje premoženje na obresti. Kakih 200 delegatov ni moglo priti ob pravem času v mesto, ker jih je dohitel blizard nekje v Pennsylva-niji. Na konvenciji hobotov je bilo sklenjeno, da se pošlje izredna zahvala policijskemu načelniku Matowitzu, ki je hobote tako "gostoljubno" sprejel. ' "Narodna kriza" Zvezna radio komisija je izjavila, da bodo dobili prihodnje leto javni števci povelje, da dože-nejo med drugim tudi, koliko radio aparatov se nahaja pri ameriških družinah. Zvezna vlada bi rada dognala to število, da v slučaju "narodne krize" lahko potom radia naznani kaj vlada potrebuje in želi od prebivalstva. Dosedaj radio aparati niso bili še nikdar šteti. Ameriika vlada sledi nemški vladi in bo začela zamenjavati svoje pridelke s lujezemskimi Washington, 11. aprila. S sodelovanjem državnega in poljedelskega oddelka namerava ameriška vlada posnemati trgovanje po nemškem načinu s tem, da začne izmenjavati svoje pridelke s tujezemskimi državami. Administracija v Washingto-nu je pri volji pošiljati v Anglijo, Belgijo, Nizozemsko in v nekatere druge "demokratske države" volno, žito in gotove druge poljske pridelke v zamenjavo za kositer in kavčug. Vlada Zedinjenih držav ima danes pod svojo.kontrolo 11,000,-000 svežnjev volne, katere je dobila od farmarjev v zameno za posojila. To volno bi lahko oddala ameriška vlada Angliji in drugim državam. V zameno bi dobila ameriška vlada nekako 225,000 ton kavčuka, ki je vreden $85,000,000 in kositra vrednega $65,000,000. Kavčuk in koster bi uporabil vojni oddelek ameriške vlade. n___ Angleška vlada je naznanila Italiji, da če napade Grško, da pomeni to, da bo vojna London, 11. aprila. Angleška vlada je baje sporočila Italiji, da če slednja namerava napasti Grško, da bo Anglija to smatrala za sovražen korak Italije in da bo ta korak imel vojno za posledico. Tudi francoska vlada je enakega mišljenja. Dosedaj Italija še ni odgovrila na angleško notico, pač pa je poklicala nadalnje rezerviste pod orožje. Italija ima danes nad en milijon mož pod orožjem. V vodovju okoli otoka Krfa, katerega bi se Italija rada polastila in ki je sedaj grška last, se zbirajo francoske in angleške vojne ladje, znamenje, da je Francija __—;---( kot Anglija pripravljena preprečiti Italiji nadalnje sovražne nastope. Italija je včeraj izjavila, da ne namerava nobenih sovražnih korakov napram Grški ali Turčiji, toda v Londonu ne verujejo laškim izjavam. Grška vlada je pa prepričana, da ne bo napadena od Italije. Vse angleške vojne ladje so zapustile laška pristanišča in so se zbrale v pristanišču otoka Malta. Angleški kabinet je bil včeraj poklican k izrednemu zborovanju, kar se je zgodilo prvič po zadnji svetovni, vojni. Italija ima 1r3507000 vojakov pod orožjem. Laške čete so dnevno odpošiljane iz države Rim, 11. aprila. Italija ima danes 1,350,000 mož pod orožjem. 350,000 vojakov-rezervistov je bilo poklicanih v službo zadnje dneve, dočim je prej znašalo število stalne laške armade en milijon mož. Vsi laški možje rojeni v letu 1911 in 1912 so danes pod orožjem. Italija namerava te dni izdati novo povelje, da se vpokli-četa tudi letnika 1913 in 1914 v vojno službo. Libija, laška kolonija v Afriki, je dobila nadalj-nih 20..000 mož posadke. Da se Italija oborožuje in pripravlja pripisujejo Italijani prizadevanju Anglije, ki želi "obkoliti" Italijo in Nemčijo. Italija trdi, da nastopa samo za korist jvojih lastnih interesov, kot to dela sama Anglija. Nad 45,000 laških vojakov je ---( bilo poslanih te dni na mali otok Rhodes, pa tudi dodekaneški otoki, ki so tik Grške so bili dobro zastraženi. Govori se, da je Italija poslala zadnje dneve nad tisoč tppov iz države v svoje naselbine. Značilen je nastop laškega urednika Gayde, ki je Mussolini-jev osebni javni poročevalec, ki je zapisal včeraj, da naj se Ame-rikfenci brigajo za svoje lastne zadeve, sicer se bo Italija začela vmešavati v ameriške razmere. "čas je," piše Gayda v dnevniku Giornale d'ltalia, "da Amerika preneha s svojimi intrigami in izzivanjem. Italija se ne bo pustila nekaznovano sramotiti. Ako ima Amerika pravico vmešavati se v laške zadeve, zakaj ne bi Italija imela pravice vmešavati se v ameriške razmere?!" |--- Pritožba odvetnikov Poročali smo že, da je bilo ponovno obtoženih pet odvetnikov v Clevelandu, ker so se posluževali nepostavnih sredstev pri izvrševanju svojega poklica. Vsi se bodo morali zagovarjati na Common Pleas sodniji. Odvetniki so izjavili, da so "preganjani" od gotovih zavarovalnih družb, od katerih so za svoje kliente zahtevali odškodnino, katero se zavarovalne družbe branile izplačati. Vest iz domovine Mr. John Kadunc, 1229 E. 71st St. .je dobil iz domovine novico, da je v Šmarju pri Ljubljani umrla ljubljena mama Josephina Kadunc v častitljivi starosti 86 let. Bila- je daleč naokoli poznana kot nekdanja trgovka v Šmarju. Po domače so jo klicali "Pekova mati." Bila je velika dobrotnica revežev. Ranjka zapušča pet sinov in eno hčer. Naj bo dobri materi mirna domača zemlja. Regljaški turnir Letno tekmovanje kegljačic Slovenske ženske zveze se vrši v nedeljo 16. aprila na Pozelniko-vem kegljišču. Pričakuje se prav lepega števila skupin, ki bodo tekmovale za prvenstvo kot tudi za druge lepe nagrade. Kdor se zanima za kegljanje naj torej pride v nedeljo popoldne k Pozel-niku. Prav gotovo bo imel mnogo lepega užitka, ko bo videl, kako znajo naša dekleta in ženske spretno kegljati. Saj se v mnogih ozirih lahko kosajo z moškimi. -O- >"'5 " "'tW Banket socialistov Te dni so imeli socialisti v Clevelandu v Schenley dvorani banket, pri katerem so pozdravljali svojega voditelja Lee Morgana, ki deluje že devet let kot sotrudnik v socialističnih vrstah. Banketa se je udeležilo nad 100 oseb. , "AMERIŠKA DOMOVINA" • * AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto 15.50. Za Cleveland, po poŠti, eelo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50 Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail. $3.50 for 6 month« Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 month3. