S H S tudia istorica lovenica Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Humanities and Social Studies Review letnik 22 (2022), št. 3 ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU MARIBOR 2022 Studia Historica Slovenica Tiskana izdaja ISSN 1580-8122 Elektronska izdaja ISSN 2591-2194 Časopis za humanistične in družboslovne študije / Humanities and Social Studies Review Izdajatelja / Published by ZGODOVINSKO DRUŠTVO DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU/ HISTORICAL SOCIETY OF DR. FRANC KOVAČIČ IN MARIBOR http://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU/ ZRI DR. FRANC KOVAČIČ IN MARIBOR Uredniški odbor / Editorial Board dr. Karin Bakračevič, dr. Rajko Bratož, dr. Neven Budak (Hrvaška / Croatia), dr. Jožica Čeh Steger, dr. Darko Darovec, dr. Darko Friš, dr. Stane Granda, dr. Andrej Hozjan, dr. Gregor Jenuš, dr. Tomaž Kladnik, dr. Mateja Matjašič Friš, dr. Aleš Maver, dr. Rosario Milano (Italija / Italy), dr. Jurij Perovšek, dr. Jože Pirjevec (Italija / Italy), dr. Marijan Premović (Črna Gora / Montenegro), dr. Andrej Rahten, dr. Tone Ravnikar, dr. Imre Szilágyi (Madžarska / Hungary), dr. Peter Štih, dr. Polonca Vidmar, dr. Marija Wakounig (Avstrija / Austria) Odgovorni urednik / Responsible Editor dr. Darko Friš Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča Koroška cesta 53c, SI–2000 Maribor, Slovenija e-pošta / e-mail: darko.fris@um.si Glavni urednik / Chief Editor dr. Mateja Matjašič Friš Tehnični urednik / Tehnical Editor David Hazemali Članki so recenzirani. Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. The articles have been reviewed. The authors are solely responsible for the content of their articles. No part of this publication may be reproduced without the publisher's prior consent and a full mention of the source. Žiro račun / Bank Account: Nova KBM d.d. SI 56041730001421147 Tisk / Printed by: Itagraf d.o.o. http: //shs.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si Izvlečke prispevkov v tem časopisu objavljata 'Historical – Abstracts' in 'America: History and Life'. Časopis je uvrščen v 'Ulrich's Periodicals Directory', evropsko humanistično bazo ERIH in mednarodno bibliografsko bazo Scopus (h, d). Abstracts of this review are included in 'Historical – Abstracts' and 'America: History and Life'. This review is included in 'Ulrich's Periodicals Directory', european humanistic database ERIH and international database Scopus (h, d). Studia historica Slovenica, Časopis za humanistične in družboslovne študije, je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 487. Izdajo časopisa je omogočila Agencija za raziskovalno dejavnost RS. Co-financed by the Slovenian Research Agency. S H S tudia istorica lovenica Ka za lo / Con tents Član ki in raz pra ve / Pa pers and Es says RENATO PODBERSIČ: Sij Davidove zvezde na sončni strani Alp. Judje pri nas med Jugoslavijo in Slovenijo ........................................................................637 The Shine of the Star of David on the Sunny Side of the Alps. Slovenian Jews between Yugoslavia and Slovenia GREGOR JENUŠ in DEJAN VALENTINČIČ: Nemškogovoreča narodna skupnost na Slovenskem in vprašanje ustavnega priznanja ......................................................................................................................................................663 The German-speaking Community in Slovenia and the Question of Constitutional Recognition ANA ŠELA in MATEJA MATJAŠIČ FRIŠ: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 na Slovenskem: predvolilni boj ...............................................717 Elections to the Constituent Assembly in 1920 in Slovenian Lands: The Pre-Election Struggle TOMAŽ IVEŠIĆ: Jugoslovani v povojnih popisih prebivalstva ....................................767 Yugoslavs in the Post-War Population Censuses ALEŠ MAVER: Zapleteni zemljepis demokratizacije. Prehodi v demokracijo v srednji in vzhodni Evropi ob koncu 20. stoletja ..........................................................................................................................791 A Complicated Geography of Democratization: Transitions to Democracy in Central and Eastern Europe at the End of the Twentieth Century LÁSZLÓ GÖNCZ: Madžarska narodna skupnost v času osamosvojitve Slovenije in ustavnih sprememb ter sprejetja nove ustave (1989–1991) .............................................................................................................823 The Hungarian National Community at the Time of Slovenia's Independence, the Related Constitutional Amendments, and the Adoption of the New Constitution (1989–1991) S H S tudia istorica lovenica PRIMOŽ MLAČNIK: Dekonstrukcijskost manjšinskih detektivskih romanov Sergeja Verča .....................................................................................859 The Deconstructiveness of Sergej Verč's Minor Detective Novels Avtorski izvlečki / Authors' Abstracts .............................. 887 Uredniška navodila avtorjem / Editor's Instructions to Authors ............................................... 893 Studia Historica Slovenica / letnik / year 22 (2022) ........................................................................... 903 S H S tudia istorica lovenica 717 S H S tudia istorica lovenica DOI 10.32874/SHS.2022-19 Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 na Slovenskem: predvolilni boj Ana Šela Mag. prof. zgodovine in mag. prof. slov. jezika in književnosti, mlada raziskovalka Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino Koroška cesta 160, SI–2000 Maribor, Slovenija e-pošta: ana.sela1@um.si Mateja Matjašič Friš Dr., znanstvena sodelavka Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino Koroška cesta 160, SI–2000 Maribor, Slovenija e-pošta: mateja.matjasic-fris@um.si Izvleček: Avtorici v prispevku na podlagi arhivskega in časniškega gradiva ter že izdane znanstvene literature predstavita volilni boj pred volitvami v Ustavodajno skupščino, ki so potekale 28. novembra 1920. V uvodu razjasnita tedanje politično stanje na Slovenskem, ki se je oblikovalo v novi državi, Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Podrobneje se posvetita predvolilnemu ozračju na Slovenskem in programom na volitvah sodelujočih strank, že ustaljenim Slovenski ljudski stranki, Jugoslovanski socialnodemokratski stranki in Jugoslovanski demokratski stranki, ter novim Samostojni kmetijski stranki, Narodno socialistični stranki, Komunistični stranki Jugoslavije in Prekmurski gospodarski (verstveni) stranki. Prispevek zaključita s pojasnitvijo poteka volitev po Zakonu o volitvah narodnih poslancev ter rezultatom volitev na Slovenskem, ki je bil nedvomno tudi posledica predvolilnega boja v novembru 1920. Ključne besede: volitve v konstituanto, 1920, Ustavodajna skupščina, Kraljevina SHS, katoliški tabor, liberalni tabor, delavski tabor Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Maribor, letnik 22 (2022), št. 3, str. 717–766, 236 cit., 1 preglednica, 10 slik Jezik: slovenski (izvleček slovenski in angleški, povzetek angleški) A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 718 Uvod1 Leto 1920 je bilo za slovenski narod nedvomno pestro: polno temeljnih odlo- čitev, ki so zaznamovale njegovo etnično, socialno, predvsem pa politično pri- hodnost, od podpisa rapalske pogodbe, koroškega plebiscita, pa do volitev v ustavodajno skupščino 28. novembra 1920, ki so preoblikovale slovenski (in jugoslovanski) politični parket. Že marca 1919 je začelo v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (dalje SHS) delovati Začasno narodno predstavništvo, prvo predstavniško telo v novi skupni državi z 296 poslanci, od katerih so jih jugoslovanske dežele nekdanje Avstro-Ogrske dobile 176, od tega slovenske 32. Bilo je konstituirano z odlo- kom, saj zaradi izrednih (in kaotičnih) razmer, ki so vladale v državi po svetovni vojni, volitev še ni bilo mogoče izpeljati. Njegov glavni cilj je bil sprejetje volil- nega zakona. Prvi predlog zakona je bil podan že avgusta 1919,2 a je šele po letu in pol delovanja, 2. septembra 1920, Začasno narodno predstavništvo končno sprejelo Zakon o volitvah narodnih poslancev v ustavodajno skupščino,3 ko so tudi spremenili uradno ime države iz Kraljestvo SHS v Kraljevino SHS.4 Cilj poslancev, ki so bili izvoljeni v Ustavodajno skupščino, je bil pripraviti ustavo in s tem krojiti prihodnost skupne države. Poslanci so namreč "celi dve leti kovali in sklepali temeljne zakone ali postave za celo [našo] državo".5 Z volitvami, med drugim tudi v Ustavodajno skupščino leta 1920, se je podrobno ukvarjal vsestranski zgodovinar Vasilij Melik, pri čemer je zlasti nazorna in pregledna njegova razprava v prispevku "Izidi volitev v konstituan- to leta 1920".6 O analizi samega zakona o volitvah iz leta 1920 in tedanji volilni matematiki pa je pisal tudi zgodovinar Bojan Balkovec tako v svoji doktorski disertaciji Parlamentarne volitve v Jugoslaviji v letih 1920–1938 s posebnim poudarkom na Sloveniji kot v znanstvenih prispevkih.7 K poznavanju politične 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnih programov št. P6-0138: Preteklost severovzhodne Slovenije med srednjo Evropo in evropskim jugovzhodom, ki jih financira Javna agencija za raz iskovalno dejav- nost RS (ARRS). 2 Neda Engelsfeld, Prvi parlament Kraljestva Srba, Hrvata in Slovenaca – Privremeno narodno pred- stavništvo (Zagreb, 1989), str. 197. 3 "Zakon o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev", Uradni list deželne vlade za Slovenijo, 15. 9. 1920, št. 106. 4 Jurij Perovšek, "Politične razmere na Slovenskem leta 1920", Studia Historica Slovenica 21, št. 2 (2021), str. 496 (dalje: Perovšek, "Politične razmere na Slovenskem leta 1920"). 5 "Volitve v ustavodajno skupščino", Slovenski gospodar, 23. 9. 1920, št. 38, str. 1. 6 Vasilij Melik, "Izidi volitev v konstituanto leta 1920", Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 3, št. 1 (1962), str. 3–62 (dalje: Melik, "Izidi volitev v konstituanto leta 1920"). 7 Bojan Balkovec, "Vpliv volilne zakonodaje na izide parlamentarnih volitev v Narodno skupščino leta 1920 in 1923", Zgodovinski časopis 42, št. 3 (1988) (dalje: Bojan Balkovec, "Vpliv volilne zakono- daje na izide parlamentarnih volitev"); Bojan Balkovec, "Volilci in glasovanje o Vidovdanski ustavi", Zgodovinski časopis 43, št. 2 (1989). 719 S H S tudia istorica lovenica zgodovine tega obdobja, zlasti pregledu delovanja slovenskih političnih strank v obdobju med in po prvi svetovni vojni na Slovenskem, je v veliki meri pripo- mogel Jurij Perovšek tako s številnimi izvirnimi znanstvenimi članki kot mono- grafijami.8 Članek temelji na arhivskem gradivu, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije9, glavni vir pri preučevanju in raziskovanju zlasti predvolilnega boja v novem- bru leta 1920 pa so takrat izhajajoči časniki, ki so v največji meri predstavljali glasila tedanjih političnih taborov. Pregledovanje časniškega gradiva postaja z digitizacijo gradiva in digitaliziranimi podatkovnimi bazami za raziskovalce v današnjem času velika prednost, vendar so raziskovanje in natančni pregledi časniških besedil velikokrat dolgotrajni. Pričujoči prispevek temelji na analizi časniškega gradiva, ki ga je neizmerno veliko – v prvi vrsti zato, ker je v tem času vzklilo precej strank, ki so zahtevale pozornost in promocijo tudi v svojih in drugih glasilih, pa tudi ker so volitve predstavljale (in tega so se zavedali) pomembno točko pri oblikovanju nove države – zato so časniki predvolilne- mu boju in programom strank posvečali veliko oziroma največ prostora. Avto- rici sta za raziskavo predvolilnega boja ter volilne zakonodaje natančno pre- gledala večino v novembru leta 1920 na Slovenskem izhajajočih časnikov, ki so predstavljali osnovni in najbolj razširjen medij tedanjih političnih taborov, to so: Slovenec, Slovenski gospodar, Straža, Novine, Večerni list, Slovenski narod, Jutro, Ptujski list, Tabor, Naprej, Prekmurski glasnik, Rdeči prapor, Nova pravda in Kmetijski list. Analiza predvolilnega boja za volitve v Ustavodajno skupščino 1920 tako predstavlja dolgotrajno in celo zamudno delo, a dodano vrednost pri obrav- navi te tematike, ki ponuja veliko vzporednic s sodobnimi političnimi ozračji. 8 Npr. Jurij Perovšek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov (Ljubljana, 1998), str. 77–174; Jurij Perovšek, Liberalizem in vpraša- nje slovenstva: nacionalna politika liberalnega tabora v letih 1918–1929 (Ljubljana, 1996) (dalje: Perovšek, Liberalizem in vprašanje Slovenstva); Jurij Perovšek, Na poti v moderno : poglavja iz zgo- dovine evropskega in slovenskega liberalizma 19. in 20. stoletja (Ljubljana, 2005); Jurij Perovšek, "V zaželjeni deželi": slovenska izkušnja s Kraljevino SHS/Jugoslavijo 1918–1941 (Ljubljana, 2009); Jurij Perovšek, "Političnoupravna podoba Ljubljane v letih 1918–1941", Studia Historica Slovenica 14, št. 2–3 (2014), str. 291–338; Jurij Perovšek, "Vprašanje domoljubja na Slovenskem v času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev/Jugoslavije 1918–1941", Prispevki za novejšo zgodovino 54, št. 1 (2014), str. 231–243; Jurij Perovšek, "Tavčarjevo župansko devetletje 1912–1921", Studia Historica Slovenica 17, št. 2 (2017), str. 559–613; Jurij Perovšek, "Misel o Sloveniji in njeno udejanjenje v času od Majniške deklaracije do oblikovanja Države SHS in Narodne vlade SHS v Ljubljani", Studia Historica Slovenica 18, št. 2 (2018), str. 421–442; Jurij Perovšek, "Položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov", Prispevki za novejšo zgodovino 59, št. 2 (2019), str. 40–74; Jurij Perovšek, "Politični položaj na Slovenskem leta 1919", Studia Historica Slovenica 20, št. 2 (2020), str. 359–394; Perovšek, "Politične razmere na Slovenskem leta 1920", str. 473–502 idr. 9 Arhiv Republike Slovenije (ARS), SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 720 Predvolilno ozračje Volivni boj se je razvnel na celi črti. Začela se je bitka, ki pretresa ljudske množice do v samotne hribe. Zavest neizmerne važnosti sedanjih volitev je spremenila sle- herno vas v vojno pozorišče, kjer se bo odločilo za naše ljudstvo vse.10 Nova politična stvarnost, ki se je ustvarila po vstopu v novo skupno drža- vo s sodelovanjem strank ter spoznavanjem političnih orientacij strank drugih narodnosti Kraljevine SHS, je na Slovenskem najmanj prizadela liberalni poli- tični tabor, ki se je lažje vključil in pridružil jugoslovanskim in monarhističnim idejam – prav tako si je s simpatijami iz Beograda poskušal razširiti politični vpliv, s katerim je na Slovenskem še zmeraj prednjačila Slovenska ljudska stran- ka (SLS). Do slednje so bili v Beogradu nezaupljivi in jo označili za nazadnja- ško in za nasprotnico srbskega jugoslovanstva,11 čemur so, kar se je še posebej izkazalo v predvolilnem boju za Ustavodajno skupščino, glasno pritrjevali tudi v slovenskem liberalnem taboru. Pa vendar so se tudi v slednjem začeli deliti;12 nastali sta dve ločeni liberalni stranki: kmečka (Slovenska kmetijska stranka (SKS)) in delavska (Nacionalno socialistična stranka (NSS)). Tretji, delavski/ marksistični tabor je prav tako doživljal pomembne "pretrese" oz. strankarski razkol med zmernejšimi člani socialdemokratske stranke ter radikalnejšimi član komunističnih nazorov, kar je rezultiralo v nastanku nove stranke, Komu- nistične stranke Jugoslavije (KSJ). Politični parket nove Kraljevine SHS je torej na različne načine vplival na položaj in nadaljnjo razvojno pot posameznih slo- venskih političnih strank. Na prvih volitvah v Ustavodajno skupščino so se že začrtale smernice tega nadaljnjega razvoja. Volilni boj se je uradno pričel mesec dni pred volitvami. Tako na ravni celotne skupne države kot ožje na Slovenskem se je pokazal kot oster politič- ni spopad predvsem med tradicionalnimi političnimi tabori,13 čeprav so bili rezultati volitev kasneje glede tega dokaj presenetljivi (npr. uspeh nove SKS na podeželju, ki se je poskušala vzpostaviti kot alternativa takrat dominantnim katoliškim narodnjakom Antona Korošca). Na Slovenskem je sodelovalo kar sedem strank oziroma so na njih nastopile vse tedaj obstoječe slovenske poli- tične stranke. 10 "Volivni boj za konstituanto", Slovenec, 30. 11. 1920, št. 249, str. 1. 11 Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države (Ljubljana, 2010), str. 147–149 (dalje: Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države). 12 Več o preoblikovanju liberalnega tabora: Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva. 13 Blaž Vurnik, "Politični boj med liberalnim in katoliškim taborom v slovenskem delu jugoslovanske države na prvih volitvah v Kraljevini SHS", Prispevki za novejšo zgodovino 42, št. 1 (2002), str. 21 (dalje: Vurnik, "Politični boj med liberalnim in katoliškim taborom v slovenskem delu jugoslovanske drža- ve") 721 S H S tudia istorica lovenica Eno ključnih vprašanj, ki so se ga v predvolilnem boju dotikale stranke na Slovenskem, je bilo slovensko narodno vprašanje. Na avtonomistično-federa- listično stališče sta se postavili katoliška SLS in liberalna NSS. Druge politične stranke – Jugoslovanska demokratska stranka (JDS) in SKS iz liberalnega tabo- ra ter Jugoslovanska socialdemokratična stranka (JSDS) in KSJ iz marksistične- ga tabora – so zagovarjale centralistično državno ureditev.14 Kot zapiše Andrej Rahten je v slovenskem tisku v letu 1920 mogoče zaznati "pravo tekmovanje v poudarjanju jugoslovanske državne misli med dvema tradicionalnima politič- nima taboroma". Oboji so poudarjali svoj predlog jugoslovanskega nacionaliz- ma in si hkrati lastili zasluge za ustanovitev nove države.15 Drugo pomembno vprašanje je bilo vprašanje vere in njene politične razse- žnosti. Katoliški tabor je podpiral politično in širšo družbeno dejavnost duho- vščine.16 Slovenske liberalne stranke, JDS, SKS in NSS, pa so poudarjale, da vera ne sme služiti politično-strankarskim ciljem.17 Tudi komunisti so se opredelili o vprašanju vere: zagovarjali so ločitev Cerkve od države in ukinitev vseh nje- nih javnih funkcij.18 Socialdemokrati temu vprašanju niso namenili posebne pozornosti, poudarili pa so, da se mora šola, poleg vplivov kapitala in militariz- ma, osvoboditi tudi vseh vplivov Cerkve.19 Prav tako pomembno je bilo vprašanje težavnih socialnih in gospodarskih razmer, ki jih je povzročila prva svetovna vojna. S tem povezano je bilo tudi stavkovno gibanje, ki je kulminiralo v železničarski stavki na Zaloški cesti spo- mladi 1920, kjer so v Ljubljani orožniki streljali na demonstrante. Ubitih je bilo 13 ljudi.20 Delavski tabor je med volitvami tako izkoristil situacijo in krivdo za tragedijo poskušal obesiti katoliškemu taboru, saj je bil v času stavke prome- tni minister, proti kateremu se je protest odvijal, prvak SLS Anton Korošec.21 Za socialno in gospodarsko problematiko je vsaka izmed strank ponujala svoje rešitve in ostro obsojala reševanje problemov političnih nasprotnic. 14 Jurij Perovšek, “V zaželjeni deželi” slovenska izkušnja s Kraljevino SHS/ Jugoslavijo 1918–1941 (Ljubljana, 2009), str. 145. 15 Andrej Rahten, "Koroščev državnopravni koncept v ustanovni dobi Kraljevine SHS", Studia Historica Slovenica 21, št. 2 (2021), str. 337 (dalje: Rahten, "Koroščev državnopravni koncept v ustanovni dobi Kraljevine SHS"). 16 "Velika manifestacija Slovenske Ljudske Stranke", Slovenec, 25. 10. 1920, št. 244, str. 1;" Slovensko ljudstvo!", Slovenec, 26. 10. 1920, št. 245, str. 1; "Vodilne misli za volilni boj v konstituanto Slovenec", Slovenec 2. 10. 1920, št. 225, str. 1. 17 "Poglavje o nagobčnikih", Slovenski narod, 7. 10. 1920, št. 229, str. 1; "Samostojni kmetje duhovščini", Kmetijski list, 26. 2. 1920, št. 9, str. 1; "K volitvam v konstituanto", Nova pravda, 10. 11. 1920, št. 44, str. 1. 18 "Volilna gesla in programi strank na Slovenskem", Rdeči prapor, 6. 10. 1920, št. 37, str. 1. 19 "Slovenskemu delavskemu ljudstvu k volitvam v konstituanto!", Naprej, 13. 10. 1920, št. 236, str. 1. 20 Mateja Ratej, ""Korošec vihti bič nad železničarji". Stavka železničarjev leta 1920 in minister za pro- met Anton Korošec", Prispevki za novejšo zgodovino 50, št. 1 (2010), str. 27–38; Miroslav Stiplovšek, "Železničarska in splošna stavka", v: Slovenska kronika XX. stoletja (Ljubljana 1997), str. 241, 309–310. 21 "Korošec vihti bič nad železničarji", Naprej, 9. 5. 1920, št. 107, str. 1, A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 722 Uradna glasila posameznih strank na volitvah sodelujočih strank so se s poetičnim, publicističnim pisanjem in z dramatičnimi naslovi zavzemala za svoje stranke in ostro blatila nasprotne tabore. Slovenska ljudska stranka (SLS): "Za avtonomijo, enakopravnost in socialno pravičnost!"22 Najmočnejša slovenska stranka z najdaljšo tradicijo je predvolilni boj uradno pričela z mariborskim shodom zaupnikov 30. septembra, njena glasila (Sloven- ski gospodar, Slovenec, Novine, Straža, Večerni list) pa so že prej opozarjala na zahteve oz. program stranke in prihajajoče volitve. Glavne smernice za volitve je SLS sprejela že 6. aprila 1920 na shodu v unionski dvorani, kjer se je stranka iz Vseslovenske ljudske stranke preimenovala v SLS.23 Vse stranke se z mrzlično naglico in veliko vnemo pripravljajo na zgodovinsko važen dan 28. novembra. Tudi naša, stranka (Kmetska zveza oziroma Slovenska ljudska stranka) vrši vse predpriprave za dober izid volitev. Pripravljeni smo na hud volilni boj.24 SLS se je zavedala, da mora v novi državi svoj položaj utrditi, saj je v novo okolje, kot že rečeno, stopila s predsodki proavstrijske, klerikalne, konservativne in republikanske stranke.25 SLS se je zavzemala za avtonomno usmerjeno ustavo, 22 Ime rubrike v časniku Slovenec v času volivnega boja. 23 Zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke", Slovenec, 8. 4. 1920, št. 79, str. 2–3. 24 "Volitve v ustavodajno skupščino", Slovenski gospodar, 23. 9. 1920, št. 38, str. 1. 25 Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države, str. 145 Spodbujanje h glasovanju v katoliškem taboru ("28. novembra vsi na volišče!", Slovenski gospodar, 4. 11. 1920, št. 44, str. 1) 723 S H S tudia istorica lovenica socialno politiko in enakovredno državo na vseh področjih.26 Anton Korošec je v svojih govorih in intervjujih odločno odklanjal federalizem in zagovarjal raz- delitev države na več pokrajin na temelju gospodarskih in kulturnih interesov.27 SLS je na dan volitev je povsem jasno poudarila svoj avtonomistični narodno- politični program in opozorila, da lahko npr. Ljubljana doseže kulturni razcvet, politično veljavo in gospodarski dvig le kot prestolnica avtonomne Slovenije.28 Jasno in nedvomno so se zavzemali za pokrajinsko avtonomijo Slovenije kot ene nerazdeljive kulturnozgodovinske in gospodarske enote v okviru celotne države s postavodajno močjo v okviru splošnih državnih zakonov.29 Na shodu 30. sep- tembra je govoril strankin prvak, karizmatični Anton Korošec, ki je kot nosilec strankine liste in kandidat za kvalificiranega poslanca opozoril, da se stranka zavzema za enakopravnost na vseh področjih, ne tako kot druge stranke, ki naj bi se opredeljevale predvsem za koristi posameznih razredov.30 Za nasprotnice je SLS imela vse stranke, ki so se, po mnenju časnika Slovenski gospodar, cepile, medtem ko "mi stojimo trdno in se ne razcepimo na nobeno stran".31 Novine, prekmursko glasilo SLS pod uredništvom Jožefa Klekla, je volivce že v oktobru opozarjala, da se 28. novembra "približava den sodbe, gda te tüdi vi volili, gda si vi sami lehko zvolite končnoveljano sodbo vaše bodočnosti".32 Že 10. oktobra so razglasile, da je bila SLS edina prava stranka, ki se je borila za slovensko avtonomijo, vse ostale stranke, liberalna (demokratska), socialdemokratična in kommunistična [napaka v besedilu] ali boljševiška tranka i samostojna kmeča stranka podreparica liberalne stranke, štero sobočka liberalna gospoda razglašajo v Prekmurji /…/ Te želejo, naj se vse ravna v Belgradi, naj Slovenski i Horvacki orsag nema drüge pravice, kak kaše poti i moste delati, vse drügo pa naj ide z Belgrada.33 V Novinah so na volivce želeli vplivati s poudarjanjem vrednot, za katere so si prizadevali, zlasti vere: "Štera stranka ma predpisano dolžnost, ka de vero branila? Samo 'kmečka zveza' ali slovenska ljüdska stranka".34 26 "Slovenskemu ljudstvu", Slovenski gospodar, 18. 11. 1920, št. 46, str. 1–2. 27 Rahten, "Koroščev državnopravni koncept v ustanovni dobi Kraljevine SHS", str. 343–344. 28 "Danes se odloči: ali avtonomna Slovenija ali centralizem", Slovenec, 28. 11. 1920, št. 273, 1. 29 "'Demokratska' avtonomija", Slovenec, 3. 11. 1920, št. 251, str. 1. 30 "Volitve v ustavodajno skupščino", Slovenski gospodar, 23. 9. 1920, št. 38, str. 1. 31 "Zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke v Ljubljani", Slovenski gospodar, 28. 10. 1920, št. 43, str. 3. Več o tem glej tudi: Jurij Perovšek, "Liberalci in Anton Korošec v letih 1918–1940", Acta Histriae 29, št. 4 (2021), str. 1015–1044; Jurij Perovšek, "Anton Korošec in štajerski liberalci", Studia Historica Slovenica 21, št. 2 (2021), str. 301–326. 32 "Nikaj od volitve", Novine, 31. 10. 1920, št. 44, str. 1. 33 "Na volišče", Novine, 10. 10. 1920, št. 42, str. 1. 34 "Ne pozabimo na toj pri volitvaj", Novine, 18. 10. 1920, št. 42, str. 1. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 724 Še posebej ostro je SLS nastopila proti članom JDS, označene za "srbijansko stranko, v kateri so združeni kapitalisti, verižniki, izvozničarji, korupcionisti in absolutisti",35 ki jih je v glasilu Slovenec obtožila za razkosanja slovenskega oze- mlja "/…/ v času, ko nezaslišana stiska ljudstva kar kriči po koncentraciji vseh naših sil."36 Glavne razlike so videli predvsem pri ureditvi jugoslovanske države: pri SLS so, kot rečeno, razvijali slovenski avtonomistični nacionalni program, JDS pa je skladno s svojim integralističnim jugoslovanskim nacionalnim stališčem zagovarjala centralistični sistem.37 Pri SLS so bili mnenja, da demokrati sloven- skemu narodu ne morejo ponuditi, kar je ta zahteval: resnično, demokratično in pravično avtonomijo, saj da bodo zavirali slovensko politiko v Beogradu,38 "ker je JDS stranka najhujših centralistov, ki le zdaj tik pred volitvami ponuja naivnim ljudem nekako potvorbo avtonomije. Po končanih volitvah bo JDS še to 'avto- nomijo' vrgla pod mizo in v konstituanti zagovarjala centralizem Pribičeviča."39 35 "Prognoze volilnih uspehov", Slovenec, 26. 11. 1920, št. 271, str. 1. 36 "Volivni boj za konstituanto", Slovenec, 30. 11. 1920, št. 249, str. 1. 37 "Volilni boj za konstituanto", Slovenec, 30. 10. 1920, št. 249, str. 1–2; "Na križ s Slovenijo«", Slovenec, 31. 10. 1920, št. 250, str. 1; "Volilni boj za konstituanto«", Slovenec, 31. 10. 1920, št. 250, str. 2; "Demokratska avtonomija", Slovenec, 3. 11. 1920, št. 251, str. 1; Volivni boj za konstituanto", Slovenec, 3. 11. 1920, št. 251, str. 2; "Avtonomija Slovenije – edina rešitev.", Slovenec, 19. 11. 1920, št. 265, str. 2; "Demokratske zasluge za avtonomijo", Slovenec, 20. 11. 1920, št. 266, str. 1; "Stara pesem", Slovenec, 20. 11. 1920, št. 266, str. 3; "Borba Jugoslovanska demokratske stranke proti avtonomnim pravicam Slovenije", Slovenec, 25. 11. 1920, št. 270, str. 2–3. 38 "Slovenskemu trgovstvu in obrtništvu!", Slovenec, 25 .11. 1920, št. 270, str. 1–2. 39 "Stara pesem", Slovenec, 20. 11. 1920, št. 266, str. 3. Očitanje napak JDS s strani katoliškega tabora ("S čem nas je osrečila 'Slovenska demokratska stran- ka?'", Slovenec, 30. 10. 1920, št. 249, str. 3) 725 S H S tudia istorica lovenica V SLS so demokrate poleg političnih prevar, špekuliranj pri postavljanju volišč, "zevanju volivcev in hujskanju proti 'klerikalizmu'"40 hkrati obsodili, da zagovarjajo zapostavljanje slovenskega jezika, kulture in nasploh slovenstva v javnem življenju, razdrobitev Slovenije in centralizem.41 Slovenec je zapisal: Poleg kmetov, delavcev in obrtnikov so v Slovenski ljudski stranki tudi krščansko- misleči pripadniki drugih stanov, ki hočejo pri stranki sodelovati v blagor kmet- skega, delavskega in obrtniškega stanu. Tako je v Slovenski ljudski stranki res zbrano vse ljudstvo, vsi stanovi, predvsem pa stanovi, ki so najbolje potrebni pomoči!42 Še posebej so se pri SLS obrnili proti Ivanu Tavčarju, prvaku stranke JDS. Zapisali so, da gre za "vase zagledanega politika, branitelja neomejene zasebne lastnine, kapitalista in branitelja ljubljanskih milijonarjev",43 ki v svojih vzhiče- nih govorih širi neresnice, nesmisle in neresnosti ter predvsem prazne fraze.44 Ob prelomnem dogodku za slovenski narod, Koroškem plebiscitu, so se med seboj še posebej trdo "udarili" pri SLS in JDS in drug drugega krivili za izgubo. Medtem ko so pri JDS krivili SLS in enega od najbolj prominentnih slovenskih političnih voditeljev v postimperialnem tranzicijskem obdobju Janka Brejca, 40 "Volivni manever liberalne stranke!", Slovenec, 24. 11. 1920, št. 269, str. 1–2; "Demokratske mahinacje proti SLS", Slovenec, 18 . 11. 1920, št. 264, str. 2; "Kako se hoče JDS iz strahu pred volitvami ohraniti na površju", Slovenec, 23. 11. 1920, št. 268, str. 3; "Volivna sredstva JDS", Slovenec, 27. 11. 1920, št. 271, str. 1–3; "Volilno pravico Vam hočejo vzeti", Slovenski gospodar, 11. 11. 1920, št. 45, str. 2; "Napad na volivno svobodo", Večerni list, 5. 11. 1920, št. 252, str. 1; "Ljudstvo v boju za svoje pravice", Večerni list, 5. 11. 1920, št. 252, str. 1. 41 "Slovenci! Kaj se slovenskemu narodu obeta od SLS in JDS", Slovenec, 28 11. 1920, št. 273, str. 1; "Politične novice: Reklama", Slovenec, 21. 10. 1920, št. 241, str. 3; "Predpisan program", Slovenec, 28. 10. 1920, št. 247, str. 1; "Politični boj za konstituanto", Slovenec, 23. 10. 1920, št. 243, str. 2–3; "Volilni boj za konstituanto", Slovenec, 24. 10. 1920, št. 244, str. 1–2; "Volilni boj za konstituanto", Slovenec, 27. 10. 1920, št. 246, str. 2–3; "Stranka napredka in demokratizacije", Slovenec, 25. 11. 1920, št. 270, str. 1; "Volivni boj", Večerni list, 22. 10. 1920, št. 241, str. 1–2; "Liberalci zoper avtonomijo Slovencev", Večerni list, 29. 10. 1920, št. 247, str. 1. 42 "Volivni boj za konstituanto", Slovenec, 30. 11. 1920, št. 249, str. 1; Janez Ev. Kalan, "Volilni manever demokratov", Slovenec, 6. 11. 1920, št. 254, str. 1– 2. 43 "Dr. Tavčar – dr. Gosar", Večerni list, 26. 11. 1920, št. 244, str. 2. 44 "Dr. Tavčar – slamnati kandidat", Slovenec, 4. 11. 1920, št. 252, str. 2; "V boj za ljudsko ustavo", Slovenec, 6. 11. 1920, št. 254, str. 2–3; "V boj za ljudsko ustavo!", Slovenec, 7. 11 1920, št. 255, str. 2–3; "Politične novice", Slovenec, 7. 11. 1920, št. 255, str. 4; "Programna revščina dr. Tavčarja", Slovenec, 9. 11. 1920, št. 256, str. 1–2; "V boj za ljudsko ustavo", Slovenec, 10. 11. 1920, št. 257, str. 1–2; "V boj za ljudsko ustavo", Slovenec, 11. 11. 1920, št. 258, str. 2–3; "Umik dr. Tavčarja", Slovenec, 12. 11. 1920, št. 259, str. 2.; "Drugi odgovor dr. Tavčarja.", Slovenec, 13. 11. 1920, št. 260, str. 3; "Odgovor dr. Tavčarju", ", Slovenec, 14. 11. 1920, št. 261, str. 2; "Nov odgovor dr. Tavčarju", Slovenec, 16. 11. 1920, št. 262, str. 3; "Županovanje dr. Tavčarja", Slovenec, 24. 11. 1920, št. 269, str. 4; "Dr. Tavčar ostane v Ljubljani", Slovenec, 26. 11. 1920, št. 271, str. 1. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 726 takrat predsednika Deželne vlade za Slovenijo,45 da je namerno preprečil, da bi v plebiscitni delegaciji za Koroško sodelovali še predstavniki JDS, SKS in JDS. Naj bi namreč "špekuliral, da bo mogel pričakovani narodni uspeh na Koroškem izkoristiti kot klerikalen uspeh", kar so pri SLS zavračali. Na obtožbe so zapisali: "Koroška izguba je sad – jugoslovanske in slovenske politične nezrelosti."46 Drugi večji razhod med JDS in SLS je bilo vprašanje verske razsežnosti. Slo- venska ljudska stranka se je postavila na stališče verske svobode, miru in pri- jateljskega sodelovanja s pravoslavnimi in z muslimanskimi "brati". Medtem ko je JDS zagovarjala, da bi vera morala ostati na zasebni ravni in ne bi smela imeti nikakršnega vpliva na posameznikovo družbeno in politično ravnanje, je SLS je demokratom očitala, da s tem kratijo svobodo vere in zavajajo katolike, prepričujejo duhovnike, naj ne svetujejo o volitvah, če pa že, pa naj priporoča- jo kandidate JDS.47 Ta, v predvolilnem boju še posebej viden razhod med SLS in JDS je bil pravzaprav sestavni del zgodovinskega nasprotja med slovenskim političnim katolicizmom in liberalizmom.48 SKS, ki je predstavljala podeželsko alternativo Koroščevi stranki,49 pri SLS niso imeli za "samostojno", temveč za "privesek" liberalcev, "stranko gostilničar- jev, prekupčevalcev, mešetarjev, mesarjev in liberalnih britov", ki da deluje proti kmetom.50 Pri Slovencu so verjeli, da bo nova stranka razpadla zaradi notranjih razprtij in nestrinjanj51 ter lastne neresnosti v programu stranke, ki naj bi bil po 45 Andrej Rahten, "Brejčev drugi mandat: politični izzivi Deželne vlade za Slovenijo v letu 1920", Studia Historica Slovenica 21, št. 2 (2021), str. 503–530. 46 "Kdo je kriv?", Slovenec, 29. 10. 1920, št. 248, str. 1–2; Volilni boj za konstituanto", Slovenec, 29. 10. 1920, št. 248, str. 2. 47 "V boj za ljudsko ustavo", Slovenec, 5. 11. 1920, št. 253, str. 2–3; "V boj za ljudsko ustavo", Slovenec, 6. 11. 1920, št. 254, str. 2–3; "Dnevne novice: Kaj je demokratom do vere.", Slovenec, 12. 11. 1920, št. 259, str. 3. 48 Jurij Perovšek, O demokraciji in jugoslovanstvu. Slovenski liberalizem v kraljevini SHS/Jugoslaviji (Ljubljana, 2003), str. 44. 49 Andrej Rahten in Nina Steinbacher, ""V boj za staro pravdo!" – ustanovitev in delovanje Samostojne kmetijske stranke do konca zasedanja konstituante", Studia Historica Slovenica 19, št. 1 (2019), str. 73 (dalje: Rahten in Steinbacher, ""V boj za staro pravdo!"). 50 "Samostojna proti samoupravi Slovenije", Slovenski gospodar, 18. 11. 1920, št. 46, str. 3; "Volilni boj v konstituanto", Slovenec, 30. 10. 1920, št. 249, str. 3; "Za avtonomijo, enakopravnost in socialno pra- vičnost!", Slovenec, 18. 11. 1920, št. 264, str. 2; "Dnevne novice", Slovenec, 24. 11. 1920, št. 269, str. 3; "Dnevne novice", Slovenec, 25. 11. 1920, št. 270, str. 4; "Za avtonomijo, enakopravnost in socialno pravičnost!", Slovenec, 26. 11. 1920, št. 271, str. 2; "Čistokrvno bratovstvo JDS. in SKS." Slovenec, 13. 11. 1920, št. 260, str. 2; "Liberalni advokat zaupnik »Samostojne«", Slovenski gospodar, 21. 10. 1920, št. 42, str. 2; "Samostojna-liberalna zveza", Slovenski gospodar, 11. 11. 1920, št. 45, str. 3; "Poslušajte, kako vas farbajo", Slovenski gospodar, 11. 11. 1920, št. 45, str. 3; "Samostojna vodi kmete za nos", Slovenski gospodar, 18. 11. 1920, št. 46, str. 2–3; "Samostojni in liberalci vse eno", Slovenski gospodar, 18. 11. 1920, št. 46, str. 5; "Samostojni divjajo", Slovenski gospodar, 18. 11. 1920, št.46, str. 5–6; "Voli dobro", Slovenski gospodar, 23. 11. 1920, št. 47, str. 1–2; "Kaj je z liberalci", Slovenski gospodar, 24. 11. 1920, št. 48, str. 1; "Volivni boj", Večerni list, 22. 10. 1920, št. 241, str. 1–2. 51 "Klavern shod SKS.", Slovenec, 6. 11. 1920, št. 254, str. 2; "Ali je 'Samostojna' kmetska stranka", Slovenec, 7. 11. 1920, št. 255, str. 3; "Beg iz SKS", Slovenec, 9. 11. 1920, št. 256, str. 2; "Nesrečni nosilec 'Samostojne'", Slovenec, 10. 11. 1920, št. 257, str. 1–2. 