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office al Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1878. «*s::>83 No. 85, Wed., April 12, 1939 "Sramotna zmaga" Mussolinijeva armada fašistov, ki je bila ustvarjena na stroške laškega naroda z največjimi1 žrtvami, je dobila zopet "novo zmago," katero prav lahko imenujemo zmago sramote. Italijani so ponovno napadli, miren, nepripravljen narod in laško časopisje sedaj piše o "laški hrabrosti," ki je zadušila en milijonski narod, dočim šteje Italija 44 milijonov prebivalcev. Italijani se lahko zahvalijo usodi, da niso napadli Srbov ali Hrvatov ali Slovencev, ki bi jih zdrobili v pesteh, ako bi se drznili do njih. Te dni je postala Albanija nova provinca rimskega cesarstva, ko so Lahi zasedli glavno mesto Tirano in je pobegnil kralj Zog iz dežele, ker bi mu Lahi sicer glavo vzeli. Par dni se je kralj Zog sicer ustavljal Lahom, toda je kmalu prišel do prepričanja, da bi bii vsak odpor brezuspešen. Albanija je padla, ker se j& Mussolinija polotila strast, da krade malim narodom njih zemljo in lastnino. Svet se sicer zgraža nad tem dogodkom, toda kdo ga je hotel preprečiti, kdo je hotel začeti svetovno vojno? Nekaj časa je ropal Hitler, a sedaj je prišla vrsta na Mussolinija in govori se, da ne bo dolgo, ko bo padla tudi Grška v kremplje nenasitnih fašistov. Veliko nevarnost vidimo v tem, da deluje rimsko-ber-linsko osišče z veliko večjo naglico kot pa se zoperstavljajo takozvane demokratske države. Angleški in francoski državniki, m z njimi vred ruski, so pravi strahopetci, ki se bojijo za lastno kožo, ko dovoljujejo diktatorjem, da delajo po svoji vol ji in ropajo ljudsko svobodo. Šle so Abesinija, Albanija, Avstrija, Češka, Slovaška, Moravska in precej držav je še na vrsti, dočim "demokrati" v Franciji in Angliji mirno gledajo ves ostudni prizor! Kako sta se domenila Hitler in Mussolini glede ropa na Balkanu, tega svet še danes natančno ne ve, toda iz dogodkov preteklih dni se jasno lahko opazi, da skušati Italija in Nemčija preprečiti na vsak način, da balkanske države ne pridejo v zvezo s Francijo in Anglijo. Nemčija in Italija sta v Monakovem slovesno obljubili, da garantirati mir v Evropi, toda kaj se je od tedanje obljube vse naropalo in pogoltnilo! Na vrsti je sedaj tudi Jugoslavija. Izolirana je danes na suhem in na morju. Pred Jugoslavijo bo padla Grška, ki je manjša država. Bolgarska je alarmirana. Namesto da bi bila v močni zvezi z Jugoslavijo in ostalimi državami Balkana, je vedno mežikala v Berlin. Sedaj bo v kratkem času plačana za svoje proti-slovansko stališče, kot je bila plačana po svetovni vojni. Smatra se, da bo Hitler dovolil M^ssoliniju, da zasede južne države Balkana, dočim se bo sam polastil bolj severnih delov Balkana, ker je tako bolj "geografično." Naj se zgodi karkoli, Italijani bodo ostali pod nemškim vplivom, ker dobro vedo, da brez Hitlerja ne morejo ropati in moriti narode. Lahi ropajo že od leta 1915 naprej, ko so "se odpovedali zvezi z Nemčijo in so'z dovoljenjem Angležev pristopili na stran zaveznikov. Lahi so z dovoljenjem demokratskih Angležev in še bolj demokratskih Francozov ukradli Zader in Reko in se pripravljali, da zasedejo celo grške otoke. Dokler je bil stari Ataturk živ, se Lahi niso drznili na plan z orožjem. Ko je pa Turčija zgubila svojega najboljšega voditelja in vladarja, so začeli Italijani ropati — na povelje iz Berlina. Italija je lansko leto podpisala z Jugoslavijo 'sveto pogodbo," v kateri se Italija obvezuje, da bo spoštovala albanske pravice, svobodo in neodvisnost. Ta pogodba je sedaj raztrgana. Človek se čudi oslom-državnikom, ki sploh podpisujejo pogodbe radi lepšega, kajti drži jih nihče ne. Italija ima enako pogodbo z Jugoslavijo, ki je "najbolj prijateljskega značaja." Toda kdo ve, ali ne bodo Italijani ngkega dne vkorakali v Jugoslavijo? Kaj se zmeni človek, ki je roparskega značaja za pravice drugih ljudi? Enkrat bo m,oralo priti do končne odločitve. Ali naj svet mirno gleda, kako so teptani narodi v prah, kako se teptajo pogodbe, ali naj svet še dolgo trpi, da dva človeka, Mussolini in Hitler, še nadalje izkoriščata skoro ves svet. Nekega dne mora biti tega konec, ali pa bo konec vsake demokracije na svetu. Kaj pravite! Pravimo in rečemo, da tista ambulanca in! legija prostovoljcev je bila popolnoma zgrešena poteza naših "španskih demokratov." Ambulanca je najbrže v službi Francove Španije. Legija pa tudi ni prišla do svoje zmage. Tukaj so pa take potrebe. Pomislite, sam Molek od Prosvete se pritožuje, "da mrliče kradejo." Fantje, ali bi ne potrebovali tukaj eno tako patruljo prostovoljcev, da bi zastražila hiše vaših mrličev, da vam jih katoličani ne pokradejo?. Judovski farizeji so tudi poslali k Pilatu deputacijo, da naj se za-straži Jezusov grob, da ne pridejo učenci in trupla ne ukradejo. Torej bi bila tudi tukaj zelo potrebna legij« prostovoljcev, 4a vam straži mrliče. » » 0 Angliji je toliko za usodo malih držav kot povprečnemu človeku za lanski sneg. Izkazala se je pri Češki in Albaniji. ČQsar se Anglija boji je le premoč Nemčije. Saj je bil prav isti vzrok za zadnjo svetovno vojno. BESEDA IZ NARODA Večna luč Danes 12. aprila je ravno mesec odkar je bila vprizorjena ena najlepših dram v tej sezoni pod naslovom "Večna luč." Ko stvar mine vsak tako nerad piše, dasi-ravno bi s tem dal zasluženo priznanje tistim, ki se najbolj trudijo, saj drugega plačila itak ni zanje, ker vsaka predstava ima svoj gmotni preostanek namenjen vV gotove svrhe. Torej ne moram se premagati, da ne bi