727 S H S tudia istorica lovenica njihovem napolnjen z bleščečimi besedami in s frazami, a brez podlage.52 Eno glavnih volilnih baz so za SLS predstavljali kmetje, zato je apelirala nanje, da se na volitvah pravilno odločijo: Stranka, ki je zrasla iz laži, stranka, ki se je posluževala v dosego svojega name- na laži in vseh nedovoljenih sredstev, ta stranka si je sama pisala smrt. Slovenski kmet! Bodi 28. novembra 1920 odločen sodnik!53 Glavno kritiko je SLS SKS namenjala zaradi domnevnega sovraštva do vere.54 Slovenec je poročal celo, da naj bi člani SKS v Rateški fari pri Škofji Loki sneli podobo Jezusa s križa in namesto njega nanj nalepili svoj volilni plakat.55 SKS je največ privržencev imela prav na Štajerskem, zato sta se je še posebej "lotila" v Mariboru izhajajoča časnika Slovenski gospodar in Straža, zlasti kandidate za volitve v štajerskem okrožju, Ivana Ureka, Jožefa Drofenika in Ivana Mermolja. Njihovo glasilo, Kmetijski list, so označili za lažnivega, veri sovražnega,56 pogosto pa so objavljali tudi razna pisma ljudi, ki naj bi izstopili iz stranke Samostojnih.57 Narodni socialistični stranki, novi stranki liberalnega tabora, SLS ni posve- čala prevelike pozornosti. Kratke časopisne notice v Slovencu in Slovenskem gospodarju so v novembru pred volitvami zgolj bežno poročale o shodih nasprotnikov in glavnih kandidatih za prihajajoče volitve.58 52 K. "Razglajena S.K.S.", Slovenec, 13. 11. 1920, št. 260, str. 2; "Beg iz samostojne", Slovenec, 14. 11. 1920, št. 261, str. 2; "Divjaštvo SKS", Slovenec, 14. 11. 1920, št. 261, str. 2, "V boj za ljudsko ustavo", Slovenec, 17. 11. 1920, št. 263, str. 3; "Pred zgodovinskim trenutkom. V nedeljo se odloči usoda Slovenije. Ali avtonomija, kulturni procult in gospodarska bodočnost – ali brezpomembna pokrajina samouprave. Vsi zavedni Slovenci s SLS za pravice slov. ljudstva!", Slovenec, 27. 11. 1920, št. 271, str. 1–3; "Poraz Samostojne v Nemški Avstriji", Slovenski gospodar, 21. 10. 1920, št. 42, str. 3; Posavčan, "Proč z vero v Samostojno!", Slovenski gospodar, 28. 10. 1920, št. 43, str. 1–2; "Rekvizitorji – glavarji Samostojne", Slovenski gospodar, 28. 10. 1920, št. 43, str. 4. 53 K. "Razglajena S.K.S.", Slovenec, 13. 11. 1920, št. 260, str. 2. 54 "Kakšni ljudje so samostojni?", Slovenski gospodar, 18. 11. 1920, št. 46, str. 5; "Dopisi", Slovenski gospo- dar, 18. 11. 1920, št. 56, str. 5; "Samostojni niso proti veri in cerkvi", Slovenski gospodar, 24. 11. 1920, št. 48, str. 1. 55 "Dnevne novice. Samostojni divjaki.", Slovenec, 27. 11. 1920, št. 271, str. 4 56 "'Kmetijski list' na laž postavljen", Slovenski gospodar, 4. 11. 1920, št. 44, str. 2; "Domača politika. Uboga Slovenija", Slovenski gospodar, 4. 11. 1920, št. 44, str. 4–5, "Obljuba dolg dela", Slovenski gospodar, 24. 11. 1920, št. 48, str. 1; "Ali je Samostojna kmetska stranka?", Straža, 5. 11. 1920, št. 123, str. 2; "Dopisi", Straža, 5. 11. 1920, št. 123, str. 3; "Volilno gibanje", Straža, 12. 11. 1920, št. 126, str. 2. 57 "Izstop iz 'Samostojne'", Slovenski gospodar, 28. 10. 1920, št. 43, str. 4; "Oči se jim odpirajo", Slovenski gospodar, 28. 10. 1920, št. 43, str. 4; Jožef Vernik, "Izstop iz samostojne", Slovenski gospodar, 4. 11. 1920, št. 44, str. 6; "Proč od Samostojne", Slovenski gospodar, 24. 11. 1920, št. 48, str. 2. 58 "Shod volivcev iz zasedenega ozemlja", Slovenec, 21. 10. 1920, št. 241, str. 1–2; "Volivno gibanje nasprotnikov", Slovenec, 26. 10. 1920, št. 245, str. 5; "Mesto dr. Rybara", Slovenec 9. 11. 1920, št. 256, str. 2; "Pretep na političnem shodu", Slovenec 26. 11. 1920, št. 271, str. 4; "Kako so zborovali socijalisti?", Straža, 29. 10. 1920, št. 121, str. 2–3; "Narodni socijalisti tolčejo sami sebe v obraz s svojimi kandidatu- rami", Straža, 5. 11. 1920, št. 123, str. 2; "Gibanje socijalistov", Straža, 12. 11. 1920, št. 126, str. 2; "O SLS in NSS", Straža, 25. 11. 1920, št. 130, str. 3. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 728 Socialno demokracijo je SLS označila za "slepivo dete liberalizma",59 ki zasmehuje vero in cerkev.60 Zavračali so, da se stranka resnično bori za socialno enakost in jo obsodili, da je v njihovem 59 "Z Viča", Slovenec, 27. 11. 1920, št. 272, str. 2. 60 "Izjava", Slovenec, 27. 11. 1920, št. 272, str. 3; "Dopisi", Slovenski gospodar, 18. 11. 1920, št. 46, str. 6. Karikatura iz Večernega lista ("Kako se je 'širila' Socialdemokracija na Slovenskem", Večerni list, 22. 11. 1920, št. 265, str. 1) 729 S H S tudia istorica lovenica agitacijskem delovanju toliko surovosti in nasilstva proti drugače mislečim delavskim slojem /…/ Če bi socialdemokratska stranka bila prava socialna stran- ka, bi obrnila predvsem svojo skrb na to, da izgine iz njenih vrst prostaštvo, ki ima primere samo še pri agitatorjih Samostojne kmetijske stranke!61 Očitali so jim tudi, da so se obrnili proti kmetom,62 še zlasti pa proti katoli- ški veri.63 Na komunistično stranko, "rdečkarje",64 pri SLS niso polagali posebne pozornosti: "Jako zanimivi so komunistični shodi. Navadno se samo prepirajo s socijalnimi demokrati, kmetsko ljudstvo pa se zabava",65 norčevali so se iz nji- hove agitacije in jih dojemali kot "komedije"66 ter morebitne posledice njihove- ga političnega programa so primerjali s takratnim stanjem v Rusiji. Še zlasti so se razhajali pri vprašanju vere, kjer jo je komunistična stranka zavračala,67 še zlasti mešanje vere in politike, SLS pa je opozarjala tudi na preganjanje duhovnikov v Rusiji in na Madžarskem in s tem na kršenje osebnih pravic in svoboščin ter na splošno nasilje, ki naj bi spremljalo komunistično revolucijo.68 Ostro je katoliški tabor napadel tudi Prekmursko gospodarsko stranko oz. "Šerügovo domačo stranko".69 Kleklove Novine so zapisale, da skuša nova stran- 61 "Avtonomija Slovenije – edina rešitev", Slovenec, 19. 11. 1920, št. 265, str. 2; "Ko so bili socialisti mini- stri", Večerni list, 25. 10. 1920, št. 243, str. 1. Franc Ž., "Svoboda in teror", Večerni list, 29. 10. 1920, št. 247, str. 1–2; "Volivni boj", Večerni list, 29. 10. 1920, št. 247, str. 2; "Socialdemokracija v dejanju", Večerni list, 2. 11. 1920, št. 249, str. 1; "Volivni boj", Večerni list, 3. 11. 1920, št. 250, str. 1–2. 62 "V boj za ljudsko ustavo", Slovenec, 16. 11. 1920, št. 262, str. 3; "Klaverni shod JSDS.", Slovenec, 16. 11. 1920, št. 262, str. 3; "Pogajanja med 'Samostojno' in JDS", Slovenec, 11. 11. 1920, št. 258. 63 "Katoliška cerkev oskrunjena", Večerni list, 4. 11. 1920, št. 251, str. 1; "Kako svobodomiselni učitelj vzgaja mladino", Večerni list, 4. 11. 1920, št. 251, str. 1; "Pod vlado socialdemokracije", Večerni list, 4. 11. 1920, št. 251, str. 1; "V obrambo krščanskega delavstva", Večerni list, 4. 11. 1920, št. 251, str. 1; "Socialdemokracija proti veri", Večerni list, 17. 11. 1920, št. 261, str. 1; "Brezverski načrti socialistov", Večerni list, 24. 11. 1920, št. 267, str. 1. 64 "Dopisi", Slovenski gospodar, 28. 10. 1920, št. 43, str. 6–7; "Volilno gibanje", Straža, 26. 11. 1920, št. 131, str. 2–3. 65 "Rdeči preroki", Slovenec, 19. 11. 1920, št. 265, str. 2. 66 "Komedija v Ribnici", Slovenec, 19. 11. 1920, št. 265, str. 2. 67 "Proti komunistom", Slovenski gospodar, 21. 10. 1920, št. 42, str. 3; Divjaštvo komunistov", Slovenski gospodar, 23. 11. 1920, št. 47, str. 4; "Komunisti že »delijo«", Slovenski gospodar, 23. 11. 1920, št. 47, str. 4. 68 "Komunisti in vera", Slovenec, 21. 11. 1920, št. 267, str. 1–2; "Rdeči preroki, socialisti in komunisti", Slovenec, 24. 11. 1920, št. 269, str. 5; "Komunisti in socijalisti pogoreli", Slovenski gospodar, 28. 10. 1920, št. 43, str. 1; "V deželi komunistov", Slovenski gospodar, 28. 10. 1920, št. 43, str. 2; "Rdečica", Straža, 5. 11. 1920, št. 123, str. 4. "Volilno gibanje", Straža, 19. 11. 1920, št. 128, str. 2; "Rdeči preroki, socialisti in komunisti", Straža, 22. 11. 1920, št. 129, str. 7; "Ljudstvo naj pogine", Večerni list, 4. 11. 1920, št. 251, str. 1; I., "Naši komunisti", Večerni list, 16. 11. 1920, št. 260, str. 2; "Komunisti in delavsko ljudstvo", Večerni list, 20. 11. 1920, št. 264, str. 1; "'Svoboda in pokoj' v komunistični državi", Večerni list, 24. 11. 1920, št. 267, str. 1;"Blagoslov komunizma ali koga boš volil 28. novembra", Večerni list, 24. 11. 1920, št. 267, str. 1–2. 69 "Šerügova domača stranka", Novine, 7. 11. 1920, št. 45, str. 2–3; "Obljube in dejanja komunistov", Večerni list, 23. 11. 1920, št. 266, str. 1. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 730 ka v Prekmurju volivce z "lepim obljubami pritegniti k socialnim demokratom, komunistom in drugim protiverskim strankam." Zapisali so celo, da znajo biti celo "hujša 'nadloga' od Turkov".70 Za glavno "grožnjo" v Prekmurju je SLS torej imela Prekmursko gospodarsko stranko, zato jo je v volilnem boju označila za "protiprekmursko" in protiversko, ki "sovraži prekmurski jezik, ka ste slovenski ne vüpali niti gučati, imena svojih postenih staršov dal prepisati…"71 Slovenec je novo stranko označil za "madžaronsko",72 kjer naj bi imeli "pač pribežališče vsi nezadovoljneži s sedanjo upravo."73 Načelstvo SLS je sicer ob koncu volitev svoj volilni boj opisalo tako: Volivna borba v Sloveniji se je izvršila v znamenju avtonomističnih teženj. Slov- enska ljudska stranka je šla v volitve z jasnim avtonomističnim programom, ki po eni strani jamči državno edinstvo, na drugi pa omogoča gospodarski in kulturni razvoj pokrajin, ki ga mori in zadržuje centralizem.74 Jugoslovanska demokratska stranka (JDS): "Za edinstvenost in konsolidacijo države!"75 Že dokaj zgodaj je svoj predvolilni boj začela biti tudi slovenska JDS, ki se je izre- kala predvsem za "edinstvenost" države in jugoslovanskost oz. za dekoncentra- cijo, razbremenitev osrednje uprave ter ureditev samouprave občin, okrajev in pokrajin. Zavzemali so se še za od politike neodvisno šolstvo in upravo, zaščiteno zasebno lastnino, agrarno reformo, ki bi temeljila na preprečevanju razdrobitve kmetij, enakopravnosti vseh verskih prepričanj ter proti zlorabi vere v politične namene. V zunanji politiki so se, kot piše Ptujski list, zanašali predvsem na dobre odnose s slovanskimi državami, zlasti s Čehi.76 Za svojo glavno nalogo si je stran- ka postavila finančno vprašanje in s tem skrb za srednji in nižji stan ter prizadeva- nje, "za blaženje gospodarskih nasprotji med stanovi in poklici."77 70 "Kakši šolski poduk zahteva Šerügova »domača stranka?«", Novine, 14. 11. 1920, št. 46, str. 1–2; "Šerügova domača stranka", Novine, 7. 11. 1920, št. 45, str. 2–3; "Nekaj od »Prekmurskoga lažnika«", Novine, 21. 11. 1920, št. 47, str. 4–5; "Prekmurci pazite!", Novine, 21. 11. 1920, št. 47, str. 7; "Šerügova »domača verstvena stranka« je nesreča za naše ljüdstvo! Zakaj?", Novine, 28. 11. 1920, št. 48, str. 1–3. 71 "Glasi", Novine, 31. 10. 1920, št. 44, str. 3; 72 "Volilni boj v Prekmurju", Straža, 26. 11. 1920, št. 131, str. 2. 73 "Prekmurje", Slovenec, 21. 11. 1920, št. 267, str. 3. 74 "Avtonomija in stranke", Slovenec, 3. 12. 1920, št. 276, str. 1. 75 "JDS za edinstvenost in konsolidacijo države", Slovenski narod, 6. 11. 1920, št. 254, str. 2. 76 "Program jugoslovenske demokratske stranke", Ptujski list, 31. 10. 1920, št. 44, str. 2; "Koga bomo volili 28. novembra?", Ptujski list, 28. 11. 1920, št. 48, str. 1; Dr. V. Kukovec, "Smernice JDS", Ptujski list, 28. 11. 1920, št. 48, str. 1–2; "Demokratska stranka in delavstvo ", Ptujski list, 28. 11. 1920, št. 48, str. 2. 77 "Volilci demokratje na noge!", Slovenski narod, 28. 11. 1920, št. 273, str. 3; "Odločitev", Slovenski narod, 21. 11. 1920, št. 267, str. 3; Gregor Žerjav, "Poziv naprednjakom na deželi", Slovenski narod, 27. 11. 731 S H S tudia istorica lovenica Že 12. septembra 1920 je JDS v Narodnem domu v Ljubljani priredila zbo- rovanje, v katerem je bil glavni govornik Albert Kramer, s čimer je začela svojo volilno kampanjo, govoril pa je tudi Karel Triller. V svojem govoru je pojasnil, da stranka vztraja pri ideji o državni enotnosti: "Mi hočemo eno svojo državo, enega vladarja, en parlament, eno vrhovno državno oblast, ki bo v vsem in vsa- kem času parlamentu odgovorna." Napadel je predvsem konkurenčno stranko SLS, ki jo je posredno obtožil morebitnih goljufij, ko je izjavil, da je volilni zakon tako zastavljen, da "klerikalci" ne bi mogli "s pritiskom in falsificiranjem popra- vljati srečo."78 Mi kličemo na boj proti klerikalni stranki, ki hoče nas Slovence odtrgati od skup- nega narodnega telesa ter ustvariti iz naših slovenskih pokrajin corpus separa- tum, ki bi naj bi tvoril oblast najopasnejšo struje v našem narodu — rimskega klerikalizma. (Živahno pritrjevanje.)79 S tem se je pričel predvolilni boj med JDS in SLS, boj, ki so mu glasila obeh strank namenjala največ črnila. Nosilec liste JDS je bil že večkrat omenjeni Ivan Tavčar, tedaj župan Ljubljane in urednik strankinega časopisa Slovenski narod, kamor je pisal kolumne in se v njih usmerjal, jasno, proti SLS, še zlasti proti članu SLS, Andreju Gosarju, ki sta si nasprotovala predvsem pri davčni in soci- alni politiki.80 Po programih, po izjavah vodilnih politikov in po pisavi strankinih časopisov vidimo, da se v novi državi borita dva bistveno ločena sveta v svojih pogledih na bodočnost države za zmago Na eni strani so demokratje, na drugi pa radikalci z našo SLS. Demokratje so se opetovano izrekli za zakonodajni centralizem, ena- kopravnost ver in plemen in za upravno dekoncentracijo.81 Če je SLS demokrate označevala za centraliste, kapitaliste, protislovensko usmerjene brezvernike, jim JDS v svojih glasilih Slovenski narod, Jutro, Tabor in Ptujski list ni ostala dolžna. V Slovenskem narodu so na primer vsakodnev- 1920, št. 272, str. 1; "Zakaj bomo volili demokrate?", Slovenski narod, 27. 11. 1920, št. 272, str. 2; "Kako bomo volili?", Slovenski narod, 27. 11. 1920, št. 272, str. 2; "Volilci demokracije na noge!", Slovenski narod, 28. 11. 1920, št. 273, str. 3; Uvodno besedilo, Jutro, 23. 10. 1920, št. 54, str. 1; "Uradništvo in avtonomija", Jutro, 3. 11. 1920, št. 63, str. 1–2; "Boj za Jugoslavijo", Jutro, 28. 11. 1920, št. 85, str. 1; "Kaj more danes vedeti vsak volilec", Jutro, 28. 11. 1920, št. 85, str. 1. 78 "Manifestacijsko zborovanje JDS", Slovenski narod, 14. 9. 1920, št. 209, str. 1. 79 Prav tam. 80 Ivan Tavčar, "Volilni manifest SLS", Slovenski narod, 29. 10. 1920, št. 248, str. 1; Ivan Tavčar, "Prvi odgo- vor", Slovenski narod, 12. 11. 1920, št. 259, str. 1; "Drugi odgovor", Slovenski narod, 13. 11. 1920, št. 260, str. 1–2. 81 "JDS za edinstvenost in konsolidacijo države", Slovenski narod, 6. 11. 1920, št. 254, str. 2. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 732 no objavljali razloge, zakaj ne glasovati za SLS. Očitali so jim "klerikalizem", poneumljanje kmeta, slabo gospodarsko oz. davčno politiko, imeli so jih za "že utrujeno" stranko brez moralnega čuta in inteligence, ki da "zasleduje le osebne in strankarske interese",82 ki bije nepošten boj, sloneč na množicah že ustalje- nih volivcev,83 zlasti na duhovščini, ki naj bi jo hujskali, da na ljudi apelirajo pri mašah, spovedi in prižnicah.84 Klerikalci se zavedajo, da nič več ne stoji med ljudstvom na tako trdnih tleh, kakor pred vojno. Vedo prav dobro, da jim je dober del slovenskega ljudstva, ki so a preje vodili na vrvici, okrenil hrbet in si poiskal novo politično orientaci- jo.85 82 "Klerikalni politiki", Slovenski narod, 10. 11. 1920, št. 257, str. 1 83 "Program Jugoslov. Demokratske stranke za volitve v konstituanto", Slovenski narod, 24. 10. 1920, št. 244, str. 1–2; "Klerikalna volilna taktika", Slovenski narod, 28. 10. 1920, št. 247, str. 1; "Klerikalci pov- zročitelji draginje", Slovenski narod, 7. 11. 1920, št. 255, str. 3; "Klerikalna stranka in davki", Slovenski narod, 9. 11. 1920, št. 256, str. 3; "O čem klerikalci molče?", Slovenski narod, 10. 11. 1920, št. 257, str. 2; "Obrtno stališče za volitve v konstituanto", Slovenski narod, 11. 11. 1920, št. 258, str. 1; "Obrtniki in volitve", Slovenski narod, 14. 11. 1920, št. 261, str. 1–2; "Napravite konec klerikalnemu hujskanju proti Srbom!", Slovenski narod, 18 11. 1920, št. 264, str. 3; "Kandidat obrtnikov pri SLS", Slovenski narod, 27. 11, 1920, št. 272, str. 1; "Reminiscence na bivšo dež. avtonomijo", Slovenski narod, 28. 11. 1920, št. 273, str. 1; "Volilna borba", Jutro, 27. 10. 1920, št. 57, str. 2; "Obrtniki in volitve", Jutro, 2. 11. 1920, št. 62, str. 1; "Ljubljana, 22. novembra", Jutro, 23. 11. 1920, št. 80, str. 1. 84 "Priprave za volitve v Sloveniji", Jutro, 20. 10. 920, št. 52, str. 2; "Političen teden", Jutro, 2. 11. 1920, št. 62, str. 2; "Ljubljana, 8. 11.", Jutro, 9. 11. 1920, št. 68, str. 1. 85 "Politične vesti", Slovenski narod, 4. 11. 1920, št. 252, str. 2. JDS je v svojem glasilu Slovenski narod s tem razdelkom v novembru 1920 vse do volitev v Ustavodajno skupščino vsakodnevno opozarjal svoje pripadnike, zakaj naj ne glasujejo za SLS ("Volilci!", Slovenski narod, 26. 11. 1920, št. 271, str. 4 (ponavljajoč se sestavek v več številkah)) 733 S H S tudia istorica lovenica Podpirali pa so vendarle SKS, ki naj bi po njihovem združevala tako kmeto- valce iz SLS, deloma liberalce.86 V že omenjenem zborovanju se je Karel Triller usmerili tudi proti JSDS, ki ji je očital oprijemanja boljševizma ter da v stranki ne zastopajo interesov vseh slojev, še zlasti ne najrevnejših. "Jedro socijalnodemokratične stranke tvori boljševizem, ki je vrgel čez krov vse duševne delavce ter ima srce samo za industrijske delavce in proglaša vlado proletarijata",87 Tabor pa jih je označil za nasilneže.88 JDS je na liberalni strani prav tako predstavljala najodločnejšo nasprotnico komunizma, npr. ob splošni in železničarski stavki leta 1920 je podprla Obzna- no, uredbo, s katero se je za obdobje zasedanja Ustavodajne skupščine do spre- jetja ustave prepovedala dejavnost komunističnih organizacij, in se tako posta- vila na stran oblasti. Njihova stališča so bila, da komunizem pomeni uničenje vsej kulturnih in civilizacijskih dosežkov meščanstva ter diktaturo manjšine nad večino, ki bi jo bilo potrebno zatreti, če ne gre drugače, tudi s silo. Tavčar je takoj po ustanovitvi komunistične stranke zapisal, da bo "komunizem poginil na vislicah".89 Odločno so nastopili proti "boljševizmu", ki ga je Tabor označil za največji pokret dvajsetega stoletja".90 Prav tako so ostro nastopili proti NSS, ki so jih obtožili "paktiranja" s komu- nistično stranko in socialnimi demokrati, da so neresna stranka z "otročjimi" kandidati, "katerih kvaliteta po večini ne zadostuje niti za občinske pisarje, ki nimajo pojma o velikih vprašanjih našega naroda in njegove države ter so le v enem veliki: v podcenjevanju razsodnosti naprednega ljudstva!"91 Prav tako jim je očitala, da "niso iti enega strela sprožili proti klerikalcem".92 Kdor v resnici narodno misli in čuti, ne more voliti liste narodnih socialistov, ki sicer na vse kriplje kriče, da so radikalno narodni, v resnici pa igrajo pod eno odejo s socijalnimi demokrati in komunisti.93 86 Priprave za volitve v Sloveniji", Jutro, 20. 