napisala saj par vrstic kot poklon tistim, ki so za nas pripravili par ur lepega užitka z igro. Igra je bila pod pokroviteljstvom Marie Prisland kadetinj in podružnice št. 50 SŽZ, kamor spada omenjena skupina. V ženskih vlogah so nastopile članice podružnice in sicer Mollie Frank, Maymie Perše, Josephine Bradač in Josephine Seelye. Vsaka je dala svoj najboljši talent v vlogo, katero je predstavljala in izvršila prav popolno. Vsa čast tem narodno zavednim tu rojenim Slovenkam, ki so naravnost očarale vse navzoče v lepi slovenski govorici. Za moške vloge se jim je pa posrečilo dobiti najboljše moči med našimi slovenskimi igralci. Neprekosljiv je bil naš spoštovani doktor James Mally. Ko je stopil na oder je postalo v dvorani prav mirno in slišati je bilo le "doktor Mally." Torej poznan je, da vselej izvrši svojo vlogo per-fektno in lahko rečem, da je bil v vlogi pijanca in kasneje kot spo-kornik čudovito izvrsten. Res, kako srečni smo, da so nam osebe, ki imajo svoj poklic in mnogo svojega dela, tako lepo naklonjene in nam dajo svoj prosti čas. Ravno tako izvrsten je bil gospod John šušnik v vlogi župnika. Njegov lep in čist naglas je bil kakor dar za vse navzoče. Gospod šušnik ima isto svojo trgovino, ki zahteva njegov čas, toda se je radevolje odzval zahtevi. Tem ljudem, ki se tako vneto zanimajo za nas lahko povrnemo vsaj deloma s tem, da podpiramo njih podjetja, kar upam, da se uresniči. Koliko rajši nam bodo na uslugo in to bodisi v enem ali drugem oziru. Ampak mi smo po navadi take vrste, kadar koga potrebujemo takrat jih znamo poiskati, toda kadar bi pa mi lahko njim storili uslugo, gremo pa k tujcu. Le malo pomislite, če ni tako res! Gospod Dominik Dekleva v vlogi očeta je pa kot novinc med nami bil prvovrsten. Marsikateri je po igri popraševal kdo je ta človek, ki ima tako dovršen nastop. Prav dobro je nastopil tudi gospod Louis Šile v vlogi ljubimca in isto gospod Larry Qgrinc, ki je pa že poznan kot odličen igralec. Igra je sicer resne vsebine in osebe, ki so nastopile v raznih vlogah so morale dati vse svoje najboljše za popolno izpeljavo igre in to so tudi vsi storili. Ko so ljudje odhajali iz dvorane je bilo vse ppvsod slišati: Izvrstno so igrali! če bi vsaka igra bila tako dovršeno igrana, potem bi vsak pot šli k igram! Le še kaj takih iger in gotovo pridemo zopet prihodnjič! To so bili razni odmevi po igri. Torej vsa čast gospodu Matt Grdinu, ki se je tako vneto trudil tor izvežbal igralce, da so bili njemu v ponos in nam v velik in lep užitek. V imenu mnogih, ki smo igro 'Večna luč" posetili, se tem potom javno zahvaljujem Marie Prisland kadetinj am in podružnici št. 50 SŽZ za lepo idejo, želimo vam še mnogo nadaljnih uspehov kakor tudi apeliram na vas, da bi se vsaj letno omislila vprizoriti eno krasno igro in nas s tem napolnili z zadovoljstvom. Saj zadovoljstvo je itak sestra pristne in poštene zabave. Torej hvala vsem igralcem in —»■»»»»»»»»»—■ igralkami ter vsem, ki ste se tako vrlo trudili za našo zabavo. Pozdravljeni ! Albina Novak. -o-- Indija in njeni bivši vladarji .V Bambayu je umrl edet; najbogatejših .indijskih vladarjev, Barodski maharadža, v starosti 75 let. Gospodoval je 60 let in je imel bajne vsote letnih prejemkov, okoli 500 milijonov dinarjev. Kot dvanajstletni sin siromašnih ma-haradžovih sorodnikov je bil poklican na prestol,,kajti ma-haradžovi pravi dediči so prišli v zamero pri Angležih in so bili izključeni kot bodoči vladarji. Moral je najprej dobiti primerno izobrazbo. Prestol je zasedel šele z osemnajstimi leti. Potoval je po vsem svetu in v svoji državi izvedel marsi-kakšno reformo. Skrbel je predvsem za ceste in šole. Obiskovanje šole je postalo šele tedaj obvezno za dečke in deklice. Kot vsak vladar Vzhoda, je tudi on veliko dal na razkošje. Njegov salon je bil okrašen s čopi iz čistega zlata. Pred šestimi leti so pod njegovo vlado dobile ženske dostop v državne službe. Pred tremi leti ,se je pokazal ljudstvu ob obletnici svojega vladanja v zlatem vozu. Indija ima kakšnih 560 knezov od katerih jih ima 119 pravico, da jim ob svečanih prilikah ali ob smrti izkažejo čast s streli. Teh strelov more biti največ 21, najmanj pa 11. Maharadža (radža pomeni kralj) ni najvišji naslov. Nad njim sta na primer maharana Udajpurski in nizam Heyde-rabadski. Mohamedanski knez se imenuje gaekvar ali nawab, indijska kneginja maharani, mohamedanska begum. Potem 30 še radie i'1 iiiž j i plemiči, nekakšni veleposestniki. Knezi so podrejeni neposredno indijskemu podkralju kot zastopniku angleške krone. Podkralj pošilja v vsako državico svojega poslanika, rezidenta. Bogastvo, ki obdaja indijske kneze, se zdi Evropejcu sicer naravnost fantastično, vendar pa je resnično. Knezi so po vsej Indiji znani zaradi razkošja, v katerem žive, in ogromnega bogastva. Kar o njih pripovedujejo v Evropi, ni samo bajka. Nasproti Evropejcu so vedno zelo gostoljubni in radodarni, vadi se pokažejo obdani z velikim sijajem. Njih bogastvo in slava pa sta morda Indiji v nesrečo. Ne vemo, kakšna je usoda indijskih maharadž, če pa bi izginili, bi z njim odšla tudi pravljičnost Indije. Indijski vladarji imajo res skoraj pravljična bivališča. V njihovih hlevih je poleg bogato okrašenih slonov tudi nekaj — avtomobilov. Z avtomobili prodira v njihove palače tudi evropska kultura. Kljub temu pa se krčevito drže svoje indijske kulture in si jo ne dajo izpodriniti s kakšno drugo. Ne moremo naštevati vsega bogastva Indije, omenjamo le slaven prestol iz 17. stpletja v slavnostni dvorani v misor-ski palači. Ta prestol je iz čistega zlata, srebra in slono-ve kosti. Na stropu te dvorane, ki je iz prozornega stekla, so naslikani ogromni pavi, in pet vrat na obeh straneh je narejenih iz santalovega lesa in okrašenih z miniaturnimi okraski iz slonove kosti. Tečaji pri vratih so iz čistega zlata. V okrogli slavnostni dvorani, nad katero je krasna kupola, so izredno lepe slike. V Pari-->a\ naročeni bronasti levi stra-žijo vhod v to dvorano. Mali sloni iz srebra in slonove kosti stoje po dvorani. Zdi se, kakor da Indijci nimajo nikdar dovolj teh motivov debelokož-ca, ki prepletajo vso indijsko umetnost. Pred svetišči in palačami so v kamnu oklesani nad vhodi spet sloni, prav tako na stenah hiš kot relifi. Slona vidiš spet narejenega iz santalovega lesa, iz jaspisa ali ro-ževine, tu klečečega, tam spet na nogah. Povsod ga občuduje Indijčevo oko čim se služabniki nauče brati in pisati, izgube spomin. Z dragulji napolnjene kasete, zlati bobni in kristalaste posodice, darovi ljudstva in raznih vladarjev, so posejani po sobah, kjer kakor sence hodijo sem in tja služabniki. Dobro vedo za vsak najmanjši košček. Pisati in brati ti služabniki ne znajo. Vendar pa pogrešijo takoj vsako stvar, ki izgine iz dvoran. Zanimivo je, da ti služabniki, čim se nauče pisati in brati, čisto izgube spomin, ki jim na primer nadomešča štetje. Vedo, da je nečesa zmanjkalo, toda kaj je tisto, kar pogrešajo, ne morejo povedati. Na ljubo gostom spuščajo maharadže najlepše tigre iz kletk v vrtove. Pazniki to nič kaj radi ne vidijo, ker se zverine šele proti jutru vrnejo spet v kletke, do česar jih prisili lakota. Pazniki pa morajo vse do jutra ostati pri njih. Gledalce loči od zverin samo globok jarek." Zve-rinjaki so urejeni po načrtih nekega Hagenbecka, ki je bil maharadžov svetovalec. Lov na tigre je največja strast indijskih vladarjev. Zidovi gradu maharadže iz Bika-nera so pokriti s tigrovimi kožami. Še danes prirejajo po džungli velike love na tigre. Čeprav bi zver napadla človeško bivališče, ne sme nihče streljati nanjo brez dovoljenja. Maharadža iz Bikanera se udeleži vsakega lova na tigre. Prepotoval je vso Evropo in je bil tudi gost angleškega kralja. Ko je njegova soseda pri nekem slavnostnem kosilu občudovala njegov prstan, v katerega je bil vdelan velik dragulj, je poklical svojega slugo, mu dejal, naj prstan opere, nato pa je prstaij maharadže ogrlice iz enakoveli-kih rožnatih biserov, ki so debeli kot palec. Maharadža iz Patiale ima najdragocenejše dragulje in pri slavnostih prilikah je od vratu do pasu obdan z verižicami biserov in bri-Ijantov. Srednji demanti so veliki kot golobje jajce, na spodnji verižici pa vise "solze iz smaragda." Njegov turban je okrašen z diademi in s sponkami iz samih briljantov, vrh tega pa si posadi maharadža še moderno briljantno krono. Drugi oboževatelj draguljev je maharadža iz Kapurthale, ki.ima na sebi sicer manj dragocenih kamnov, zato pa ima na turbanu sedem smaragdov, vr'ikih kot dlan. Maharadža iz Datije ima rokave pošite z briljanti. maharadža iz Kotsha pa zapenja svoj dolgi plašč z briljantni-mi gumbi. Vsak teh briljantov je velik kot- tolar. Knezi, ki imajo "samo" tri vrste ^rožnatih biserov in 50 briljantov, spadajo med ' revnejše" plemiče. Dvorni draguljar je dejal neki evropski časnikarki, da knezi morda niti sami ne vedo, koliko dragocenosti imajo. V palačah so še vedno zaprte skrinjice draguljev in neprestano se kopičijo poleg njih še nova bogastva. Za svoje goste imajo maharadže posebne palače. Tako ima maharadža gwaljorski ogromno palačo s parkom po vzorcu versaileskega parka. Gostom je ua razpolago ogromna spre-jemnica, spalnica s posteljo na fjredini, z mrežo za obvarovanje pred moskiti. Vf sobi je električni ventilator. Potem je še soba za toaleto in kopalni- ca. Kanalizacije ni v nobeni teh palač. Vso nesnago odstra-njajo ljudje iz najnižje kaste.-Po svoje goste pošilja maharadža z avtomobili. V palači je oskrbnik, dvorni ceremonial, nadzornik kuhinje, strežniki, ki nosijo jedi na mizo in še polno drugih služabnikov. •Vsak ima svoje posebno delo. Da bi delal kaj drugega, to mu prepovedujeta vera in kasta. Maharadža je silno gostoljuben. Kuhinja za goste je angleška. Svoje avtomobile daje gostom na razpolago tudi za izlete. Kneginj navadno • ne pokažejo v družbo. Te žive čisto svoje življenje. Takšno njihovo zaprto življenje imenujejo "purdah" (življenje za zaveso). Palača gwaliorskega maharadže ii?.a tri dvorane. V srednji je miza za tristo gostov. V stranskih dvoranah stoji pet bilijardnih miz in nešteto mizic za kadilce. Vse je pripravljeno samo za moške. V prvem nadstropju je dvorana, kjer sprejemajo državnike. V njej je največja preproga na svetu, umetniški izdelek rdeče barve s tisoč motivi. Najslovitejše indijske preproge delajo v gwa-liorski jetnišnici kaznjenci. Ti si morajo svoje trde roke prej dalj časa drgniti z vazelinom da bi mogle opravljati tako fino delo. Uče se od .starih, iz-učenih kaznjencev. To je izredna nadarjenost Indijcev, da znajo brez vsake strokovne šole ob tako grenkih življenjskih pogojih izdelovati tako sijajne umetniške izdelke Knezi pridobe naklonjenost in priljubljenost ljudstva na ta način, da mu pokažejo^vse svoje bogastvo ob prirejanju velikih slavnosti. Indijec občuduje vso to lepoto in pozablja na lakoto. Včasih pa so te prireditve celo knezom v škodo. Zidovi gwaliorske palače so poldrug meter debeli, tako da je znotraj prijetno hladno. V palači je 20 lestencev, od katerih ima vsak po 250 žarnic. Razkošja pri indijskih knezih nobena stvar ne ovira. Edina posledica tega razkošja je morda beda milijonov in milijonov podložnikov. Maharadže pa teh socialnih razlik ne vidijo. Nad neskončno ravnino se dviga skalovje, z njega pa kipi v nebo jodhpurska palača. Njen temeljni zid je visok 100 metrov. Palača se vidi s kateregakoli kraja v mestu. V njej je poseben oddelek za ženske, zgrajen iz temnega, umetno izezljanega lesa. Vsak Indijec, ki stopi skozi vhod te palače, se spoštljivo in pobožno pokloni pred steno, v kateri je 41 