10. 920, št. 52, str. 2; "Volilna borba", Jutro, 7. 11. 1920, št. 67, str. 2. 87 Prav tam, str. 2. 88 "To so seveda kavalirji!", Tabor, 23. 10. 1920, št. 49, str. 2. 89 Ivan Tavčar, "Komunizem?", Slovenski narod, 18. 4. 1920, št. 88, str. 1. 90 "Umirajoči pokret", Tabor, 3. 11. 1920, št. 57, str. 1; "Draginja in socijalizem", Tabor, 7. 11. 1920, št. 62, str. 2. 91 "Agitacijska sredstva NSS", Jutro, 21. 11. 1920, št. 79, str. 2; "Otročje postopanje", Jutro, 24. 11. 1920, št. 81, str. 3; "Zunanja in notranja politika", Tabor, 27. 10. 1920, št. 52, str. 2; "NS in volitve", Tabor, 28. 10. 1920, št. 53, str. 2; "Shod modraških razgrajačev", Tabor, 23. 11. 1920, št. 74, str. 1–2; "Zaplotna politika nar. socijalistov", Tabor, 27. 11. 1920, št. 78, str. 1; "Kapitalistovi idealisti", Tabor, 27. 11. 1920, št. 78, str. 1; "Vzori čistosti", Tabor, 27. 11. 1920, št. 78, str. 1–2; "Volilcem NSS", Tabor, 28. 11. 1920, št. 79, str. 2; "Modraši", Tabor, 28. 11. 1920, št. 79, str. 2. 92 "Poštenjaki", Slovenski narod, 7. 11. 1920, št 255, str. 3; "Narodni socijalci zvezani s klerikalci", Tabor, 27. 11. 1920, št. 78, str. 2. 93 "Politične vesti", Slovenski narod, 4. 11. 1920, št. 525, str. 2; "Čisti značaji – narodni socijalisti", Slovenski narod, 27. 11. 1920, št. 272, str. 3; "Borno zborovanje NSS", Slovenski narod, 27. 11. 1920, št. 272, str. 2–3. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 734 Samostojna kmetijska stranka (SKS): "V boj za staro pravdo!" SKS je kot nova stranka, nastala je namreč pod vodstvom nekdanjega člana Naro- dno napredne stranke Ivana Puclja šele leto prej, 1. junija 1919, v predvolilnem boju svojo dejavnost gradila predvsem na lastni promociji. Ustanovitev SKS so liberalci tako materialno in politično podprli, čeprav so pri SKS ostro zavrača- li kakršnokoli zvezo z JDS in poudarjali svojo samostojnost.94 Organizirala je vrsto zborovanj, shodov in sestankov, ki so bili najštevilčnejši na Štajerskem in na Dolenjskem. Na srečanjih so strankini odborniki opozarjali "kmetsko ljudstvo na potrebo močne kmetske organizacije in vzorne discipline".95 Pri vprašanju religi- je veri niso nasprotovali, so pa zagovarjali stališče, naj se je ne izrablja v politične namene. Somišljenike so pozivali, naj ustanavljajo knjižnice, bralna, izobraževalna in pevska društva ter seveda pridobivajo naročnike na njihovo glasilo Kmetijski list. Na shodih so v strankah izpostavljali predvsem položaj kmeta oz. kmetsko samo- stojnost (pomoč pri nabavi kmetijskih strojev, pripomočkov, gnojil, infrastrukture, ustanavljanje kmečkim potrebam prilagojenih šole, skrajšanje vojaškega roka za kmete), dohodninski davek, izvozno tarifo ipd. Hkrati so zagovarjali enakoprav- nost in odpravo privilegiranja posamičnih stanov.96 V volilnem boju so nastopili zlasti proti meščanskim strankam, pri čemer so bili najostrejši torej do SLS. 94 "Vsej javnosti!", Kmetijski list, 28. 10. 1920, št. 44, str. 1. 95 "Naši tabori, shodi in sestanki", Kmetijski list, 21. 10. 1920, št. 43, str. 2; "Naši tabori, shodi in sestanki", 11. 11. 1920, št. 46, str. 1; "Naši tabori, shodi in sestanki", 18. 11. 1920, št. 47, str. 3; "Naši tabori, shodi in sestanki", 25. 11. 1920, št. 48, str. 2. Glej tudi: "Šmartno ob Dreti", Kmetijski list, 7. 10. 1920, št. 41, str. 2; "Tabor SKS v Želimljah pri Ljubljani", Kmetijski list, 28. 10. 1920, št. 44, str. 2; "Pri Sv. Križu na Murskem Polju", Kmetijski list, 4. 11. 1920, št. 45, str. 2. 96 "Slovenskemu kmetu, slovenskemu ljudstvu!", Kmetijski list, 21. 10. 1920, št. 43, str. 1. Poziv JDS proti komunistom na dan volitev ("Volilci!", Slovenski narod, 28. 11. 1920, št. 273, str. 5) 735 S H S tudia istorica lovenica Voditelji teh strank, v mestih meščanski sloji, po deželi pa duhovniki in nekaj mogotcev, so si, ko so po kmetskih hrbtičkih zlezli na poslanske in pozneje na ministrske stolčke, ustvarili monopol na politiko, češ: ti, kmet, nas le poslušaj, saj itak nisi za politiko!97 Po njihovem mnenju pri SLS kmeta niso dobro zastopali oz. mu celo škodi- li98 ter zlorabljali vero v politične namene: "Nesramneži! Kdo je bolj nekrščanski kot oni sami?"99 Zapisali so, da se zavzemajo za avtonomijo le zato, ker vedo, da v Jugoslaviji nimajo večine, tako kot na Slovenskem.100 Z liberalci do večjih konfliktov ni prihajalo, češ da jih niti niso jemali za konkurenco,101 da so zgolj "pojejo slavo sebi in vlečejo obrtnika in trgovca".102 Nekaj kritik je bilo usmerjenih tudi k socialnim demokratom, ki so jih obto- žili, da so s tem, ko so se delavci sami organizirali, pri tem izključili možnost sodelovanja s kmeti, kar bi lahko vodilo v skupni cilj, da bi oblast nad narodi in državo imeli kmetje in delavci. Poudarili so tudi, da so volivci na podeželju teri- torij SKS, delavskim strankam pa očitali, da "rinejo nepošteno na deželo s svojo organizacijo".103 Njihovo glavno vodilo v volitvah je torej bilo: "Kar je na deželi, spada vse v eno stranko in ta je naša SKS, ki ima v programu zaščito vsakogar na deželi: kmeta, delavca in obrtnika."104 Jugoslovanska socialna demokratska stranka (JSDS): "Volite možé dela!"105 Prva socialnodemokratska stranka na Slovenskem je kot delavska stranka v predvolilnem boju poudarjala socialno enakopravnost in gospodarsko varnost 97 "Tabor SKS v Želimljah pri Ljubljani", Kmetijski list, 28. 10. 1920, št. 44, str. 2. 98 "Mi in druge stranke", Kmetijski list, 11. 3. 1920, št. 11, str. 2; "Demokrati se razkrinkavajo", Kmetijski list, 8. 7. 1920, št. 28, str. 3; "Brezpomembna stranka", Kmetijski list, 21. 10. 1920, št. 43, str. 2; "Tovariši, pozor!", Kmetijski list, 21. 10. 1920, št. 43, str. 2; "Kako je skrbela SLS: za kmeta?", Kmetijski list, 28. 10. 1920, št. 44, str. 1; "Naša prva zmaga", Kmetijski list, 4. 11. 1920, št. 45, str. 1; "Zakaj gremo svojo pot?", Kmetijski list, 11. 11. 1920, št. 46, str. 1; "Velik pomen našega nastopa", Kmetijski list, 18. 11. 1920, št. 47, str. 1; "Klerikalci", Kmetijski list, 18. 11. 1920, št. 47, str. 2–3; "Klerikalci", Kmetijski list, 25. 11. 1920, št. 48, str. 1–4; "Kdo je imel od vojne profit? Kdo je povzročil prisilne rekvizicije? Kdo je agitiral za vojna posojila in za nadaljevanje vojske?", Kmetijski list, 25. 11. 1920, št. 48, str. 2. 99 "'Slovenski gospodar' in carina", Kmetijski list, 29. 7. 1920, št. 31, str. 3; "Neomajena katoliška načela klerikalcev", Kmetijski list, 25. 11. 1920, št. 48, str. 2. 100 "Zakaj je 'Slovenska ljudska stranka' za avtonomijo?", Kmetijski list, 25. 11. 1920, št. 48, str. 2. 101 "Klerikalci, liberalci in mi", Kmetijski list, 7. 9. 1920, št. 37, str. 1. 102 "Obrtni kandidati JDS, SLS in SKS", Kmetijski list, 18. 11. 1920, št. 47, str. 1. 103 "Demokrati se razkrinkavajo", Kmetijski list, 8. 7. 1920, št. 28, str. 3. 104 "Volilna borba", Kmetijski list, 30. 9. 1920, št. 40, str. 1. 105 "Volite može dela!", Naprej, 25. 11. 1920, št. 272, str. 1. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 736 posameznikov. V narodnem vprašanju se je zavzemala za oblikovanje enotne jugoslovanske države, a je bila proti nadvladi ene države nad drugimi.106 Zahte- vala je obvezen, brezplačen in neverski pouk v ljudskih in izobraževalnih šolah in brezplačno višje šolstvo.107 Hkrati je poudarjala moč proletariata in sledenje socializmu oz. socialistični revoluciji. Etbin Kristan je na enem izmed shodov JSDS dejal: "Vprašanje le to, kako se bomo v tej socijalni revoluciji vedli, kako se bomo pripravljali na zadnji čin, kadar pride, da ga izvršimo zmagovito. Pri- pravljati se moramo ne le, da prekucnemo stari kapitalistični svet, ampak da postavimo na njegovo mesto nekaj boljšega /…/"108 V njihovem glasilu Naprej, s katerim je vodstvo JSDS po pretresih leta 1920 obnovilo stranko,109 so pisali: Smo pristaši svetovnega nazora, ki ga smatramo, da je najnaprednejši, katerega ideje bodo s svojim uresničevanjem dvignile človeštvo na višji kulturni nivo, mu nudile vedno boljše življenjske pogoje. Kdor gre v boj za svetovni nazor, načela in ne za osebe, ki naj bodo na vrhuncu in izkoriščale množice, ta misli pošteno.110 Tik pred volitvami so apelirali na svoje pristaše tako: Ali naj gre volilec takoj po volitvi domov? – Nikakor ne in za nobeno ceno ne. Volilec naj poišče svoje pristaše in naj jim pomaga pri agitaciji od osebe do osebe in od hiše do hiše, dokler ni prepričan, da je že zadnji njegov prijatelj in znanec glasoval. Šele nato naj gre domov.111 V največji meri se je obrnila proti meščanskim strankam in zlasti katoli- škemu gibanju, saj je zahtevala strogo ločitev cerkve od države in razglasitev vere za zasebno zadevo.112 SLS so obtoževali, da se opirajo na nekdanjo kariero 106 "Sijajen shod soc. dem. stranke v Ljubljani", Naprej, 21. 10. 1920, št. 243, str. 1–2; "Volite može dela!", Naprej, 25. 11. 1920, št. 272, str. 1; Državni uradnik, "Državnim uradnikom v premislek", Naprej, 25. 11. 1920, št. 272, str. 1–2; Štefan Z. Ivanič, "Ustava in narodno zdravje", Naprej, 25. 11. 1920, št. 272, str. 2; "Volite socijal-demokratično", Naprej, 25. 11. 1920, št. 272, str. 3. "Včerajšnji sijajni volilni shod", Naprej, 26. 11. 1920, št. 273, str. 2. 107 Jurij Perovšek, Programi političnih strank, organizacij in združenj na Slovenskem v času Kraljevine SHS (Ljubljana 1998), str. 7 (dalje: Perovšek, Programi političnih strank, organizacij in združenj na Slovenskem). 108 "Sijajen shod soc. dem. stranke v Ljubljani", Naprej, 20. 10. 1920, št. 242, str. 1–2. 109 Pomladi 1920 se je od stranke odcepila radikalna, "levičarska" struja in ustanovila Delavsko socialistič- no stranko Slovenije (DSSS), ki se je aprila vključila v vsejugoslovansko komunistično stranko. Zato so na izrednem kongresu JSDS 3. marca delegati JSDS in (takrat še) DSSS podpisali odcepitev, 13. aprila je bil na pogajanjih med delegati obeh strank celo podpisan sporazum o prenehanju obstoja JSDS, čemur se je vodstvo JSDS nato odreklo (Vida Deželak Barič, "Stranke marksističnega idejnopolitične- ga tabora na Slovenskem 1896–1941", Prispevki za novejšo zgodovino 57, št. 1, str. 84–111). 110 "Načela ali osebe", Naprej, 17. 11. 1920, št. 267, str. 1. 111 "Pozor volilci", Naprej, 27. 11. 1920, št. 274, str. 1. 112 "Dnevna kronika", Naprej, 11. 11. 1920, št. 260, str. 2. 737 S H S tudia istorica lovenica iz Avstro-Ogrske113 ter da na volivce vplivajo z vsemi možnimi triki,114 tako z osebnim vplivom kot agitacijo duhovništva in s cerkveno avtoriteto.115 Ozna- čili so jih za oderuške veleposestnike, bogate škofe, republikance in jih obtožili izkoriščanja delavca za lastne finančne interese.116 JDS so pri JSDS enačili s "klerikalci", saj naj bi podpirali meščanske intere- se, interese kapitalizma ("Demokratska stranka ni stranka malih ljudi, ampak stranka kapitalistov, ki izrabljajo v dosego svojih ciljev tudi tisto nekapitalistič- no inteligenco /…/"117).118 Obe meščanki stranki sta bili deležni oznak "zastarelosti", pretirane biro- kracije, dobičkarstva in izkoriščevalnosti. "Sedaj poginjata JDS in SLS kot ribni- ški konj, ko se je bil pravkar navadil stradati, pa je crknil."119 NSS so imeli za "zapeljano tržaško delavstvo", ki "trajno in odkrito ruši disci- plino v vrstah zavednega delavstva in pomaga raznim političnim špekulantom na noge."120 Pri Naprej so ugotavljali, da gre za liberalno stranko, ki je nastala zaradi "idealistov, ki so iz gole lahkovernosti in pomanjkljive razredne zavesti verjeli lepim besedam".121 Na svoje volivce so apelirali, naj ne nasedajo temu, da gre za socialistično stranko, ter NSS obrnejo hrbet.122 Obrnili so se tudi proti komunizmu in KSJ, ki so jo po njunem burnem raz- kolu poimenovali za "skrajnost" in "stranko norcev",123 jo obtoževali goljufij in jo označili za sleparko, ki "svetu laže, da se bori za uveljavljenje čistih in pravih demokratskih principov."124 Stranki so očitali nasilno revolucijo125 in zapelje- vanje delavcev: "Velike posledice že ima od buržuazije najeti in posneševani 113 "Osvobodilni program Slovenske ljudske stranke", Naprej, 27. 10. 1920, št. 248, str. 1. 114 "Volilni boj v Sloveniji", Naprej, 17. 11. 1920, št. 267, str. 3. 115 "Naš volilni boj sijajno napreduje", Naprej, 16. 11. 1920, št. 264, str. 1. 116 "Črni preroki – klerikalci", Naprej, 25. 11. 1920, št. 272, str. 3; "Voditelji SLS in njihovi milijoni", Naprej, 20. 11. 1920, št. 268, str. 3; "Vsem, ki stradate, ste brez stanovanj in nimate kaj obleči, zahvalite se kleri- kalizmu in kapitalizmu za to", Naprej, 22. 11. 1920, št. 269, str. 2; "Milijonarji! Vaša zagovornica je SLS", Naprej, 22. 11. 1920, št. 269, str. 2; Jakob Vehovec, "Odgovor g. Fr. Smoletu", Naprej, 23. 11. 1920, št. 270, str. 3. 117 "Volilni proglas demokratske zajednice", Naprej, 21. 10. 1920, št. 243, str. 2. 118 "Volilni program JDS in delavstvo", Naprej, 23. 10. 1920, št. 245, str. 1–2; "Ogledalo naših »demokra- tov«", Naprej, 12. 11. 1920, št. 261, str. 1–2; "Bedasta opazka Jutra", Naprej, 20. 11. 1920, št. 268, str. 2. 119 "Volilni boj v Sloveniji", Naprej, 23. 11. 1920, št. 270, str.2 120 "'Samostojni' narodni socialisti", Naprej, 17. 11. 1920, št. 267, str. 1; "Zizibambule iščejo pristaše", Naprej, 18. 11. 1920, št. 266, str. 1. 121 "'Samostojni' narodni socialisti", Naprej, 17. 11. 1920, št. 265, str. 1. 122 "Velikanska polomija Krumirske Ne Se Se", Naprej, 26. 11. 1920, št. 273, str. 2. 123 "Kaj so in kaj hočejo komunisti", Naprej, 26. 11. 1920, št. 273, str. 2; "Volite socijal-demokratično!", Naprej, 27. 11. 1920, št. 274, str. 3. 124 "Komunistična sleparija", Naprej, 23. 11. 1920, št. 270, str. 1; "Komunisti lažejo in obrekujejo", Naprej, 24. 11. 1920, št. 271, str. 3; "Dvojna igra komunistov", Naprej, 30. 11. 1920, št. 276, str. 2. 125 "Komunisti in parlament", Naprej, 29. 10 1920, št. 250, str. 1; "Ostra kritika", Naprej, 4. 11. 1920, št. 254, str. 1; "Komunisti frče", Naprej, 26. 11. 1920, št. 273, str. 2. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 738 komunizem, ne le v organizatoričnem, ampak tudi v materialnem in socijal- nem oziru /…/.126 Narodno socialistična stranka (NSS): "Malkontenti na plan!"127 NSS je bila ena izmed na novo vzklilih strank liberalnega tabora, ustanovlje- na 7. decembra 1919 po češkem zgledu na načelih meščanske liberalne levice in socialistov. Zavzemala se je za socialistični družbeni red in zmago delavstva nad gospodarskim kapitalizmom,128 zahtevala je osemurni delavnik, plačan delavski dopust, delavski zbornici, socialnem zavarovanju, izvedbo agrarne reforme, pa tudi za izboljšanje socialnega položaja invalidov.129 Čeprav mnogi menijo, da sta tako SKS kot NSS nastali kot politični manever liberalnega tabora v boju proti SLS, pa pri ustanovitvi narodnih socialistov JDS ni sodelovala.130 V njej so se sicer združili nekdanji podporniki JDS ter nekdanji člani JSDS, ki jim socialdemokratska stranka ni bila blizu zaradi njene internacionalistične usmeritve. NSS je svoje poglede najprej izražala v dnevniku Jugoslavija, od leta 1920 pa je bilo njeno glasilo Nova pravda. V svojem programu so se zavzemali za spremembo kapitalistične gospodarske organizacije v socialistično, mezdno razmerje pa v solastninsko, kar bi lahko dosegli s socializacijo kapitalističnih podjetij.131 Poleg splošne, enake, tajne in neposredne volilne pravice zagovar- jala še načelo, naj imajo tudi narodne manjšine pravico do svojih predstavni- kov v parlamentu.132 Veliko pozornosti so namenili tudi begunski problematiki 126 "Pred strankinim zborom", Naprej, 27. 10. 1920, št. 248, str. 1. 127 "Ta plava je ta prava!", Nova pravda, 26. 11. 1920, št. 58, str. 3. 128 "Za ves naš narod", Nova pravda, 4. 11. 1920, št. 39, str. 1; "Proletarci! Vsi kot en mož", Nova pravda, 11. 11. 1920, št. 45, str. 1. 129 Načelstvo Narodno-socijalistične stranke, "Naš oklic", Nova pravda, 23. 10. 1920, št. 34, str. 5–6; "Kaj hočemo?", Nova pravda, 2. 11. 1920, št. 37, str. 1; "Za ves naš narod", Nova pravda, 4. 11. 1920, št. 39, str. 1; "Manifestacijski shod", Nova pravda, 6. 11. 1920, št. 41, str. 1; "K našemu socijalnemu programu", Nova pravda, 10. 11. 1920, št. 44, str. 2; "K našemu socijalnemu programu", Nova pravda, 11. 11. 1920, št. 45, str. 1–2; "K našemu socijalnemu programu", Nova pravda, 13. 11. 1920, št. 47, str. 1–2; "K naše- mu socijalnemu programu", Nova pravda, 15. 11. 1920, št. 48, str. 1–2; "K našemu socijalnemu progra- mu", Nova pravda, 20. 11. 1920, št. 53, str. 1–2; "K našemu socijalnemu programu", Nova pravda, 22. 11. 1920, št. 54, str. 2; "Kdo bo volil narodno socijalistično stranko?", Nova pravda, 25. 11. 1920, št. 57, str. 2. 130 Perovšek, Programi političnih strank, organizacij in združenj na Slovenskem v času Kraljevine SHS, str. 34. 131 Prav tam, str. 23–24; Metod Mikuž, Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji (Ljubljana, 1965), str. 193. 132 Perovšek, Programi političnih strank, organizacij in združenj na Slovenskem, str. 24; "Naša lastna kriv- da!", Nova pravda, 23. 10. 1920, št. 34, str. 1. 