srebrnih odtisov ženskih rok. 41 žena iz jodhpur-ske dinastije se je tu žrtvovalo. Zažgali so jih z njihovimi m r t v i m i možmi na grmadi. Takšna je navadno smrt plemenitih indijskih vdov. To navado so skušali Angleži s silo odpraviti, pa so naleteli na hud odpor. Predno so vdove zažgali, so si ranile roke do krvi in jih nato vtisnile v apno. Iz apna so jih nato vlili v srebro1. Ti srebrni odtisi so še danes Indijcem nekaj zelo "svetega. V življenju ni smel nihče govoriti o teh ženskah, po smrti pa so njih slavo prepevali po vsej Indiji. Na tristo milijonov prebivalcev je bilo vsako leto priča takšnih smrti na grmadi. Žene, ki so obsojene v "pur-dam," imajo na razpolago mnogo služabnic, ki jih obveščajo o vsem, kar se dogaja po svetu. Ničesar ne vidijo same, a vedo vse. Ženske imajo velik vpliv na maharadža, včasih tudi glede državnih stvari. j Jodhpurski maharadža je! imel 200 avtomobilov. Oblačil | se je vedno kot športnik. Razlikoval pa se je od drugih kne- j zov tudi po tem, da je imel sa-i rao eno ženo. Pravijo, da ko nerad oblekel slavnostno . leko, da jo je po obisku i ( skega podkralja ves jeze" gel v kot. Bil je tudi ze^ ren. Ko je potoval v A^i si je najel polovico Par,;) da bi njegova žena med Pj| mogla opravljati svoje P^ nosti. V Evropi se je \ sprehajala razkrita, j * parniku je dal maharad* ^ suti z indijsko prstjo. ^ lahko na njej vsak dan ^ Indijci izključijo iz kega, ki dlje kot tri dm g lil na indijski zemlJ1, pa kaste prišle na ta J svoje najboljše ljudi, ke» ^ odpotovali čez morje, ^^ dovoljen naknadni oči® ^ obred. Kadar potujejo jj Ji knezi v Evropo, so z£V i razkošni, ker to zah pjjj njih indijsko ljudstvo^ ^ žive štiri do pet let sjjjj skromno, razen ob ^ priložnostih, na kater1 ^ ra maharadža poka«31 jr stvu kot nekaj vzviše"e» to pa morajo na zahte^ ^ stva spet nekoliko P"-;? da se mu pokažejo ni predstavniki Indije- Pred nedavnim so N f vrteli film, v katere"1 ^ stopal indijski lepoteC a V1' su Rai. Vdove pokoj«« ^ haradže so si zelo žeV,fl/' ti film, pa jim tega lili. ■ ••u S te<"'» Potolažili so Jin s it bi bile preveč poniža1'j ^ kdo stal nad njimi- ^ operater bi vendar "' ..j,. "nad njimi" pri predf d<# Notranji minister 111 # da bi gledale te 1 j enega igralca, v ka .J bilo zaljubljenih P° dijskih deklet. PreP0' 4 da bi žene in dek smele v kino in m 1 v# žena iz Parza, ki siceb0(jo.1 uživajo popolno sV°otrol! * delku za žene niti škega spola ne sme 1 praga. .J ^ Ce umre maharaj^J | pusti mnogo žen in , ra vse preživljati ^ svoje stroške. if'.f! udaipurskih maHai'a ' "jjoj, so enkrat v letu Pol(1 0fcfb i jim slonom. Sloni s« , 3 srebrnimi zvončki jf in opasani z dragic pravami. Na glava« ^ a brne kipce različni« j, hrbet pa so pokrit^ ^ nim, z zlatom tka»J <,prf, stim pregrinjal0111', pos'fj del slonove glave Jf ^ okoli vratu pa i^gge^J \ srebrnih verižicah 0 ^ šteto zvončkov. °D ii?'. bobnov in strelja^1 s|cJ ve ovenča maharafl^/J, cvetličnimi venci, ^ | belimi turbani na £ p j e Ijajo. Maharadža ^ p i slona s posvečene> \>, posiplje^ ženedT^J Najnovejše "l°dJje i" J j( spomladanske sU _(0° pt (j lahko naročite varne po nižjih A , kje drugje pri T fffjdF i BENN0 B. : 1034 Add'«S J A BNd>1*\t. »J* k Prosim v> vam bom sedaJle P°" j^^il jim je o našem mer-hoVe' 8a bi tekla tudi P° nji_ 5jov °ZemlJu> pa prav nič niso ^.arjali. Pripovedoval jim je ij 0 obisku Apačev. šele tedaj Sadilo njihovo zanimanje lot 80 se jim iskrile prav ka-^ r°Parici, ki opazi masten V. h, ,Vfts sta bila—?" seječu-■>k- "čemu?" sem, po kaj da sta pri-|„a^a'tam mimo, da so Apa-tei °Vu na bizone in da sta se ^a le za kratek čas in i^Jao l°čila od svojih ljudi. Hj°twn> kar mi rde~ Na P°v'8dal> P'a vem čisto na-O Pa se b°iita' da V^^emo izmuzniti. To-\ lca imata s seboj pa ne mo-\ Potovati. Zato sta se ^or je pokazala sled. In-'' Heb* ^ pohitel naprej in bo, iSeltai sv°j'ega kon-)a do smr" WioijT ,Saino čimprej pri-jlVl in zbere svoje ljudi za jStL,0 Pa moram tudi jaz ne-^iVjj, ,,a °bvestiti svojega pogla- m ^ 1-deči brat naj le lepo po-I Api-„tlle mirno posluša! 'JSto^ Pripravljata dvojno ' »i l očevati se hočeta nad ste jih napadli, pa tudi \ ■ ^ k?'' ker ->e eden naših US~ f';)( Petro. Zbrala bodeta k, J." številnejšo pošljeta nad 'j Ibo/^o pa nad nas in pri • t tudi sama. Ko opravi- ^ iNk?'' se Pridružita s svojo J im> ki pojdejo nad vas. / C',Verjemi mi! ^ !ušaj Se> kak je moj na- / f^il f jV^ bog z nami in pokazal V S n'1^ tabor> da ga pozneje V Nudeš-0d nas p°j'deš na~ 'J Sv°jemu poglavarju in \ j °Clš, kaj vse si zvedel in J Ji* p°tem pride valih dve k nam ter P°Ča" f 9 S 4 na Inču čuno in nje-:;H.)1,ače- Kvečjemu petdeset V1 l'ažun^m, vas pa je dve ■/' in P°vrh Je še nas! \ N^/! dvajset, vsi smo dobro ' M i ! in pomagali vam bo- I^i j koto bodete opravili z! \ven imate Inču čuno in i ^Wk sina v Pesti' vel-ia to 1!l Atl kot da ste zaie][ ves ^lU Zahtevate lahko, V "očete, vse bodete dobili. 'Ji moj načrt. Ali me je brat razumel?" 1 V ^sjak je Sama ves 3 ,'C Poslušal. kie kliknil. "Načrt / doK lega brata Sama je $ Xu>er' Sporočil ga bom jfilVj Poglavarju. Zelo ga S 4 \ l.n nemudoma bo sto- •»ifcVnaročiL" »'J X 0 . Pa odrinimo! Naglo fi ShJe2dili' da še pred no- A V tabor" ™ A v i smo konje' sP°CiU| j Sk°ku smo jezdili. To-ni bil° treba drŽa" flli i| ^ j'pribranili smo si ovin-; / h\t Ui naravnost. 1 ° m°ram reči, da sem j/avS, 3ezen na Sama. Win-„ 'J te'ti ^plemenitega Winneto- V i^^ttl 0Vega očeta in nju-l^žv 6t APačev je hotel I H ie abiti v grdo past —! Njegov načrt posrečil, am.umiiii»t»u»i»m»»»:»n»iiiiimttffl sta bila oba izgubljena s svojimi ljudmi vred! Saj je Lisjak dovolj jasno izrazil, kaka čuvstva da gojijo Kiowe do Apačev —. Kako je neki Sam mogel tak načrt predlagati —! Saj je vendar vedel, da mi je Winne-tou zelo simpatičen, sam sem mu povedal. In ponovno mi je zatrjeval, da tudi njemu ugaja mladi poglavarjev sin —. Skušal sem se mu približati, da bi ga poklical na stran in mu pošepetal, naj ne počenja neumnosti in naj predlaga Kiowam drug načrt. Pa zaman sem se trudil. Zdelo se je, da sluti kaj hočem, niti pogledal me ni, vso pot je jezdil trdo ob Lisjaku. To me je še huje ujezilo. Nisem nagnjen k muhavosti, tudi vslabe volje nisem izlahka kedaj. Pa ko smo tisti večer prijezdili v tabor, sem bil res slabe volje. Razjahal sem, snel sercu uzdo in sedlo, ga pognal na pašo ter molče in čmeren sedel v travo. Sam pa se niti tedaj ni zmenil za mene, sklical je naše ljudi pa jim gostobesedno pripovedoval o najinem srečanju s Kiowami in o svojem bojnem načrtu. Ižprva so se ustrašili, ko so zagledali Indijance, tembolj pa so bili veseli, ko so zvedeli, da So naši zavezniki in prijatelji in da se .nam napada Apačev ni treba več bati. Samo po sebi je bilo tudi res. Brez skrbi smo lahko delo nadialjfevali in dokončali, dokler so bili Kiowe pri nas, Apači nam niso mogli ničesar. Zato pa so bili ogledniki Kiow tudi zelo gostoljubno sprejeti. Bancroft jih je pogostil, dobili so medvedjo pečenko pa še žganja povrh. In o mraku so odjezdili. Lisjak je zatrjeval, da bodo vso noč potovali in čimprej pripeljali pomoč. In tedaj šele je prišel Sam. prisedel k meni ter začel šaljivo, kakor je imel v navadi: "Nocoj pa vam je videti, da ete slabe volje, sir! Nekaj ne bo v redu, ali že prebava ali pa duševna drobovina, hihihi! Katera izmed teh dveh se vam je pokvarila? Mislim, da zadnja, kajne?" "Vsekakor!" sem odgovoril, pa nič kaj prijazno. "Torej pa odprite srce pa mi povejte, kaj vam je Rad bi vas temeljito ozdravil." _ "Bi mi bilo ljubo, Sam'. Ce bi mogli. Pa dvomim —." "Bom, sir, bom! Le nikar nič ne dvomite! "Torej pa mi povejte, Sam, ali vam Winnetou ugaja!" "Zelo mi ugaja. Vam vendar tudi!" . ' "Pa ga hočete ugonobiti! Kako se to ujema?" "Ugonobiti —? Jaz —? To sinu mojega očeta niti na misel ne prihaja." "Saj ga vendar mislite v past zvabiti —!" "Seveda!" "Pa past bo za njega pogubna!" "Ne verjemite na take strahove, sir! Winnetou mi tako zelo ugaja, da bi nemudoma življenje tvegal in ga rešil, če bi ga videl v nevarnosti." "Kako pa da ga torej mislite zvabiti v past?" "Da rešim vas in sebe." "In potem —?" "In potem —. Hm —! Vi bi — pač na vsak način pomagali mlademu Apaču, sir, kajne?" "Ne samo rad bi mu pomagal, ampak tudi v resnici mu bom pomagal! Ce ga ujamejo, i ga osvobodim. In če ga kdo ! napade, ga bom branil s svojim življenjem in se zanj boril. To vam povem čisto odkrito in jasno, Sam, da veste!" | "Tako —? To bodete storili —? Res?" JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU Z občutki kakor na Kalva-rijo sem stopil v božji grob, ki je razdeljen v dva dela: prvi del je angeljska kapela, kraj, kjer so pobožne žene na velikonočno jutro videle mladeniča v belem oblačilu sedečega na desni, ki jim je dejal: "Ne bojte se! Jezusa iščete Nazareškega, križanega! Vstal je, ni ga tukaj." V tej od lučic razsvetljeni kapeli, ki je nekaka veža pravega božjega groba, je kos onega kamna, ki je zapiral duri groba, ter je na njem sedel an-gelj, ki je govoril ženam, da je Gospod vstal. Poljubil sem kamen, ki je v nekakem stojalu ter ga je odvalila od duri groba angeljska moč. Teža kamna, pečati in straža pred grobom, vse je bilo zaman—Gospod je vstal. Iz angeljske kapele stopim v drugo manjšo dva metra dolgo in nekoliko manj široko kapelo; vhod je ozek pa nizek in globoko se je treba prikloniti, da se ne trči ob marmor, s katerim je okrašen ta prostor, ki je ves razsvetljen. Vstopim in padem na kolena: v pravem Jezusovem grobu sem, v prvem tabernaklju, v katerem je bilo tri dni zaprto telo Gospodovo. Na desni je klopi podoben prostor. Tu je počivalo mrtvo telo Gospodovo, rane rdeče, kakor vrtnica, o kaki trohnobi, kakor so po drugih grobeh, tu ni sledu. Ta grob je bil le mirno počivališče Gospodovo, kjer se je odpočil od prebridkega trpljenja, ki je bilo za Njega zdaj končano. Med tem" ko je Jezus mirno počival, so Njegovi učenci žalostno gledali proti grobu, zlasti Simon Peter in pa Janez, prav tako tudi' Marija Magdalena in druge pobožne duše, ki so ljubile Jezusa, pred vsemi Mati božja, katerfe srce je bilo prebodeno z mečem bridkih bolečin. Na Kalvariji je sameval prazen križ, ki je odslej postal najbolj odlično in pa častno znamenje za kristjane. S strahom so se ozirali judovski prvaki proti Kalvariji in vest jih je pekla strašnega zločina, katerega so zagrešili pred Bogom in svetom. Toda, da bi se spreobrnili, o tega pa ne; kljub temu, da so bili priča velikih dogodkov, ki so pretresli nebo in zemljo, ko je umiral Križani, so ostali trdovratni. Pri tem pa jih je morila velika skrb: kaj pa, če vstane? Kaj tedaj? V strahu in skrbeh nad tem, se napotijo k Pilatu, ki je bil že sit njihovega sitnarenja, ter se mu hlinijo: "Gospod, spomnili smo se, da je ta zapeljivec, ko je bil še živ, rekel: čez tri dni bom vstal. Ukaži torej, naj se grob zavaruje do tretjega dne." Pilat jim reče: "Imate stražo. Pojdite in zavarujte, kakor veste." Tako še mrtvemu Gospodu niso p'rizanesli, da bi Ga ne obirali in nazivali zapeljivca. S svojim strahom pred vstajenjem so pa pred Pilatom tako-rekoč priznali Jezusovo božanstvo. Da se pa še bolj osmešijo so šli in grob zavarovali z stražo ter kamen zapečatili misleč, da tako preprečijo Njegovo vstajenje. Ko je napočilo jutro velike nedelje, je pa Gospod pokazal, da je On Gospodar nebes in zemlje, ter da smrt nima do Njega nobene oblasti. Zemlja se strese, straža pri grobu pade na tla, angel j Gospodov je pristopil, odvalil kamen od duri groba, iz katerega se je poveličan dvignil Gospod. Vsi črni naklepi in natolcevanja Njegovih sovražnikov