739 S H S tudia istorica lovenica (leta 1920 predvsem primorskim beguncem),133 pri čemer so zlasti za glasove beguncev z italijanskega zasedenega ozemlja tekmovali v glavnem z JDS.134 V volilnem boju so nastopili proti vsem ostalim strankam: Boj, v katerega stopamo kot mlada stranka, je za naše celokupno ljudstvo največjega pomena, ker od njihovega izida je za dolga leta odvisna njegova bodočnost. Stare politične stranke so s svojim koruptnim delovanjem in s svojo nezmožnostjo pokazale, da nimajo več pravice do življenja in njihov boj za obs- tanek ni boj za ideje, temveč boj za strankarska korita, ki se polnijo iz ljudskega premoženja.135 JDS je bila po njihovem preveč konservativna in preveč kapitalistična.136 V Novi pravdi so jih označili za sleparje, ki skušajo prevarati "trgovce in obr- tnike, hišne posestnike in javne uradnike, kateri so toliko in tolikokrat škri- pali z zobmi" in karali njihovo dosedanje delo v Beogradu. Označili so jih za zastopnike kapitalističnih interesov.137 Zapisali so, da je župan Ivan Tavčar le marioneta "v rokah pretkanih in častihlepnih mladinov",138 ki ga je stranka izkoriščala, da bi v mestu Ljubljana pridobila čim več glasov. Tako so zapisali v svojem glasilu: Imamo nebroj somišljenikov, ki se vesele našega čilega poleta in ki bodo brezd- vomno z nami volili, akoravno so bili doslej pristaši starih izžitih strank. So to mali kmetje, kmetijski in tovarniški delavci, hlapci, rudarji, obrtniki in rokodel- ci vseh strok, mali trgovci, železničarji, učitelji, zasebni in javni nameščenci., zdravniki, sodniki, profesorji in do malega vsi begunci (stranka beračev). Vsi ti trpeči in od kapitalistov zasmehovani sloji imajo smisel za resnično narodnost in za pravilni socijalizem; salonski demokratizem, s katerim se ponaša JDS, je našim somišljenikom tuj.139 133 "Begunci in volitve", Nova pravda, 3. 11. 1920, št. 38, str. 1; "Demokrati – izdajalci beguncev", Nova pravda, 6. 11. 1920, št. 41, str. 2; "Dnevne vesti", Nova pravda, 6. 11. 1920, št. 41, str. 3; "Begunci, zapo- mnite si"; Nova pravda, 24. 11. 1920, št. 56, str. 4; "Politične vesti", Nova pravda, 24. 11. 1920, št. 56, str. 4. 134 "K begunskemu programu", Tabor, 28. 11. 1920, št. 79, str. 1–2; "Begunci! Begunci!", Tabor, 28. 11. 1920, št. 79, str. 6; Goriški begunec, "Za katero stranko naj begunci pri prihodnjih volitvah glasujejo", Tabor, 2. 11. 1920, št. 252, str. 1–2; "Begunski program", Slovenski narod, 28. 11. 1920, št. 273, str. 1; "Narodni socialci proti beguncem", Jutro, 21. 11. 1920, št. 79, str. 1. 135 "Našim somišljenikom", Nova pravda, 29. 10. 1920, št. 35, str. 2–3. 136 "Kaj je JDS?", Nova pravda, 2. 11. 1920, št. 37, str. 2. 137 "Volilni program JDS in delavstvo", Naprej, 23. 10. 1920, št. 245, str. 1–2. 138 "Dr. Tavčar – slamnati mož", Nova pravda, 25. 11. 1920, št. 57, str. 1. 139 "Našim somišljenikom", Nova pravda, 26. 11. 1920, št. 58, str. 3. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 740 Rivalstvo med JDS in NSS je kazalo na razkol znotraj liberalnega tabora, pri čemer se je kritika NSS osredotočala na kopičenje bogastva voditeljev JDS ter poudarjala, da je JDS "pogrebna forma liberalizma, ki je po vojni propadel po celem svetu in bo propadel tudi pri nas".140 Za delavski stranki JSDS, ki so jo označili za "nemškutarske socije", in KSJ so zapisali, da podpirata nasilje in razdor med delavci in o njihovi stranki širijo laži.141 Skupaj z SLS in z JDS so jih krivili, da so kot vladajoči "prepustili" Italiji Primorsko z Rapalsko pogodbo.142 JSDS in KSJ so očitali, da pozabljajo na naro- dnost in zgolj "napihujejo" idejo od mednarodnem socializmu, ki naj bi jo že "zdavnaj izbrisala štiriletna vojna v znamenju mednarodne vzajemnosti inter- nacijonalnega programa".143 Zlasti KSJ so očitali še, da niso imeli zastavljenega programa za dobro delavca ter da: "komunistična ideja na Slovenskem nima tal in le zapeljevanje delavstva je, če se z njo uganja pravcati humbug".144 SLS so očitali, da ne zastopa interesov delavcev in da deluje zoper njih, Večerni list pa so obtožili podpihovanja in razširjanja laži o socialističnih orga- 140 Perovšek, Liberalizem in vprašanje Slovenstva, str. 118. 141 "Napreju", Nova pravda, 29. 10. 1920, št. 35, str. 2–3; "Komunisti delajo razdor", Nova pravda, 30. 10. 1920, št. 36, str. 2; "Smešnice iz Napreja", Nova pravda, 4. 11. 1920, št. 39, str. 2. 142 "Ne priznamo", Nova pravda, 12. 11. 1920, št. 46, str. 1. 143 "Socialdemokrati nekdaj in sedaj", Nova pravda 17. 11. 1920, št. 50, str. 2. 144 "Kaj so delali", Nova pravda, 18. 11. 1920, št. 51, str. 1. Poziv volivcem s strani NSS, objavljen v glasilu Nova pravda ("Kam boš spustil krogljico 28. novembra?", Nova pravda, 25. 11. 1920, št. 57, str. 2) 741 S H S tudia istorica lovenica nizacijah ter sejanja razdora med delavstvom.145 Pri NSS se s katoliškim taborom prav tako niso strinjali glede vprašanja vere ter zavzemali stališče, da je vero potrebno izključiti iz politike. SLS-ovo podpiranje vere so označili za zastarelo, nemoderno: "Za državo in človeško družbo vera ni glavna stvar in naglaševanje ravno katoliškega verskega momenta v naši državi, ki je mnogoverna, je znak velikega nerazumevanja državnih potreb in neumevanja duha časa."146 Zamerili so jim podpis Rapalske pogodbe in jih krivili za izid Koroškega plebiscita ter jih spominjali, da so v času vojne "hujskali proti Srbom in Rusom", na drugi strani pa so JDS obtoževali, da so se "prodali Srbom".147 Komunistična stranka Jugoslavije (KSJ): "V boj za končno osvoboditev iz današnje neznosne sužnosti!"148 KSJ se je v svojem programu zavzemala za revolucionarne politične in druž- benogospodarske spremembe, republikansko obliko vladavine, enako in tajno volilno pravico vsakega državljana ali državljanke nad 20 let, svobodo tiska, združevanja, zborovanja, veroizpovedi, že omenjeno ločitev cerkve od države, ukinitev smrtne kazni in brezplačno osnovno šolstvo. Na socialno-gospodar- skem področju pa so zahtevali podržavljanje rudnikov, železnic, veleindustrije, vodnih sil, bank, agrarno reformo in nacionalizacijo veleposestev. V programu so se zavzemali še za osemurni delavnik, pravico do stavke, pravico do enote- denskega dopusta in uvedbo zakonsko določene minimalne mezde.149 Usmerili so se predvsem proti meščanskim, "buržuaznim" strankam, ki so jim očitali zlasti kapitalistično usmerjenost in koristoljubje: "Vsi ti govori Tav- čarjevi, Gosarjevi, Deržičevi in Kristanovi so podobni eden drugemu, ker so vsi ti govori zastopali interese kapitalističnega razreda, interese buržoazije."150 Volilni boj so tako slikovito opisali v njihovem glasilu Rdeči prapor: /…/ klerikalci in kmetijska stranka, demokratje in narodni socijalisti so planili na noge, vrgli se med široke sloje ljudstva, obdelujejo jih z obljubami in grožnjami, z 145 "Klerikalstvo in delavstvo", Naprej, 23. 10. 1920, št. 245, str. 2; "Demagogija "Večernega lista", Naprej, 29. 10. 1920, št. 250, str. 3. 146 "Osvobodilni program Slovenske ljudske stranke", Naprej, 27. 10. 1920, št. 248, str. 1. 147 "Volilci", Nova pravda, 26. 11. 1920, št. 58, str. 4. 148 "Delavno ljudstvo Jugoslavije", Rdeči prapor, 10. 11. 1920, št. 47, str. 1–2. 149 Perovšek, Programi političnih strank, organizacij in združenj na Slovenskem, str. 12–1; "Volilna gesla in programi strank na Slovenskem", Rdeči prapor, 6. 10. 1920, št. 37, str. 1; "Volilni boj", Rdeči prapor, 2. 11. 1920, št. 45, str. 1; "Protestni shod proti zakonu o "delu in Redu", Rdeči prapor, 20. 11. 1920, št. 50, str. 4; "Kmečko delovno ljudstvo in volitve", Rdeči prapor, 20. 10. 1920, št. 41, str. 1. 150 "Shodi meščanskih strank." Rdeči prapor, 26. 11. 1920, št. 52, str. 3. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 742 medom in gorjačami, sipajo nebroj listov, letakov, oklicev, da natrosijo zbeganim množicam pesem v oči da ne bi videle, da se ne bi spoznale na položaj!151 JSDS, ki so ji namenili precej kritike, še zlasti njihovemu glasilu Naprej, so očitali pretencioznost, neupoštevanje socialističnih vrednot, neiskreno blate- nje komunistov ter zanemarjanja kmeta in delavca,152 njihovo izkoriščanje za namene volitev.153 Kritika je bila usmerjena tudi proti njihovi kandidatni listi, ki naj ne bi dajala možnosti besede delavcu ali kmetu: Na prva mesta, ki po njihovem računu pridejo v poštev so postavili falirane študente, bivše oficirje, milijonarje, bivše kraljevske ministre in poverjenike in niti enega delavca ali kmeta. /…/ Resnične delavce in kmete so postavili zadaj, tako da po volilnem zakonu ne more biti noben delavec ali kmet izvoljen na listi "socijal" demokratske stranke /…/.154 151 "Volilni boj", Rdeči prapor, 2. 11. 1920, št. 45, str. 1. 152 "Po volitvah", Rdeči prapor, 2. 12. 1920, št. 53, str. 1; "Lopovščina socijal-demokratov na Štajerskem raz- krinkana", Rdeči prapor, 26. 11. 1920, št. 52, str. 1; "Socialpatriotska komedija v Unionu", Rdeči prapor, 20. 10. 1920, št. 41, str. 2; Koroški delavec, "Gospoda socijaldemokrati! Kje je vaša internacijonalnost?", Rdeči prapor, 23. 10. 1920, št. 42, str. 3; "Celjski zbor Socijal-patriotov« stranka", Rdeči prapor, 5. 11. 1920, št. 46, str. 2–3; "Strokovne organizacije kot dekle JSDS", Rdeči prapor, 10. 11. 1920, št. 47, str. 3; "Žaba, vol in soci- jal-demokracija", Rdeči prapor, 24. 11. 1920, št. 51, str. 2; "Kakor vlačuge nadlegujejo volilce", Rdeči prapor, 26. 11. 1920, št. 52, str. 4; "Politična sredstva slovenskih socijal-patrijotov", Rdeči prapor, 7. 12. 1920, št. 55, str. 2–3; "Kako sleparijo socijalpatrijotje svoje volilce na Štajerskem in Koroškem", Rdeči prapor, 7. 12. 1920, št. 55, str. 2; "Klerikarizem in 'socijal' demokratje", Rdeči prapor, 20. 10. 1920, št. 41, str. 3. 153 "Razno", Rdeči prapor, 23. 10. 1920, št. 42, str. 4; "Kaj so socijal-demokratje nekoč rekli", Rdeči prapor, 30. 10. 1920, št. 44, str. 3. 154 "Socijalpatrijotini kandidatje za poslance", Rdeči prapor, 13. 11. 1920, št. 48, str. 4. Komunistična stranka Jugoslavije je ostalim strankam očitala zlasti podpiranje kapitalističnega sistema ("Če si za vlado bogatašev", Rdeči prapor, 13. 11. 1920, št. 48, str. 1) 743 S H S tudia istorica lovenica NSS so očitali "kapitalistično hinavščino", sicer pa jo enačili z JSDS. JDS so očitali, da podpirajo pretiran militarizem in vojno ("Liberalci so za to, da se Jugoslavija pripravlja na vse kriplje na vojno z Italijo in tudi z Nemško Avstrijo /…/ liberalci želijo v doglednem času pognati naše fante v krvavo vojno!") in podpiranje kapitalistične ideologije ("Debelo tiskano se zahteva zaščita zaseb- ne lastnine, kar se po domače pravi: ustava naj postavno zagotovi kapitalistom vse, kar so nakrali, naropali in nagrabili").155 O ustanovitvi SKS so, podobno kot pri katoliškem taboru, zavzemali stališče, da niso "niti samostojni, niti res kmeč- ki", saj naj bi bila ustanovljena na pobudo Gregorja Žerjava, člana JDS, ki naj bi si s tem zagotovil, da bi več liberalcev prišlo do poslanskih mandatov.156 Tudi SLS so očitali hinavščino, pripisali so jim krivdo za slabo socialno sta- nje delavcev in kmetov, saj naj bi bili kot vodilna stranka na Slovenskem odgo- vorni zanje, ter spodbujanje vojne. Prav tako so SLS v KSJ spominjali na dejanja, ki so se izvršila v imenu vere, ki jo je stranka zagovarjala, v preteklosti in neupo- števanje "njihovih lastnih naukov".157 Domača verstvena (gospodarska) stranka: "Vsem Slovencom severno Müre!"158 DVS je bila lokalna liberalna stranka, ki so jo v Murski Soboti ustanovili šele tik pred volitvami, 9. novembra 1920, na pobudo JDS. Njen predsednik je bil Anton Koder. Cilj stranke je bil zastopanje vseh Slovencev "v krajini severno Müre", ne le kmetov, temveč tudi delavcev oz. "ljudi vseh stanov", v skupni jugoslovanski državi.159 V programu so navedli tudi, da se zavzemajo za pomoč kmetom pri razdelitvi veleposestnike zemlje, da bi Prekmurje dobilo industrijo za lokalne potrebe ter za ureditev cestnih in železniških povezav. Naša istinska briga more biti, ka se ednok vsem Slovencom severno Müre pomága do bogšega živlenja, trebej v mišlenji meti cejlo našo krajino. Pri tom deli trebej vküper stopiti tak kmeti, kak polskom delavci, mèštri i delavci. Vsi moremo vküper stopiti, več kak nás je, bogše in vékše de naše delo, bogše de nam vsém šlo.160 155 "Volilna proglasa demokratske in samostojne kmečke stranke", Rdeči prapor, 27. 10. 1920, št. 43, str. 2–3. 156 "Samostojna 'Kmetijska' stranka", Rdeči prapor, 27. 10. 1920, št. 43, str. 3. 157 "Hinavščina", Rdeči prapor, 30. 10. 1920, št. 43, str. 1–2; "Bralcem "Večernega lista"", Rdeči prapor, 26. 11. 1920, št. 52, str. 4. 158 "Slovenci!", Prekmurski glasnik, 14. 11. 1920, št. 15, str. 1. 159 Prav tam; "Začasni tanač Domače verstvene stranke", Prekmurski glasnik, 14. 11. 1920, št. 15, str. 1. 160 "Slovenci!", Prekmurski glasnik, 14. 11. 1920, št. 15, str. 1. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 744 V volilnem boju so se s kritikami usmerili predvsem proti svoji največji kon- kurenci, "klerikalnemu" taboru, ki so jih, podobno kot pri ostalih liberalnih in delavskih strankah, obtoževali izkoriščanja, sleparij ter za kradljivce prekmur- skih glasov, ki da jih v resnici ne zanimajo potrebe prekmurskih Slovencev.161 Kmečka zveza za Prekmurje je bila kot strokovna veza SLS dobro organizirana in je zaradi lokalnih posebnosti bila privlačna tudi za evangeličane. Še posebej veliko je njihov časnik Prekmurski glasnik imel povedati o Jožefu Kleklu, kandi- datu za poslanca v SLS za lendavski okraj, skladali so mu humoristične pesmice ter njegov časnik označili za versko fanatičen.162 O SKS so zapisali, da se usmerja samo v kmetijski sloj prebivalstva: "Drügoga stana ne poznajo, nej delavca, nej meštra in nej drügi navčenih lüdi, kak samo 161 "Naši votumi", Prekmurski glasnik, 25. 11. 1920, št. 17, str. 1. 162 "Ka nam je Klekinova klerikálna "Kmecska Zveza" szpravila?", Prekmurski glasnik, 28. 11. 1920, št. 18, str. 1; "Po volitvah", Prekmurski glasnik, 5. 12. 1920, št. 19, str. 1; "Kleklnove farne sole", Prekmurski gla- snik, 21. 11. 1920, št. 16, str. 2; "Klekl-nove manöver", Prekmurski glasnik, 25. 11. 1920, št. 17, str. 1–2; "Zagrabte ga", Prekmurski glasnik, 25. 11. 1920, št. 17, str. 2; "Tak je", Prekmurski glasnik, 25. 11. 1920, št. 17, str. 2. Volilna gesla in programi strank na Slovenskem, kot jih je povzel Rdeči prapor, glasilo Komunistične stranke Jugoslavije ("Volilna gesla in programi strank na Slovenskem", Rdeči prapor, 6. 10. 1920, št. 37, str. 1) 745 S H S tudia istorica lovenica živinozdravnika, ar on k verstvi sliši."163 JSDS in komunistični stranki so prav tako očitali zgolj skrb za delavca: "on more bit za istino kotriga socijalstične stranke, nej pa tüdi kmet, mešter. Zato socijalisti kmetje in meštre samo norijo, ka je ščejo meti v svohoj strani."164 Po znanih rezultatih volitev so v stranki analizirali različne vzroke za neu- speh, in sicer da je stranka vzklila šele tik pred volitvami in tako ni imela časa, da bi se primerno organizirala, prav tako pa tudi v pomanjkanju agitacije. Vzrok so našli tudi v agresivni promociji SLS in njenih voditeljev, ki "so kot gojitelji najbolj zagrizenega klerikalizma delali že leto in dan na vse kriplje, da verjame- jo prekmursko prebivalstvo na svoje limanice", ter v pomanjkanju interesa za glasovanje na volitvah vseh tiskih, ki niso bili pristaši SLS.165 Volilni zakon: volilna pravica, razdelitev mandatov in način glasovanja Ob ostrem, malodane umazanem boju pa so glasila volivce opozarjala tudi na pravila volitev in način, po katerem bo glasovanje potekalo,166 saj so bile voli- 163 "Votum davanje in Prekmurje", Prekmurski glasnik, 7. 11. 1920, št. 14, str. 1–2. 164 Prav tam, str. 1. 165 "Po volitvah", Prekmurski glasnik, 5. 12. 1920, št. 19, str. 1. 166 Npr. o volilnih okrožjih in voliščih v mestih: "Volivne občine in volišča za konštituanto", Slovenec, 5. 11. 1920, št. 253, str. 4; "V boj za ljudsko ustavo!", Slovenec, 7. 11. 1920, št. 255, str. 2–3; "Kje bomo volili v Ljubljani", Slovenec, 25. 11. 1920, št. 270, str. 4; "Kje bomo volili v Ljubljani", Slovenec, 26. 11. 1920, št. 271, str. 3–4; "Volišča, volilni predsedniki in število volilnih upravičencov v Prekmurji", Novine, 14. 11. 1920, št. 46, str. 5; "Volišča na Slov. Štajerskem", Straža, 5. 11. 1920, št. 123, str. 1–2; "Volilno gibanje", Straža, 15. 11. 1920, št. 127, str. 2; "Volišča v Mariboru", Straža, 22. 11. 1920, št. 129, str. 5; "Porazdelitev volišč v Ljubljani", Večerni list, 19. 11. 1920, št. 263, str. 2; "Volilna borba: volišča in volilni predstavniki", Jutro, 24. 10. 1920, št. 55, str. 2; Volišča in volilni predsedniki onstran Mure", Prekmurski glasnik, 14. 11. 1920, št. 15, str. 2; "Število volilcev v Ljubljani", Rdeči prapor, 5. 11. 1920, št. 46, str. 3; "Volišča v Kranjskem volilnem okrožju", Rdeči prapor, 10. 11. 1920, št. 47, str. 3. "Volišča v Mariboru", Tabor, 25. 11. 1920, št. 76, str. 1–2; "Kandidatna lista za Štajersko", Naprej, 13. 11. 1920, št. 252, str. 1; "Porazdelitev volišč v Ljubljani", Naprej, 25. 11. 1920, št. 272, str. 4; "Kje bodo Ljubljančani volili", Nova pravda, 22. 10. 1920, št. 54, str. 1; "Kje bodo Ljubljančani volili", Nova pravda, 22. 10. 1920, št. 54, str. 1. Splošno o volilnem redu, zakonodaji in etiki na volišču: "Kaj mora vsak volivec vedeti", Slovenec, 19. Prikaz številk volilnih skrinjic v "štajerskem" okraju, kot ga je prikazal Prekmurski glasnik, glasilo Prekmurske gospodarske stranke ("Naši votumi", Prekmurski glasnik, 25. 11. 1920, št. 17, str. 1) A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 746 tve v Ustavodajno skupščino novembra 1920 prvi preizkus volilne zakonodaje in volilne politične kulture v novi skupni državi. Izkazalo se je, da ima volilna zakonodaja precej pomanjkljivosti, zaradi katerih so bile pri volitvah favorizi- rane močnejše stranke, ki so v narodni skupščini prejele sorazmerno več man- datov, kot je bil njihov volilni uspeh.167 Kot je razvidno iz navodil, ki jih je Deželna vlada za Slovenijo oz. njeno poverjeništvo za notranje zadeve pošiljalo okrajnim glavarstvom, političnim ekspozituram, mestnim magistratom in civilnemu komisariatu za Prekmurje,168 ter pregledanega časniškega gradiva in "Zakona o volitvah", so vse stranke potre- bovale podpise stotih volilnih upravičencev za svojo kandidatno listo, seznam kandidatov in njihovih namestnikov za mandate ter izjave vseh kandidatov, da se s kandidaturo strinjajo, priložen pa je moral biti še seznam predstavnikov in njihovih namestnikov za glavni volilni odbor in odbore na vsakem volišču. Kandidatne liste so morale biti natisnjene za vsako volišče posebej, vložiti pa so jih morali na prvostopenjskih sodiščih na Slovenskem, v Mariboru ali Ljubljani. V dopisu z navodili za pripravo na volitve v "ustavotvorno skupščino" z oznako "ZELO NUJNO", ki ga je vodja poverjeništva za notranje zadeve Dežel- ne vlade za Slovenijo dr. Leonid Pitamic poslal 11. septembra 1920, tako pre- beremo: Po odredbi centralne vlade (službene Novine št. 195 in 198) se imajo v kraljevini izvršiti dne 28. novembra t.l. volitve poslancev v ustavotvorno skupščino. Volitve se bodo vršile na vsem ozemlju kraljevine izvzemši plebiscitno ozemlje in ozemlje sedaj zasedeno od Italijanov. Ker morajo občinski uradi že do 25. t.m. deželnemu oz. okrožnemu sodišču predložiti abecedne volilne imenike v dveh izvirnih izvo- dih, tedaj je takoj pričeti s predpripravami. Gospodje predstojniki političnih oblasti I. inštance so osebno odgovorni za to, da bodo županstva vse dolžnosti glede volitev natanko in točno izpolnila. Naroča se tedaj okrajnim glavarstvom, političnim ekspozituram, civilnemu komisariatu za Prekmurje, da skrbé in strogo 11. 