so z enim mahom uničeni. Judje so j se do kraja osmešili. Zmaga nad peklom in smrtjo je popolna ! Poljubil sem marmornato ploščo, ki pokriva ono pravo skalo, na kateri je počivalo telo Gospodovo in molil. Tukaj je i počival in častitljiv vstal iz groba On, ki je porok častitljivega vstajenja kristjana, ki je zvesto hodil za Njim, ki je Pot, Resnica in Življenje. Slovesno je dejal: "Kdor pa je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan." O tej Njegovi slovesni izjavi n^ nobenega dvoma. Kakor je tu Njegovspravi grob, prav tako bo gotovo izpolnil to kar je obljubil. Sam bo poklical v življenje kristjana, ki se je ž njim družil. Ta mali prostorček, v katerem morejo klečati le tri osebe, je znamenit po tem, ker tukaj je temelj vse naše vere; tu sloni vsa njena teža. Sv. Pavel pravi: "če pa Kristus ni vstal, je zastonj vaša vera." Na verski in zgodovinski resnici Jezusovega vstajenja sloni vse. Da je ta temelj neporušljiv, dokazuje zgodovina vseh devetnajst stoletij, ki zaeno dokazuje istinost Jezusovega groba, ki je tako veličasten, a obiskan pa tako kot ni noben grob na svetu. Vedno in vedno se vrste ljudje pred božjim grobom, molijo, jokajo in se zahvaljujejo Bogu za neskončno zasluženje božje, ter se priporočajo Jezusu, da bi bili med onimi, katere bo poslednji dan On obudil v večno življenje. Klečal sem poleg dr. Aleksi-ča, zrl na Gospodovo počivališče, ter Ga prosil, da bi mi dal biti med onimi, katere bo poslednji dan obudil k večnemu življenju, ter z blaženim veseljem v srcu zapustil božji grob, s sklepom v srcu, da se še vrnem. Kakor prerojen sem zapuščal cerkev Božjega groba. Vtisi, ki sem jih dobil tukaj so bili nad-| vse lepi in nikdar pozabni; saj takih vtisov nisem odnesel še iz nobenega drugega svetišča. To je bil zame izreden dogodek, ki odtehta vse druge dogodke mojega potovanja. Ni mi bilo žal ne truda ne denarja in ne m•■■■•■k«"""1■■■■mmmmmmmmmmtmmmmmmm Ostanki ponesrečenega ameriškega letala, ki je padlo na zemljo in zgorelo blizu Oakland City, Okla. Osem oseb je bilo ubitih v nezgodi. štiri pa so bile težko ran jene. Kadar imajo otroci otroke. 15 letni oče in 13 letna mati Brookbank i: Canton, O. Dete je tehtalo pri rojstvu h funte in pol, časa; vse težave pa neprijetnosti tega pota so bile pozabljene. Moj tako zaželjeni cilj je bil dosežen. Omamljen od dogodkov tega zame tako velikega dneva sem stopal po ulicah Jeruzalema, duša pa je molila zahvalo Njemu, ki mi je dal videti kraj odrešenja in zmage. V ("asa Nova sem vzel kovčeg ter v spremstvu dr. Aleksiča šel rta moje novo stanovanje, v gostišče sv. Družine. Po prav izborni večerji v gostišču me povabi dr. Aleksič na streho gostišča, odkoder sem imel prav krasen razgled na mesto in okolico. Vešči in prijazni dr. Aleksič, ki je bil izbo-ren vodnik, boljšega si ne bi mogel želeti, mi je z strehe razkazoval znamenite kraje Jeruzalema in okolice. V svetli jasni no$i sem gledal na cerkev Božjega groba, ki je na desno proti jugu. Od tam sem odnesel nepozabne spomine. Na levo proti jugovzhodu pa Oljska gora. Ta znamenita gora Gospodova me „ie poleg Kalvarije najbolj zanimala. Tam je pričel Gospod svoje trpljenje. Lepa cerkev, ki stoji na nekdanjem vrtu Getzemani, kaže kraj krvavega pota, više gor je kraj, kjer je Jezus jokal nad Jeruzalemom ter prerokoval njegovo razdejanje in konec sveta, potem kraj, kjer se je ■Jezus poslovil od svojih učencev ter šel v nebesa. Na severni strani obkroža Jeruzalem pogorje Skopus. Tam je imel leta 70 vrhovni poveljnik rimske armade Tij Flavij zbrano svojo glavno vojsko, s katero je prodiral na Jeruzalem. Na južhi strani je Sijon, kjer je bila na veliki četrtek ona znamenita zadnja večerja, pri kateri je Jezus postavil najsvetejši zakrament. Ravno pred menoj proti jugu je Via Dolorosa, kjer je tretja postaja križevega pota. Na levo Ecce Homo, poleg vzvišeno dvorišče bivše turške vojašnice, kjer je nekdaj stala Pilatova palača. Za tem prostorom se proti jugu razprostira obširni tempeljski trg z Omarjevo mošejo. Tam je nekdaj stal slavni judovski tempelj, ki je bil ponos nekdaj Izvoljenega naroda. To je zgodovinski in svetopisemski kraj, gora Morija. (Dalje prihodnjič) '---o- V eni sami uri Neki Amerikanec, ali bolj to-?no, Kanadčan, je sklenil prera. čunati, kaj se vse zgodi na svetu stvari tudi preračunal, in o teh njegovih računih lahko verjame-, no, da so natančni ali vsaj približno točni. Med drugim je ta Kanadčan izračunal, da v eni sami uri umrje na svetu 4,600 ljudi, rojenih pa je okoli 5,000 otrok. Po tem računu se prebivalstvo na zemlji pomnoži na leto' približno za .5 milijona. V istem1 času se pregreši 198,000 ljudi j proti paragrafom, 172,000 ljudi! pa pride v eni uri pred sodišča, j Vse tiskarne na svetu izdajo v j eni uri 1,700,000 časopisov. Izdelanih je v tem času'kar 57 km novih filmov. Tovarne izdelajo 7,500 novih-avtomobilov. Izdanih je v borih 60 minutah 1,250 pisem in dopisnic ter eni uri 35,-000 divjih živali. DNEVKIVESTI _ i - Italija in Nemčija sta šele| —začeli . . . Rim, 11. aprila. Laško časopisje pošilja' v svet svarilo, da naj nikar ne nasprotuje Nemčiji in Italiji. Obe omenjeni državi sta šele "začeli" s svojim postopanjem in svet se bo prepričal, da mislita Italija in Nemčija resno. "Rimsko-berlinsko osišče," pravi vodja fašistov v Italiji, "je šele začelo poslovati. Naj se nihče ne drzne nas izzivati. Pri prvem napadu bomo udarili nazaj. Laški orli imajo dolge kljune.in so delani iz najfinejšega jekla. . ." Lindbergh se namerava naseliti v Zed. državah Washington, 11. aprila. Col. Lindbergh, znameniti zrakoplo-vec, se je vrnil v Zedinjene države in govori se, da se namerava tu rtalno naseliti, dočim je dose-c!aj živel pet let v Angliji, kamor „'e odpotoval kmalu potem, ko so mu ugrabili in ubili sina