1920, št. 265, str. 3; "Kaj more vsak volivec vedeti", Slovenec, 23. 11. 1920, št. 268, str. 4; "Poslovanje glavnih volivnih odborov", Slovenec, 24. 11. 1920, št. 269, str. 3; "Volišča v Ljubljani", Slovenec, 10. 11. 1920, št. 257, str. 3; "O proporcu", Slovenski gospodar, 28. 10. 1920, št. 43, str. 1–2; Tajništvo Kmetske zveze v Mariboru, Cirilova tiskarna, "Nujno navodilo za volitve", Slovenski gospodar, 28. 10. 1920, št. 43, str. 4; "Kako bomo volili s krogljicami", Slovenski gospodar, 18. 11. 1920, št. 46, str. 5; "Pravda od volitev", Novine, 24. 10. 1920, št. 43, str. 3; "Važno za volivce", Večerni list, 20. 11. 1920, št. 264, str. 2; "Kako volimo s kroglicami", Jutro, 3. 11. 1920, št. 63, str. 4; "Iz zakona o volitvah narodnih poslancev", Ptujski list, 24. 10. 1920, št. 43, str. 2–3; "Kako bomo volili?", Ptujski list, 28. 11. 1920, št. 47, str. 2; "Kje bomo volili?", Ptujski list, 28. 11. 1920, št. 47, str. 2; "Kdo ima volilno pravico", Rdeči prapor, 24. 11. 1920, št. 51, str. 3; "Navodila za volitve", Tabor, 25. 11. 1920, št. 76, str. 2; "Volilcem v poduk", Nova pravda, 25. 11. 1920, št. 57, str. 1. 167 Vurnik, "Politični boj med liberalnim in katoliškim taborom v slovenskem delu jugoslovanske države", str. 21. 168 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920. 747 S H S tudia istorica lovenica nadzorujejo, da bodo občine takoj sestavile sezname volilnih opravičencev, tako, da bodo po prejemu tiskovin takoj lahko vpisale volilce v volilne imenike po abecednem redu.169 Kar se tiče volilne pravice, je lahko volil vsak moški državljan, ki je ob začetku sestavljanja volilnih imenikov, ki so morali v posameznih občinah biti končani do 25. septembra,170 dopolnil 21 let. Volilni zakon je za državljane Kraljevine SHS določil tiste, ki so bili pred 1. decembrom 1918 državljani171 Kraljevine Srbije in Črne gore, ki so imeli državljanstvo na Hrvaškem, v Slavo- niji ali Dalmaciji, pripadništvo v Bosni in Hercegovini ali domovinsko pravico na ozemljih, ki so prišla pod oblast Kraljevine SHS. Pravico voliti so dobili tudi "vsi oni Slovani po plemenu in jeziku", ki so bili stalno prijavljeni kjerkoli v Kraljevini SHS ob začetku sestavljanja volilnih imenikov.172 Volilne pravice pa niso imeli tisti, ki so se iz Makedonije izselili pred letom 1915 in so bili turški podaniki, pa tudi aktivni oficirji in "vojaki pod zastavo" ter tisti, ki so manj kot šest mesecev živeli v neki občini.173 Voliti prav tako niso smeli tisti, ki so bili obsojeni zaradi "zločina ali prestopka tatvine, poneverjenja, sleparije, oderu- štva, verižništva; oni, ki so v konkurzu ali pod kuratelo" "ali sicer nečastnih dejanj (beračenje, vlačugarstvo, zvodništvo) dokler ne minejo tri leta po pre- stani ali zastarani kazni",174 razen če so bili obsojeni za politične zločine pred ustanovitvijo Kraljevine SHS.175 169 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve – Priprave za volitve v ustavotvorno skupščino. Ljubljana, dne 11. septembra 1920. 170 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve – Priprave za volitve v ustavotvorno skupščino. Ljubljana, dne 11. septembra 1920; "Volitve", Ptujski list, 19. 9. 1920, št. 38, str. 2. 171 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve – Priprave za volitve v ustavotvorno skupščino. Ljubljana, dne 11. septembra 1920; "Kdo ima pravico voliti v državni zbor?", Slovenski gospodar, 30. 9. 1920, št. 39, str. 2. 172 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve – Priprave za volitve v ustavotvorno skupščino. Ljubljana, dne 11. septembra 1920; Bojan Balkovec, "Vpliv volilne zakonodaje na izide parlamentarnih volitev v Narodno skupščino leta 1920 in 1923", str. 433. 173 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve – Priprave za volitve v ustavotvorno skupščino. Ljubljana, dne 11. septembra 1920; Zakon o izpremembah zakona, po katerem so se vršile volitve dne 28. novem- bra 1920 (priloga), 9. člen, v: Volilni red za Ustavotorno Skuopščino Kraljevine SHS, ur. Štefan Sagadin (Ljubljana, 1920) (dalje kot: Zakon o izpremembah zakona). 174 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve – Priprave za volitve v ustavotvorno skupščino. Ljubljana, dne 11. septembra 1920; "Volitve", Ptujski list, 19. 9. 1920, št. 38, str. 2. 175 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve – Priprave za volitve v ustavotvorno skupščino. Ljubljana, dne 11. septembra 1920; "Kdo ima pravico voliti v državni zbor?", Slovenski gospodar, 30. 9. 1920, št. 39, str. 2. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 748 Izjemno pomembna kategorija, po kateri se je presojala volilna pravica, je bila kategorija "narodnosti". Popolnoma "izključeni od volilne pravice" so bili Nemci, Italijani ali Madžari, /…/ (isti imajo namreč po mirovnih pogodbah pravico optirati za svojo nacion- alno državo). Po tuuradnem mnenju so to tisti, ki so o svojem jeziku notorično, občno znani Nemci, Italijani in Madžari. Sicer naj velja načelo, da je lastna izja- va posameznega merodajna za ugotovitev njegove narodnosti. Kjer je sum opravičen, da bi hotel kdo, kojega narodnost je dvomljiva, izrabljati zakon, da doseže sedaj volilno pravico, je po nadaljnih pozvedbah narodnost ugotoviti, je bilo zapisano v navodilih poverjeništva za notranje zadeve Deželne vla- de.176 Z dopisom, izdanim 5. oktobra, so bili pristojni za izvedbo volitev opozor- jeni, da v skladu z 9. členom volilnega zakona v kategorijo tistih, ki nimajo volil- ne pravice (poleg Nemcev, Madžarov in Italijanov), spadajo tudi "Romuni in židje", z obrazložitvijo, da pa se zakon ne nanaša na one osebe, kojih predniki so se sami naturalizirali v Slovane, akorav- no so pri tem obdržali svoja družinska imena, a so kot taki t.j. deklarirani Srbi, Hrvati in Slovenci priznani od javnosti in oblasti. Naslovom [vsem okrajnim glavarstvom (izvzemši Borovlje), vsem političnim ekspozituram, civilnemu komisariatu za Prekmurje, mestnim magistratom Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj, op. a.] se to v vednost z naročilom naznanja, naj občinske urade (okrajna sodišča), ki imajo v prvi instanci (člen 31, 32) sklepati o reklamacijah, o tem takoj obves- tite.177 Prav tako volilne pravice niso imele, podobno kot tudi ne v drugih drža- vah, npr. Italiji in Franciji, ženske.178 Omeniti je sicer potrebno, da so s kralje- vo odredbo 15. maja 1920 za občinske volitve volilno pravico dobili državljani moškega ali ženskega spola,179 ampak je bila, še preden je do občinskih volitev 176 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve – Priprave za volitve v ustavotvorno skupščino. Ljubljana, dne 11. septembra 1920; ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve – Poprava volilnih imenikov, v katerih so vpisani Nemci. Ljubljana, dne 16. oktobra 1920. 177 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve – Volitve v ustavotvorno skupščino, volilna pravica. Ljubljana, dne 5. oktobra 1920. 178 Marie-Janine Calic, A History of Yugoslavia (West Lafayette, 2019), str. 74. 179 " Ženska volilna pravica – zasluga Kmečke zveze", Slovenski gospodar, 17. 6. 1920, št. 24, str. 1. 749 S H S tudia istorica lovenica prišlo, ta pravica odpravljena z novo odredbo kralja Aleksandra.180 Zanjo so se sicer borila razna ženska društva v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, na Sloven- skem je bilo najglasnejše Slovensko splošno žensko društvo.181 Stranke so sicer povečini bile za žensko volilno pravico, čeprav so jo mnoge pogojevale z raz- ličnimi omejitvami. Za popolno enakopravno volilno pravico za oba spola se je močno zavzemala SLS,182 ki je v svojem programu tudi zapisala, da to zahtevo mora stranka z vso silo povsod zastopati, dokler je ne uresniči. Shod zaupnikov priporoča, da se osnujejo posebne ženske politične organizacije; pri že obstoječih stanovsko političnih organizacijah naj se osnujejo posebni ženski odseki.183 JDS je sicer SLS očitala, da skuša s tem zgolj pridobiti ženske volivke: "In že je začela Slovenska ljudska stranka organizirati ženstvo kot svoje najbolj fanatič- ne priganjače za bodoče volitve. Zopet se uganjajo nečuvene politične agitacije po spovednicah : duhovščina hujska ženske na moške, jih dresira za klerikalne špijone /…/",184 SLS pa je npr. JSDS očitala, da si ne želi drugega kot iz žensk "izgnati vero in jih namesto te oblagodariti s socialistično ravno kulturo."185 Za popolno uvedbo ženske volilne pravice se je zavzemala tudi JSDS, ki je v ženski volilni pravici videla pot do drugih oblik enakopravnosti žensk v družbi: "Ena- kopravnost v vseh korporacijah je naša zahteva in ženski pokret bo šel po poti socijalizma do končnega cilja."186 Tudi njihove ženske "sodružnice" so se glasno borile za enakopravno pravico do glasovanja.187 Druge stranke so, kot že ome- njeno, žensko volilno pravico omejevale, in sicer na ženske v velikih mestih, neporočene ženske, invalidke, vdove, ki so izgubile može ali sinove v vojni ipd. (npr. SKS)188 Ženski volilni pravici pa sta na državni ravni strogo nasprotovali Narodna radikalna stranka (NRS) in hrvaški Narodni klub.189 180 Jurij Perovšek, "Uredba o ženski volilni pravici", v: Slovenska kronika XX. stoletja 1900–1941, ur. Bojan Balkovec [et al] (Ljubljana, 1995), str. 242. 181 Slovensko splošno žensko društvo je bilo ustanovljeno 6. julija 1901 s sedežem v Ljubljani na Rimski cesti. V letu 1920 je društvo imelo točno 394 članic. Organizirana so bila tudi podružnična društva v Novem mestu (1919), Celju (1919), Mariboru (1919) in na Ptuju (1920) (Nataša Budna Kodrič in Aleksandra Serše, ur., Splošno žensko društvo 1901–1945, od dobrih deklet do feministk (Ljubljana, 2003), str. 102–108, 454). 182 "Slovenskim ženam in dekletom", Slovenski gospodar, 11. 11. 1920, št. 45, str. 2; "28. novembra vsi na volišče za našo Kmetsko zvezo!", Slovenski gospodar, 11. 11. 1920, št. 45, str. 1–2. 183 "Zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke", Slovenec, 8. 4. 1920, št. 79, str. 5. 184 "Ženske, pomagajte!", Slovenski narod, 11. 11. 1920, št. 258, str. 4. 185 "Socialdemokracija in ženske", Večerni list, 5. 11. 1920, št. 252, str. 2 186 "Dopisi: Guštanj", Naprej, 5. 10. 1920, št. 229, str. 3. 187 "Bratje!", Naprej, 5. 5. 1920, št. 103, str. 2. 188 "Samostojna proti ženski volilni pravici", Slovenski gospodar, 4. 11. 1920, št. 44, str. 4–5. 189 Branislav Gligorijević, Parlament i političke stranke u Jugoslaviji 1919–1929 (Beograd, 1979), str. 68–69. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 750 Pasivno volilno pravico so imeli tisti, ki so hkrati imeli aktivno, državljan- stvo Kraljevine SHS (če ga ni imel od rojstva, je moral po dodelitvi najmanj 10 let prebivati v Kraljevini SHS), moral pa je biti tudi starejši od 25 let in znati tudi pisati in brati. Omejitve pasivne volilne pravice so veljale za uradnike, ki so se lahko odločili ali obdržijo mandat ali pa službo, sploh pa niso smeli kandidirati policijski uradniki. Sodniki so lahko kandidirali, vendar ne v svojem službenem okrožju, ministri in profesorji pravne fakultete pa so lahko obdržali tako man- dat kot tudi službo.190 V obdobju od 18. septembra pa vse do predvečera izvedbe volitev so iz poverjeništva za notranje zadeve Deželne vlade v Ljubljani okrajnim gla- varstvom, političnim ekspozituram, civilnemu komisariatu za Prekmurje in mestnim magistratom redno pošiljali najnovejša navodila glede volilnega postopka (skupaj s potrebnimi tiskovinami za volilne imenike) in jih poziva- li, da v roku sporočijo zahtevane podatke o številu vpisanih volivcev in volišč, sestavi volilnih odborov (članov, predsednikov in njihovih namestnikov) ter potrdijo prejem volilnega materiala (volilnih skrinjic in kroglic).191 Zanimivo je, da so bili kot najbolj zaupanja vredni in primerni za predsednike lokalnih volilnih odborov smatrani duhovniki, saj je 25. septembra poverjeništvo za notranje zadeve v skladu ukazom Ministrstva za notranje zadeve v Beogradu poslalo naredbo, da sigurno v 8. dneh predložijo poverjeništvu sezname katoliških in pravoslavnih duhovnikov, ki bi se v tamošnjem območju po kvalifikaciji zamogli uporabiti kot predsedniki volilnih odborov za volitve v ustavotvorno skupščino. – Seznami naj vsebujejo štiri rubrike: 1) Ime in priimek, 2) poklic, 3) bivališče, 4) volišče, pri katerem bi dotični lahko bil predsednik volilnemu odboru.192 Pri volitvah v Ustavodajno skupščino 1920 je 56 okrožij v skupni državi predstavljalo osnovne volilne enote. Na Slovenskem so enote pokrivale večje območje, in sicer so bile 3, predstavljale pa so meje sodnih okrožij: Maribor in Celje s Prekmurjem in z delom Koroške (z Velikovcem in s Slovenj Gradcem); območje deželnega sodišča v Ljubljani, okrožnega sodišča Novo Mesto z Gori- ško in s preostalim delom Koroške – saj je bil zakon sprejet pred podpisom Rapalske pogodbe 12. novembra in koroškim plebiscitom 10. oktobra;193 samo 190 Zakon o izpremembah zakona, 15. in 17. člen. 191 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920. 192 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve – Seznam pravoslavnih in katoliških duhovnikov, kvalificiranih za predsednike vo. Odborov, Ljubljana, 25. septembra 1920. 193 Volitve nato 28. novembra na območjih, ki so bile dodeljene Italiji po Rapalski pogodbi in Nemški Avstriji po koroškem plebiscitu, niso bile opravljene. 751 S H S tudia istorica lovenica mesto Ljubljana pa je predstavljalo okrožje zase. Volilna okrožja so bila po celo- tni državi različno velika. Posamično volilno okrožje je na 30.000 prebivalcev volilo enega poslanca, če pa je bil pri izračunu ostanek nad 17.000, je okrož- je dobilo še eno poslansko mesto zraven. Štetje prebivalcev v okrožju je bilo narejeno po popisu prebivalstva iz leta 1910.194 Na posebnih volilnih okrožjih – to so bila Beograd, Zagreb in Ljubljana – je bilo število poslancev določeno kar v Zakonu: za Beograd 6; za Zagreb 5 poslancev in za Ljubljano 4 poslanska mesta.195 Vse skupaj so tako na Slovenskem od v državi skupnih 419 volili 40 poslancev: 21 na prvem, štajerskem okrožju, 15 na drugem, kranjskem, in v Lju- bljani torej 4.196 Obstajali sta dve vrsti mandatov, ki so jih državljani lahko volili: navadni in kvalificirani. Za slednje je bilo potrebno izpolnjevati dodatne pogoje, in sicer končano fakulteto ali višjo strokovno šolo, enakovredno fakulteti. Kvalificirane poslance so volili v tistih okrožjih, ki je volilo več kot 4 poslance, in sicer toliko, "kolikrat se nahaja število štiri v številu poslancev s splošnimi pogoji",197 število določenih poslancev so torej delili s številom 4, da so dobili število kvalificira- nih (s čimer se je, kot opozarja Balkovec, število kvalificiranih poslancev (ne) hote povečalo). Način, ki so ga v volilnem zakonu uvedli za razdelitev mandatov, je bil Hare- jev proporcionalni sistem, torej so skupno število oddanih glasov v volilnem okrožju delili s številom poslanskih mandatov za posamezno enoto, z doblje- nim količnikom pa so delili vso število oddanih glasov za posamično kandi- datno listo. Nerazdeljene mandate so nato razdelili z upoštevanjem največjih ostankov (pri deljenju števila oddanih glasov posamezne liste s količnikom). Melik pri tem opozarja, da so prav kvalificirani poslanci kvarili proporcional- nost volilnih rezultatov, in sicer tako, da je tak sistem pri tem favoriziral večje stranke.198 Za primer, v "kranjskem" okrožju so volili 15 poslancev, od tega 3 kvalificirane. Za 15 poslancev se je izračunal prej omenjen količnik, da so se pridobila mandatna mesta: SLS jih je po delitvi s količnikom dobila 5, NSS 2, KPJ 1 in JSDS prav tako 1, skupaj torej 9 glasov. Ker je potrebno razdeliti še 3 nava- dne mandate, so upoštevali ostanke pri delitvi od največjega do najmanjšega (vključno s tistima strankama (SKS in KPJ), ki nista dobili mandatov po delitvi s 194 Melik, "Izidi volitev v konstituanto leta 1920", str. 4. 195 Zakon o izpremembah zakona, 9. člen; Vasilij Melik, "Izidi volitev v konstituanto leta 1920", str. 5. 196 Melik, "Izidi volitev v konstituanto leta 1920", str. 5–6. 197 Balkovec, "Vpliv volilne zakonodaje na izide parlamentarnih volitev", str. 434. 198 Vasilij Melik v svoji razpravi poda primer okrožja v Srbiji, ki je volilo tri poslance (demokrati so dobili 3300 glasov, radikali 3177, zemljoradniki 2102 in komunisti 171 glasov). V okrožju st ase najprej raz- delila dva mandata, pri čemer so enega dobili demokrati in drugega radikali. Kot najmočnejša stranka so demokrati hkrati dobili še tretjega, kvalificiranega poslanca in s tem torej dve tretjini poslanskih mest (Melik, "Izidi volitev v konstituanto leta 1920", str. 8). A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 752 količnikom). Tako so po številu ostankov dodaten mandat dobile še SKS, NSS in JDS. Za kvalificirane mandate (v našem primeru 3), se je količnik posebej znova preračunal od vseh prejetih glasov. Po delitvi s količnikom so v "kranjskem" okrožju je mandat dosegla le SLS, ki je torej dobila dodaten, kvalificiran mandat, največji ostanek pa sta nato imeli še NSS in JDS. Tudi velikost volilnih okrožij je vplivala na proporcionalnost: manjše kot je bilo okrožje, manj proporcionalen je sistem bil, saj so bili glasovi šibkejših strank pravzaprav izničeni. Prekmurska gospodarska stranka je bila npr. v velikem "štajerskem" okrožju povsem izniče- na, saj je dobila izmed vseh najmanj glasov in je ostala brez mandata, če pa bi območje, ki bi zajemalo Prekmurje, sestavljalo svoje volilno okrožje, bi takoj za SLS dobila največ glasov.199 Po tej volilni matematiki lahko torej vidimo, da je bil za delitev poslanskih mest pomembnejši rezultat v posameznem volilnem okrožju namesto skupnega števila glasov.200 Na volitvah so ljudje zaradi velike nepismenosti odločali o svoji izbiri s kro- glicami – "Kroglice morajo biti iz gume ali iz drugega prikladnega materiala ter vse enako velike. Na njih mora biti vtisnjen grb kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev."201 – Slednje so volivci držali v pesti, ki so jo potisnili v vsako izmed skrinjic in jo pri tisti, za katero so se odločili, spustili. "Če je vpisan v volilnem imeniku, dobi od komisije kroglico, ki jo vzame v pest desne roke. S krogljico mora nato seči v vse skrinjice."202 V Zakonu je bilo zapisano, da morajo biti skri- njice izdelane tako, da "se spuščanje kroglic vanje ne vidi in ne sliši."203 Vsaka skrinjica je zaradi zagotavljanja zakonite izvedbe volitev imela tri ključavnice in tri ključe in je bila zaradi varnostnih ukrepov na okrajna glavarstva in mestne magistrate poslana z vojno pošto, kasneje pa na posamezna volišča dostavljena s posebnimi "kurirji" oz. odposlanci.204 Volišče se je moralo nahajati v poslopju občinskega urada ali šolskem poslopju, nikakor pa ne v prostorih, ki so bili namenjeni bogoslužju. V občinah, ki so imele nad 800 volivcev, 199 Prav tam, str. 8–9. 200 Balkovec, "Vpliv volilne zakonodaje na izide parlamentarnih volitev", str. 435–437; Melik, "Izidi voli- tev v konstituanto leta 1920", str. 3–62. 201 "Zakon o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev", Uradni list deželne vlade za Slovenijo, člen 46, 15. 9. 1920, št. 106, str. 486. 202 "Bližajo se volitve", Slovenec, 23. 10. 1920, št. 243, str. 6; "Kako volimo?", Rdeči prapor, 24. 11. 1920, št. 51, str. 3. 203 "Iz zakona a volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino kraljevine SHS", Ptujski list, 17. 10. 1920, str. 2. 204 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve – Volilni material za volitve v ustavotvorno skupščino, Prva odpošiljatev glasovalnih skrinjic s ključavnicami. Ljubljana, dne 22. oktobra 1920; ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeni- štva za notranje zadeve – Volilni material, odposlatev zabojčkov s kroglicami in s ključi v zavojih (člen 48) na pol. oblasti I. inštance po kurirjih. Ljubljana, dne 12. novembra 1920. 753 S H S tudia istorica lovenica /…/ se mora glasovanje vršiti na več krajih po oddelkih, kakor pač volilci prebiva- jo; toda vsak oddelek tvori eno volišče. Če pa so hiše v eni občini želu daleč od poslopja, kjer bi se moralo vršiti glasovanje, tako da bi bilo volilcem težko priti na volišče, sme državni odbor tudi manjše občine razdeliti na oddelke. Volišče in poslopje, kjer se bo glasovalo, mora občinski urad objaviti najmanj deset dni pred volitvami.205 30. oktobra je poverjeništvo za notranje zadeve na podlagi prejetih podat- kov pripravilo končni seznam volišč ter okrajna glavarstva in mestne magistra- te pozvalo, da seznam potrdijo oz. dopolnijo tam, kjer je prišlo do sprememb.206 Zadnja sprememba seznama volišč je bila objavljena 18. novembra, deset dni pred datumov volitev.207 Čeprav so se glede na naredbo Deželne vlade za Slovenijo predvolilni shodi smeli prirejati brez predhodne prijave,208 pa so bile strogo prepovedane kakr- šne koli protidržavne agitacije. V brzojavki, ki jo je Deželni vladi za Slovenijo poslalo Ministrstvo za notranje zadeve v Beogradu, le-ta pa jo je prevedeno v slovenščino preposlala vsem inštancam, odgovornim za izvedbo volitev, lahko preberemo: Volilna agitacija, ki bo dosegla te dni najvišji razmah in ostrino, zavzema tuintam tak karakter, da sem moral opozoriti nanj ministrski svet in v sporazumu ž njim vam pošiljam to pojasnilo in naredbo. stop. Tok volilnih priprav po dosedanjem sodeč obeta, da bo ostal normalen, ako se takoj in odločno stopi na pot nezdravi in blodnji akciji gotovih elementov, ki želijo izrabiti volitve za konstituanto, ki je čisto nasproten konstituanti. stop. Ustavotvorna skupščina mora prinesti usta- vo za našo državo. stop. Cela država pričakuje, da se bo opravil ta posel v redu in svobodno. stop. Oboje se mora garantirati z vso močjo države in sedaj toliko močneje, v kolikor se je do sedaj v tem pogledu opustilo momentov od strani gotovih predstavnikov oblasti. Precejšnje število njih je razumelo volilni red in volilno svobodo kot pravico, da lahko dela in govori, kar kdo hoče in da je njih dolžnost, da zavarujejo svobodo na višjih mestih. stop. Predstavniki oblasti so bili 205 "Iz zakona a volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino kraljevine SHS", Ptujski list, 17. 10. 1920, str. 2. 206 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve – Definitivna določitev volišč. Volilni materijal (prva odpošiljatev). Ljubljana, dne 30. oktobra 1920. 207 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve – Spremenjena volišča. Ljubljana, dne 18. novembra 1920. 208 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Predsedstva poverjeništva za notranje zadeve – Shodi volivcev v svrho dogovora za predstoječe volitve v ustavotvorno skupšči- no. Ljubljana, dne 11. oktobra 1920. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 754 in ostali pasivni opazovalci prepovedane protidržavne akcije in so mislili, da je v volilnem boju dovoljeno vse, torej tudi taka akcija. stop. /…/ Vendar pa je ona pre- povedana in kaznjiva. stop. /…/ Kdor bi hotel ali poskušal, da da volitvam kak drug značaj, mora biti takoj onemogočen na način, ki ne dopušča nobenega dvoma. stop. V vsakem slučaju in v vseh okoliščinah ostaja država in dejstvo narodnega ujedinjenja izven diskusije. Sedaj gre samo za ureditev države, ne pa za državo samo. Država je hvala Bogu in narodni vojski stvorjena in ostane nedotakljiva. stop. Nikomur se ne sme dopustiti, da širi o njej sumnjo in nezaupanje ali da draži na medsebojno mržnjo in seje nezaupanje med oblastmi in plemeni. stop. V one kraje vašega področja, v katerih je bilo največ slučajev take kaznjive propagande, pošljite inšpektorje, da strogo pazijo na izpolnitev te uredbe in naredb, ki jih boste sami dali. stop. /…/ Shodi radi draginje, konference, spise, katreih vsebina bi bila v nasprotju s to uredbo, je treba takoj razpustiti, zabraniti in se morajo odgovorniki takoj vzeti na odgovor po zakonu. stop. Ravno tako se ne sme [dopustiti], da bi se na teh shodih in v teh spisih nagovarjalo na kakršnokoli nasilje proti komur koli za pridobitev uspeha. stop. Kdor želi uspeh, naj si ga poišče v zaupanju naroda, a ne v nasilju. stop. Br. 22676 3/11 1920 Ministar unutr. dela M. Draškovič209 Za mir in red na javnih shodih in prireditvah so bili v prvi vrsti zadolže- ni "reditelji" shoda, v drugi vrsti pa županstva in lokalna (občinska) polici- ja. Le v primeru, če ti ne bi mogli zagotoviti ustreznega ukrepanja ali pa bi bil "resno ogrožen javni red in mir", je bilo predvideno, da za osebno varnost udeležencev shodov in volitev poskrbi pristojna orožniška postaja. Pri tem je bilo še posebej poudarjeno, da mora orožništvo v primeru nasilja "udeležnike shodov vseh strank in stanov, tedaj tudi duhovnike", ščititi pred dejanskimi napadi.210 Da bi zagotovili čim mirnejši potek volitev brez nezaželenih izgredov, je bila 22. novembra izdana naredba, da se na dan volitev na vsakem volišču zago- tovi prisotnost orožnikov, vendar tako diskretno, da javnost ne bo opozorje- na na njeno prisotnost. Po navodilih naj bi bilo "orožništvo – kolikor možno – tako razporejeno, da lahko v slučaju potrebe priskoči na pomoč straži, ki je postavljena na volišču", in "na poziv službene oblasti ali predsednika volilnega 209 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve – Protidržavna agitacija pri volilni borbi. Ljubljana, dne 9. novembra 1920. 210 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve – Varstvo duhovnikov na javnih shodih in pri volitvah. Ljubljana, dne 26. novembra 1920. 755 S H S tudia istorica lovenica odbora pomaga, ako bi se javni red in mir kalil." Zaukazano je bilo še, da naj orožniki tudi po končanem glasovanju "/…/ – kolikor možno – vsekakor pa na večjih in kočljivih voliščih patruljira[jo] tako, da lahko vsaki čas priskoči[jo] na pomoč straži."211 Kljub vsem pripravljenim varnostnim ukrepom pa so se zadnje dni pred volitvami razširile vesti, da bi lahko prišlo na volilni dan do resnih nemirov, ki bi ogrozili "čistost in svobodo volitev". Zato je poverjeništvo za notranje zadeve 27. novembra pisno naročilo vsem policijskim oblastem prisluškovanje med- krajevnim telefonskim pogovorom ter telegrafskim pošiljkam in sicer tako, da bo 28. in 29. novembra: po en uradnik policijskega poveljstva v Ljubljani in policijskega komisariata v Mariboru dodeljen interurbanskim telefoničnim centralam v Ljubljani in Mari- boru, ki bosta privatne interurbane pogovore – torej take, ki ne pridejo od oblasti, ali so naslovljeni oblastvom – poslušali in v slučaju, da bi vest, katera se telefonira, mogla imeti vpliva na varnostne razmere, pogovor dala od telefon- skega osebja prekiniti. /…/ Posebno pažnjo je posvetiti pogovorom iz Hrvaškega in vesti o morebitnih nemirih v drugih pokrajinah o držanju vojske etc. – na vsak način sistirati. /…/ Načela, ki veljajo za telefonski (interurbani) promet, veljajo tudi za brzojavni promet. V to svrho bodo vsi brzojavni uradi količkaj sumljive ali vznemirjujoče brzojavke dostavile policijskim oblastem (okrajnim glavarstvom), katera naj jih takoj cenzurirajo in vrnejo poštnem dostavitvenem organu v daljno dostavitev, pri tem pa so posebej poudarili, da "naj veljajo načela, da se telefonski in brzojavni promet ne ovira, in da ta opazovalna služba nima druzega namena, kakor preprečiti nemire, katere bi vznemirjajoče vesti mogle povzročiti".212 Zanimiv je še 70. člen zakona, ki je predpisoval, da je na dan volitev, na dan pred volitvami in dan po volitvah je prepovedano točiti ali ponujati alkohol- ne pijače, kar mora javno razglasiti tudi občanski urad.213 "Kdor zoper predpis člena 70. toči ali kakorkoli daje alkoholne pijače, se kaznuje z od 15 dni do 6 mesecev zapora in v denarju od 100 do 500 dinarjev."214 Npr. 102. člen pa je 211 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve – Glede uporabe orožnikov. Ljubljana, dne 22. novembra 1920. 212 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve – Širjenje vznemirjajočih vesti ob priliki volitev, varnostne mere. Ljubljana, dne 27. novembra 1920. 213 "Prepoved točenja alkoholnih pijač 27. 28. in 29. nov.", Slovenec, 21. 11. 1920, t. 267, str. 3; "Zakon o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev", Uradni list deželne vlade za Slovenijo, člen 70, 15. 9. 1920, št. 106, str. 487. 214 Prav tam, str. 3. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 756 sankcioniral "nedostojno vedenje" na volišču: "Volivec, ki se pri glasovanju vede nedostojno ali po glasovanju vkljub opominu predsednika volilnega odbora ne odide iz poslopja, v katerem se glasuje, se kaznuje z zaporom od enega do šest mesecev ali v denarju od 300 do 2000 dinarjev."215 Rezultati volitev na Slovenskem Volitve so potekale na nedeljo, 28. novembra 1920, samo tri dni do druge oble- tnice nastanka skupne države (takrat še Države SHS). Na Slovenskem je bilo 215.272 volilnih upravičencev, medtem ko se je volitev udeležilo 158.265 oz. 73,5 % vseh volilnih upravičencev. Kot rečeno že v prejšnjem poglavju, so na Slovenskem volili 40 mandatov, od tega skupaj 8 kvalificiranih. Kandidiralo je 6 strank in v štajerskem volilnem okraju še dodatno Prekmurska gospodarska stranka. Vsi predsedniki volilnih odborov v svojem kraju so dobili natančna navo- dila, da še isti dan takoj po izvršenem štetju ("skrutiniju") oz. najkasneje do 29. novembra "do dveh ponoči" na najhitrejši način "telegrafično, telefonično ali s kurirjem naznanijo, oziroma dostavijo izid volitev pristojnemu okrajne- mu glavarstvu (politični ekspozituri, magistratu, civ. komisarijatu Prekmur- je)". Le-ti pa so dobili ukaz, da nemudoma in direktno brzojavijo ministru za notranje zadeve v Beograd, koliko glasov so dobile posamezne kandidatne liste.216 Rezultati volitev s posameznih volišč, urejenih po okrajnih in volilnih okrožjih s celotnimi seznami vseh kandidatnih list in izvoljenih poslancev so leta 1921 izšli v knjižici Statistički pregled izbora narodnik poslanika za Usta- votvornu Skupštinu Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, izvršenih na dan 28. novembra 1920. god.217 Rezultati volitev na Slovenskem so bili naslednji: 215 Prav tam, str. 2. 216 ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve – Dopis. Ljubljana, dne 22. novembra 1920; ARS, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920, Dopis Deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve – Poročanje o volilnih rezultatih. Ljubljana, dne 24. novembra 1920. 217 Melik, "Izidi volitev v konstituanto leta 1920", str. 10. 757 S H S tudia istorica lovenica Preglednica 1: Rezultati volitev v Ustavodajno skupščino na Slovenskem Stranka Število glasov Število mandatov218 Slovenska ljudska stranka (SLS) 58.971 14 Samostojna kmetijska stranka (SKS) 33.010 9 Jugoslovanska socialnodemokratska stranka (JSDS) 29.541 7 Komunistična stranka Jugoslavije (KSJ) 16.289 5 Jugoslovanska demokratska stranka (JDS) 14.248 3 Narodnosocialnistična stranka (NSS) 6.186 2 Prekmurska gospodarska stranka 1960 0 Skupaj 158.265 40 Kar se tiče boja med liberalnim in katoliškim taborom, prebiranje časniške- ga gradiva o rezultatih po volitvah daje vtis, da sta zmagovalca kar oba tabora. Medtem ko so liberalci slavili zmago Jugoslovanske demokratske stranke na ravni celotne države in pisali o "potolčeni Koroščevi klerikalni stranki",219 je Slovenska ljudska stranka slavila na Slovenskem. Kljub temu da je na Slovenskem prejela SLS največ glasov (37,27 %) in naj- več mandatov ter bila s tem razglašena za zmagovalko volitev, bi lahko njen rezultat lahko tolmačili tudi kot neuspešen, saj je dobila le relativno, in ne abso- lutne večine, kot jo je imela pred prvo svetovno vojno (npr. ob primerjavi z rezultatom na zadnjih državnozborskih volitvah v stari Avstriji leta 1911, ko je stranka osvojila 87 % slovenskih mandatov v dunajskem parlamentu). SLS 218 V volilnem odboru v Mariboru je sicer pri razporejanju poslanskih mandatov prišlo do očitne napake, kar je verifikacijski odbor objavil šele ob koncu decembra naslednje leto (1921), čeprav so v tisku še isto leto opozarjali na napako. Maribor je štel namreč približno 1800 "klerikalnih" glasov premalo, 1150 socialnodemokratskih in 570 kmetijskih glasov pa preveč. Eden od mandatov je bil tako napač- no dodeljen namesto SLS poslancu SKS. Če do napake ne bi prišlo, bi SLS prejela 15 mandatov, SKS 8, JSDS 6, KSJ 6 poslancev, pri NSS in JDS pa ne bi bilo sprememb leta 1921 so spremembe potem uvedli (Melik, "Izidi volitev v konstituanto leta 1920", str. 46–48; "Kaj pa to?", Slovenec, 4. 12. 1920, št. 277, str. 1; "30 ali 40 mandatov?", Slovenski narod, 5. 12. 1920, št. 279, str. 3). 219 "Koroščeva klerikalna stranka potolčena!", Slovenski narod, 30. 11. 1920, št. 274, str. 1. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 758 je imela absolutno večino v kranjskem, kočevskem in prekmurskem okraju, v Prekmurju pa je bila ta večina najmočnejša kljub tam zelo močni Prekmur- ski gospodarski stranki, ki je dobila 1497 glasov.220 A kot je že leta 1920 zapisal Fran Erjavec: "izmed vseh političnih strank, ki so se udeležile zadnjih volitev, je izšla kot zmagovalka morda edino — SLS, čeprav je izgubila skoro polovico svojih pristašev".221 Sklenemo vsekakor lahko, da je slovenski politični prostor v prvem jugoslovanskem desetletju še zmeraj obvladovala SLS. Po zmagi na voli- tvah leta 1920 z relativno večino je z absolutno večino dobila tudi volitve v Narodno skupščino v letih 1923, 1925 in 1927 in òblastne volitve leta 1927.222 Delavski stranki (JSDS in KSJ) pa sta na Slovenskem dobili 45.830 glasov ali skoraj 21 % celotnega števila volilnih upravičencev, kar je bil velik porast (kar štirikratni) v primerjavi s časom pred prvo svetovno vojno. JSDS je imela premoč na "štajerskem" volilnem okraju (predvsem v Mariboru).223 Tudi KSJ je dosegla impresiven rezultat tako na slovenskem, predvsem pa na državni ravni, predvsem v delavskih, središčih, predvsem na "kranjskem" volilnem okraju, ne pa v Ljubljani.224 Tudi NSS je na volitvah nastopala kot proletarska stranka, a širše opore na splošno v volivcih (s 6186 glasovi) ni imela. Bila je zastopana predvsem v mestih in nekaterih industrijskih središčih, npr. v mestu Mariboru pa je bila takoj za JSDS celo najmočnejša stranka.225 Tudi JDS je prejela manj glasov (7,67 %) in s tem veliko manj mest, kot jih je imela v Začasnem narodnem predstavništvu, a je skupaj s SKS (20,8 % gla- sov) celotni liberalni tabor prejel 11 mest, kar v primerjavi s štirinajstimi naj- močnejše slovenske stranke dokaj veliko. Rečemo lahko, da so torej liberalne stranke našle svoj politični prostor na Slovenskem (čeprav se NSS po preboju v beograjski parlament leta 1920 vanj ni več uvrstila). Kot smo videli v prejšnjem poglavju, je JDS predvolilno bitko bila skoraj z vsemi slovenskimi strankami, ki so na volitvah nastopile in iz vseh strani bila deležna kritik in obsojanj, ne le s strani klerikalnega gibanja, temveč tudi s strani liberalnega (predvsem s strani NSS). JDS je to upravičevala, da "JDS ni stranka kakega posameznega stanu, ker ne zastopa koristi. Boj "na več frontah" se je tako pokazal tudi pri slovenskih rezultatih. 220 "Razmerje strank v Ljubljani l. 1911 in 1920", Slovenski narod, 30. 