prvorojenca. Te dni se bo Lindbergh posvetoval s člani ameriškega generalnega štaba, kateremu bo priporočil, da Amerika nadaljuje z oboroževanjem, "predno bo prepozno." Zlasti poudarja Lindbergh, da ima Nemčija tako močno zračno flotilo, da je ne preseke nobana država v Evropi. -•- Anglija želi pridobiti Bolgarsko za zvezo Sofia, Bolgarska, 11. aprila. V diplomatičnih krogih se poroča, ca namerava Anglija v zadnjem trenutku pridobiti Bolgarsko na svojo stran. Mnogi so mnenja, rla je to angleško prizadevanje prišlo prepozno, in da če postane položaj na Balkanu kritičen, da £•3 bo Bolgarska raje pridružila Italiji in Nemčiji. Splošno mnenje je pa, da bo Bolgarska čakala do zadnjega trenutka, predno bo padla odločitev. Bolgarska zahteva južno Dobrudžo od Romunske in gotove macedonske okraje od Jugoslavije. Poroča se tudi, da je Jugoslavija poslala 9,000 mož nadalnjega vojaštva na bolgarsko mejo. --o- Argentinski delavci so proti fašistom Buenos Aires, Argentina, 11. aprila. Argentinska delavska zveza je soglasno nastopila z argentinsko vlado, ki je odredila, da se dožane s posebno preiskavo, kake daleč sega vpliv fašistov v Argentini. 500.000 delavcev, ki so združeni v raznih unijah v Argentini bo vprizorilo 14-urni splošni štrajk proti fašizmu. -•- Albanski kralj je na potu proti Egiptu Ateine, Grška, 11. aprila. Albanski kralj Zog je na potu zaeno s kraljico proti Egiptu. Ako bi ostal na grških tleh bi to pomenilo, da Italija smatra kot sovražnost cd strani Grške. Kralj Zog je s svojim spremstvom raje odpotoval v Egipt kot da bi dalal neprilike grški državi. V spremstvu albanskega kralja se naha-a 115 oseb. -o-- Boljše delo Kot naznanja državni urad za posredovanje dela v Clevelandu so privatne industrije tekom marca meseca sprejele na delo 3,522 dosedaj brezposelnih delavcev. Tozadevno je bil mesec marec j ako ugoden. Tudi v mesecu i aprilu se pričakuje, da bodo privatne industrije začele z boljšim' delom. j -o-- —V Buenos, Aires, Argentini, je umrl Alojzij Zidar, star 40 let in doma iz Kazelj, občina Štorje pri Sežani. Podlegel j je operaciji na želodcu. — Is-I totam sta bila prve dni febru-, ar j a poročena Anton Ušaj iz j Št. Petra pri Gorici in Rozina I Lasič iz Vertojbe pri Gorici ter j Marij Šuligoj in Alojzija Mer-| vič. 23AU0GLASI Išče se dekle za hišna dela. Vprašajte pri Norwood Appliance Co., 6104 St. Clair Ave. (85) Proda se mesnica v sredini slovenske naselbine, blizu šole sv. Vida. Za naslov se poizve v uradu tega časopisa. _(87) Piano naprodaj i j ako poceni. Za naslov vpraša j-! te v uradu tega časopisa. (85) , Naprodaj je de bro idoča slovenska konfekcijska in grocer i j ska trgovina. Pro-| da se po zmerni ceni. Lepo priliko imate, ako kupite takoj. Za naslov vprašajte v uradu tega | lista. (90) t Skrivnosti ruskega carskega dyora ROMAN —Ti vidiš torej, svetnica moja, da je potrebna samo ena edina tvoja beseda in jaz bom postal zopet pošten. Vdova Simonovna mu položi svojo roko na ramo. — Rada bi izrekla to besedo, toda ne zato, da bi postala tvoja žena, temveč da bi te vrnila na pravo pot. Toda moje ustnice ne morejo govoriti, ne morejo reči, da te ljubim, Kara Ahmed, ker bi bila to laž. Kara Ahmed poskoči in vzklikne: —Kako naj to razumem? — Toda kaj vprašujem, — ti nisi svobodna! Ali si se morda zaobljubila drugemu? —In če bi bilo tako? — odvrne žena. —če bi bilo tako? — vzklikne on. — Glej, raztrgal bi tvojo obljubo, ki si jo dala drugemu, tako kot trgam ta robec. On vzame iz žepa robec, pretrga ga na polovico in ga vrže vdovi pred noge. —Sramuj se, Kara Ahmed, — odvrne ona. — Ali misliš, da bom jaz kedaj prelomila svojo obljubo? —Ne, to kar sem enkrat obljubila, to bom držala. —Kdo je oni, ki si mu dala svojo besedo? — vzklikne Kara Ahmed. — Povej mi, kako se imenuje. Odšel bom k njemu, vrgel se mu bom pred noge ter mu rekel: — Gospod, dajte ji svobodo! Ona ne ljubi več vas, temveč mene, Kara Ahmeda. Poljubil mu bom noge, objel njegovi koleni ter ga zaklinjal, naj ti da svobodo. A če bo ostal trdosrčen, če ga moje solze in moje zaklinja-nje ne bo ganilo, ne bom pozabil, da se nahaja za mojim pasom bodalo; jaz bom dosegel s silo to, kar želim. Kara Ahmed potegne svoje bodalo, kot da bi že stal pred tem za-sovraženim človekom. Toda lepa vdova Simonovna ga prime za roko. —Za Boga, — vzklikne ona, — ali ho|češ postati morilec? Onega človeka ne moreš najti, daleč je od tebe. ^ Mislila je na Bojanovskega, ki ga še vedno ni mogla pozabiti, četudi je on preziral njeno ljubezen. Toda Kara Ahmed je drugače razumel njene besede. Mislil je, da se razlikuje od svojega tekmeca po položaju, razumel je tako, a ne da je razdalja med njima tako velika. A kdo bi mogel biti oni, ki je posedoval srce lepe vdove? Kdo drugi, kot župnik Nean-drovič? često je videl, kako je gledal Neandrovič lepo vdovo, kako je prijemal pri vsaki priliki njeno roko. Da, nihče drugi ni mogel biti njegov tekmec kot človek, ki ga je sprejel v svojo hišo. — Zakaj ne govoriš jasno z menoj? — vpraša on. — Zakaj mi ne poveš imena onega, ki ga ljubiš ali ki si ga vsaj ljubila, predno si mene spoznala? — V to hišo me je pripeljal šam vrag. Ne bom se'niti mogel maščevati njemu, onemu človeku, ki ga ljubiš, ker mi je nudil gostoljubnost. Lepa vdova tiho krikne. —Kaj govoriš, Kara Ahmed? — zajeclja ona. — Vendar ne misliš, da — —Da, mislim, da pripada tvoje srce Neandroviču. On in nih-'•» T*-'"" ' ----J A crushing indictment of Nazi te* j (Produced by Lenfilm, Leningrad, V S. S. V SREDO IN ČETRTEK 12. IN 13. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ^ My in stane samo: 9 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland*^ ROJAKI, podpirajte predvsem trgovce, ki oglašajo v "A.ME/RISK.I DOMOVINI" Trgovci, ki podpirajo vaš list, so vredni vaše podp CJL