11. 1920, št. 274, str. 1; Andrej Rahten, Slovenska ljudska stranka v beograjski skupščini. Jugoslovanski klub v parlamentarnem življe- nju Kraljevine SHS 1919–1929 (Ljubljana, 2002), str. 58. 221 Fran Erjavec, "K volitvam v Sloveniji", Naši zapiski 12, št. 10/11/12 (1920), str. 190 (dalje: Erjavec, "K volitvam v Sloveniji"). 222 Perovšek, "Organizacijsko-politična slika liberalnega tabora v letih 1891–1941", Prispevki za novejšo zgodovino 57, št. 1 (2017), str. 70. 223 Melik, "Izidi volitev v konstituanto leta 1920", str. 49. 224 "Konec liberalizma v Ljubljani", Slovenec, 29. 11. 1920, št. 273a (posebna številka), str. 1. 225 Melik, "Izidi volitev v konstituanto leta 1920", str. 53. 759 S H S tudia istorica lovenica SKS je dobila torej kar petino glasov na Slovenskem, s čimer so lahko bili zelo zadovoljni, glede na to, da je šlo za novo stranko.226 JDS je največ glasov prejela v urbaniziranih občinah, manjših mestih, trgih, upravnih središčih, lokalnih centrih. Hkrati je JDS bila zmagovalka volitev v državi, kar je okrepilo tudi liberalce na Slovenskem. SKS je postala najmočnejša stranka liberalnega tabora, čeprav se sprva ni želela opredeljevati ne za "klerikalce" ne za liberal- ce, temveč za samo kmetsko stranko. Na Dolenjskem (v novomeškem, črno- maljskem in krškem okraju) ter v Spodnjem Posavju (brežiški okraj) je bila celo močnejša od SLS. Slab odziv je doživela le na Koroškem in v Prekmurju.227 KSJ (10,29 % glasov), NNS (3,91 % glasov) in SKS so kot nove stranke uspele prodreti v skupščino, JSDS (18,67 % glasov) pa je glede na zastopanost v Zača- snem narodnem predstavništvu povečala svoje zastopanje. Prekmurska gospo- darska stranka je v svojem lokalnem okolišu sicer prejela veliko glasov, a v veli- kih volilnih okrožjih premalo, da bi uspela pridobiti poslansko mesto.228 V "štajerskem" okraju so bili od skupaj 21 mandatov iz SLS (8 mandatov – kasneje popravljeno na 7) izvoljeni Ivan Roškar, Franc Pišek, Jožef Klekl, Davo- rin Kranjc, Vladimir Pušenjak, Jožef Škoberne, Anton Korošec in Josip Hohnjec. Iz JSDS (5 mandatov) so bili izvoljeni Etbin Kristan, Filip Kisovar, Jožef Kopač, Rudolf Golouh in Milan Korun; iz SKS (4 mandati) Ivan Urek, Josip Drofenik, Ivan Mermolja in Bogumil Vošnjak; od KSJ (2 mandata) Miha Koren in Milan Lemež (izvoljen je bil tudi Ljubljani, zato se je temu mandatu odpovedal, na njegovo mesto pa je prišel Ferdo Vesel), iz JDS (1 mandat) Vekoslav Kukovec in iz NSS (1 mandat) Ivan Deržič (prav tako izvoljen v Ljubljani, zato se je temu odpovedal).229 V "kranjskem" okraju od skupno 15 mandatov so bili iz SLS (6 manda- tov) izvoljeni Janez Brodar, Josip Gostinčar, Josip Nemanič, Janez Stanovnik, Karel Škulj in Anton Sušnik; iz SKS (4 mandati) Jakob Kušar, Ivan Majcen, Ivan Pucelj, Janko Rajar; od KSJ (3 mandati) Marcel Žorga, Valentin Mlakar in Vla- dislav Fabjančič; iz JDS (1 mandat) Gregor Žerjav in iz JSDS (1 mandat) Anton Kristan. V okrožju Ljubljana (4 mandati) so bili izvoljeni Ivan Tavčar (JDS), Andrej Gosar (SLS), Ivan Deržič (NSS) in Milan Lemež (KSJ).230 226 Steinbacher in Rahten, ""V boj za staro pravdo!", str. 91. 227 Vasilij Melik, "Izidi volitev v konstituanto leta 1920", str. 48. 228 Prav tam, str. 46. 229 "Izid volitev na Štajerskem", Slovenec, 30. 11. 1920, št . 274, str. 1.; "Izidi volitev v mariborskem okrožju", Slovenski narod, 2. 12. 1920, št. 276, str. 4. 230 "Izid volitev v ustavotvorno skupščino", Jutro, 30. 11. 1920, št. 86, str. 1; "Izid volitev", Slovenski gospo- dar, 2. 12. 1920, št. 49, str. 1. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 760 Namesto zaključka Kot sklep in zaokroženo zgodbo o volitvah v Ustavodajno skupščino leta 1920 naj predstaviva še rezultate volitev v Ustavodajno skupščino v celotni državi in tako slovenske rezultate postaviva v jugoslovanski kontekst. Volilna udeležba v skupnem je bila 64,37 % (1.607.255 glasov), kar pomeni, da se je glasovanja vzdržalo kar 35 % volilnih upravičencev, v nekaterih pokrajinah (predvsem v Srbiji) jih na volišča ni prišla kar polovica.231 Skupaj je sodelovalo 22 strank. Po absolutnem številu glasov (319.448 glasov) je zmagala demokratska stranka JDS (319.448 glasov), ki je dobila 92 poslancev in s tem le enega poslanca več od radikalne NRS, ki je osvojila sko- raj petintrideset tisoč glasov manj (284.375 glasov). Tretja sila po številu gla- sov je bila Hrvaška republikanska kmečka stranka (HRKS) (230.590 glasov), ki je prejela več kot trideset tisoč glasov več od KPJ (198.736 glasov), vendar je osvojila le 50 mandatov, medtem ko jih je KPJ osvojila 58 in bila s tem tretja najbolj zastopana stranka v Ustavodajni skupščini.232 Kot je ugotavljal že ome- njeni Erjavec, je to najbrž bil "le trenutni izraz revolucionarne dobe in uspeh volilnih gesel, ki so v takih dobah vedno uspešna."233 To je bilo za obstoječo družbeno ureditev skrb vzbujajoče, zato je vlada zaradi strahu pred komuni- stičnim spodbujanjem revolucionarnih razmer v državi z Obznano 29. decem- bra onemogočila politično dejavnost komunistov, s katero je, kot že omenjeno, do sprejetja ustave prepovedala komunistično dejavnost.234 KPJ je zato v Zagre- bu 30. decembra sklicala komunistično generalno stavko, ki je po poročanju slovenskih časnikov potekala dokaj mirno oz. z manjšimi spopadi med policijo in protestniki.235 Nadalje je 39 mandatov in 151.603 glasove prejela Zemljora- dniška stranka, sledili pa sta Hrvatska in Slovenska ljudska stranka s 27 mandati in 111.247 glasovi, kot je razvidno v sliki tabele. Volitve so bile zaključene, rezultati so bili znani, začelo pa se je za prihodnost skupne države eden najpomembnejših dogovorov – o ureditvi skupne države. Delovanje ustavodajne skupščine se je začelo 12. decembra 1920 in razprava o prihodnji ureditvi Kraljevine SHS se je pričela, pri čemer sta se jasno oblikovala dva nasprotna narodonopolitična bloka: centralistični, ki je imel glavno pod- 231 Jože Pirjevec, Jugoslavija 1918–1992: nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije (Koper, 1995), str. 21. 232 Branko Petranović in Momčilo Zečević, Jugoslavija 1918–1984. Zbirka dokumenata (Beograd, 1985), str. 144. 233 Erjavec, "K volitvam v Sloveniji", str. 189. 234 Metod Mikuž, "Razvoj slovenskih političnih strank (1918 do zač. 1929) v stari Jugoslaviji", Zgodovinski časopis 9, št. 1–4 (1955), str. 115. 235 "Spopad s komunisti – Protikomunistični štrajk v Zagrebu", Slovenec, 31. december 1920, št. 289, str. 3; "Generalna stavka v Zagrebu", Slovenski narod, 1. januar 1921, št. 1, str. 3. 761 S H S tudia istorica lovenica poro v srbskih strankah ter na dvoru, in federalistični, ki je večinsko podporo užival v strankah, ki so nekoč bile pod habsburškim žezlom in se je zavzemal za Jugoslavijo kot "državo narodov". Polletna razprava se je končala 28. junija 1921, ko je bila v Beogradu pod močnim vladnim pritiskom s skromno večino (53 %) izglasovana centralistično usmerjena Vidovdanska ustava.236 Zaključimo z ugotovitvijo, da kar se tiče priprav na volilno kampanjo in same volilne kampanje večina strank ni imela do potankosti razvite strankar- sko-organizirane strukture. Največje stranke so pred volitvami sprejele stran- karske programe, pri čemer so nato v predvolilnih kampanjah poudarjale pred- vsem vprašanje oblike prihodnje notranje organizacije jugoslovanske države in socialno-ekonomska vprašanja. Volitve v Ustavodajno skupščino so bile prva preizkušnja volilne zakonodaje, izkazalo pa se je, da je imela slednja precej pomanjkljivosti: med volitvami so bile po volilni matematiki favorizirane večje stranke, saj so dobile sorazmerno več mandatov v skupščini, kot je bil njihov volilni uspeh. Uveljaviti bi se morala tudi splošna volilna pravica, ki pa ni bila natančno definirana. 236 Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države, str. 153–154. Prikaz rezultatov v številu glasov in razdelitvi mandatov za posamezne stranke za Ustavodajno skupščino po volitvah 1920 (Vurnik, "Politični boj med liberalnim in katoliškim taborom v slovenskem delu jugoslovanske države", str. 31) A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 762 Ana Šela and Mateja Matjašič Friš ELECTIONS TO THE CONSTITUENT ASSEMBLY IN 1920 IN SLOVENIAN LANDS: THE PRE-ELECTION STRUGGLE SUMMARY After the formation of a new country, the Kingdom of Serbs, Croats and Slove- nes, the elections to the Constituent Assembly took place only after two years, i.e., quite late. The reason for this can be found in the disorderly new conditi- ons, the incapacitated Provisional National Representative Office, government crises, and above all in the fact that the ruling party, especially the radical par- ties, were afraid of an unfavourable election outcome for them. Twenty-two political parties took part in the first parliamentary elections to the Constitu- ent Assembly, held on November 28, 1920, sixteen of which entered the par- liament. All seven parties ran in Slovenia: The Slovene People's Party (SLS), the Independent Agricultural Party (SKS), the Communist Party of Yugoslavia (KSJ), the Yugoslav Democratic Party (JDS), the Yugoslav Social Democratic Party (JSDS), and the National Socialist Party (NSS), and the Prekmurska eco- nomic party (DVS). In the results of the elections in Slovenian lands, the SLS won the most votes and thus also the mandates (15). This was followed by SKS with 8 mandates, JSDS and KSJ each received 6 mandates, JDS received 3 man- dates and NSS 2. DVS did not receive enough votes to have a deputy in the Con- stituent Assembly. SLS won the most deputies but lost its absolute majority in Slovenia for the first time since 1907, while it still held primacy on Slovenian territory. At the state level, the Yugoslav Democratic Party won the most votes and mandates, followed by the National Radical Party, and the Communists ranked third with 58 seats. The election campaign for the Constituent Assembly elections began about a month before the elections. Already in October and the whole of November 1920, the newspapers of individual parties published and presented party pro- grams, candidates for deputies and presented the competition in a particularly bad light. The main struggle was between the liberal and Catholic camp, espe- cially between SLS and JDS, which opposed each other in all key issues of the future organization of the country, the issue of religion, social and economic policy. The elections to the Constituent Assembly were the first test of the elec- toral legislation, which had many shortcomings. During the elections, accord- ing to the electoral mathematics, the larger parties were favoured, as they received proportionally more mandates in the Assembly than their electoral 763 S H S tudia istorica lovenica success. Universal suffrage should be enforced, but it was not precisely defined. Women and men under the age of 21, members of national minorities (except for those who declared themselves Serbs, Croats, or Slovenes) were not allowed to vote. Soldiers on military service and officers, as well as those who lived in the electoral municipality for less than six months, were also not allowed to vote. The authors concluded that during the election campaign most parties did not have a fully developed party-organized structure. The largest parties adopt- ed party programs before the elections, but in the pre-election campaigns they emphasized the issue of the form of the future internal organization of the Yugoslav state and socio-economic issues. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 764 VIRI IN LITERATURA ARS – Arhiv Republike Slovenije, SI AS 131, t.e. 26, p.e. 395, Volitve v ustavodajno skupščino 1920. Slovenec – Ljubljana, letnik 1920. Slovenski gospodar – Maribor, letnik 1920. Straža – Maribor, letnik 1920. Novine – Murska Sobota, letnik 1920. Večerni list – Ljubljana, letnik 1920. Slovenski narod – Ljubljana, letnik 1920. Jutro – Ljubljana, letnik 1920. Ptujski list – Ptuj, letnik 1920. Tabor – Maribor, letnik 1920. Naprej – Ljubljana, letnik 1920. Prekmurski glasnik – Murska Sobota, letnik 1920. Rdeči prapor – Ljubljana, Trst, letnik 1920. Nova pravda – Ljubljana, letnik 1920. Kmetijski list – Ljubljana, letnik 1920. "Zakon o izpremembah zakona, po katerem so se vršile volitve dne 28. novembra 1920 (priloga)", 9. člen, v: Volilni red za Ustavotorno Skuopščino Kraljevine SHS, ur. Štefan Sagadin (Ljubljana, 1920). "Zakon o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev", Uradni list deželne vlade za Slovenijo, 15. 9. 1920, št. 106. ……………… Balkovec, Bojan, "Volilci in glasovanje o Vidovdanski ustavi", Zgodovinski časopis 43, št. 2 (1989), str. 241–248. Balkovec, Bojan, "Vpliv volilne zakonodaje na izide parlamentarnih volitev v Naro- dno skupščino leta 1920 in 1923", Zgodovinski časopis 42, št. 3 (1988), str. 433– 447. Budna Kodrič, Nataša in Serše, Aleksandra (ur.), Splošno žensko društvo 1901– 1945, od dobrih deklet do feministk (Ljubljana, 2003). Calic, Marie-Janine A History of Yugoslavia (West Lafayette, 2019). Deželak Barič, Vida, "Stranke marksističnega idejnopolitičnega tabora na Sloven- skem 1896–1941", Prispevki za novejšo zgodovino 57, št. 1, str. 84–111. Engelsfeld, Neda, Prvi parlament Kraljestva Srba, Hrvata in Slovenaca – Privremeno narodno predstavništvo (Zagreb, 1989). 765 S H S tudia istorica lovenica Erjavec, Fran, "K volitvam v Sloveniji", Naši zapiski 12, št. 10, 11, 12 (1920), 188– 190. Gligorijević, Branislav, Parlament i političke stranke u Jugoslaviji 1919–1929 (Beo- grad, 1979). Melik, Vasilij, "Izidi volitev v konstituanto leta 1920", Prispevki za zgodovino dela- vskega gibanja 3, št. 1 (1962), str. 3–62. Mikuž, Metod, "Razvoj slovenskih političnih strank (1918 do zač. 1929) v stari Jugosla- viji", Zgodovinski časopis 9, št. 1–4 (1955), str. 107–139. Mikuž, Metod, Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji (Ljubljana, 1965). Perovšek, Jurij, "Uredba o ženski volilni pravici", v: Slovenska kronika XX. stoletja 1900–1941, ur. Bojan Balkovec [et al] (Ljubljana, 1995). Perovšek, Jurij, Liberalizem in vprašanje slovenstva: nacionalna politika liberalnega tabora v letih 1918–1929 (Ljubljana, 1996). Perovšek, Jurij, Programi političnih strank, organizacij in združenj na Slovenskem v času Kraljevine SHS (Ljubljana 1998). Perovšek, Jurij, Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov (Ljubljana, 1998). Perovšek, Jurij, Na poti v moderno : poglavja iz zgodovine evropskega in slovenskega liberalizma 19. in 20. stoletja (Ljubljana, 2005). Perovšek, Jurij, "V zaželjeni deželi": slovenska izkušnja s Kraljevino SHS/Jugoslavijo 1918– perovšek, j 1941 (Ljubljana, 2009). Perovšek, Jurij, "Vprašanje domoljubja na Slovenskem v času Kraljevine Srbov, Hrva- tov in Slovencev/Jugoslavije 1918–1941", Prispevki za novejšo zgodovino 54, št. 1 (2014), str. 231–243. Perovšek, Jurij, "Političnoupravna podoba Ljubljane v letih 1918–1941", Studia Histo- rica Slovenica 14, št. 2–3 (2014), str. 291–338. Perovšek, Jurij, "Tavčarjevo župansko devetletje 1912–1921", Studia Historica Slove- nica 17, št. 2 (2017), str. 559–613. Perovšek, Jurij, "Organizacijsko-politična slika liberalnega tabora v letih 1891–1941", Prispevki za novejšo zgodovino 57, št. 1 (2017), str. 49–83. Perovšek, Jurij, "Misel o Sloveniji in njeno udejanjenje v času od Majniške deklaracije do oblikovanja Države SHS in Narodne vlade SHS v Ljubljani", Studia Historica Slo- venica 18, št. 2 (2018), str. 421–442. Perovšek, Jurij, "Položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov", Prispevki za novejšo zgodovino 59, št. 2 (2019), str. 40–74. Perovšek, Jurij, "Politični položaj na Slovenskem leta 1919", Studia Historica Sloveni- ca 20, št. 2 (2020), str. 359–394. Perovšek, Jurij "Politične razmere na Slovenskem leta 1920", Studia Historica Sloveni- ca 21, št. 2 (2021), str. 473–502. Perovšek, Jurij, "Liberalci in Anton Korošec v letih 1918–1940", Acta Histriae 29, št. 4 (2021), str. 1015–1044. A. Šela, M. Matjašič Friš: Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 ... 766 Perovšek, Jurij, "Anton Korošec in štajerski liberalci", Studia Historica Slovenica 21, št. 2 (2021), str. 301–326. Petranović, Branko in Zečević, Momčilo, Jugoslavija 1918–1984. Zbirka dokume- nata (Beograd, 1985). Pirjevec, Jože, Jugoslavija 1918–1992: nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije (Koper, 1995). Rahten, Andrej, Slovenska ljudska stranka v beograjski skupščini. Jugoslovanski klub v parlamentarnem življenju Kraljevine SHS 1919–1929 (Ljubljana, 2002). Rahten, Andrej in Steinbacher, Nina, "'V boj za staro pravdo!' – ustanovitev in delo- vanje Samostojne kmetijske stranke do konca zasedanja konstituante", Studia Historica Slovenica 19, št. 1 (2019), str. 71–106. Rahten, Andrej "Koroščev državnopravni koncept v ustanovni dobi Kraljevine SHS", Studia Historica Slovenica 21, št. 2 (2021), str. 327–362. Rahten, Andrej, "Brejčev drugi mandat: politični izzivi Deželne vlade za Slovenijo v letu 1920", Studia Historica Slovenica 21, št. 2 (2021), str. 503–530. Ratej, Mateja, ""Korošec vihti bič nad železničarji". Stavka železničarjev leta 1920 in minister za promet Anton Korošec", Prispevki za novejšo zgodovino 50, št. 1 (2010), str. 27–38. Stiplovšek, Miroslav, "Železničarska in splošna stavka", v: Slovenska kronika XX. stoletja (Ljubljana 1997), str. 241, 309–310. Vodopivec, Peter, Od Pohlinove slovnice do samostojne države (Ljubljana, 2010). Vurnik, Blaž, "Politični boj med liberalnim in katoliškim taborom v slovenskem delu jugoslovanske države na prvih volitvah v Kraljevini SHS", Prispevki za novejšo zgo- dovino 42, št. 1 (2002), str. 21–32. DOI 10.32874/SHS.2022-19 Author: ŠELA Ana MA in History and MA in Slovene Language and Literature, Young Researcher Co-Author: MATJAŠIČ FRIŠ Mateja Ph.D., Research Associate University of Maribor, Faculty of Arts, Department of History Koroška cesta 160, SI–2000 Maribor, Slovenia Title: ELECTIONS TO THE CONSTITUENT ASSEMBLY IN 1920 IN SLOVENIAN LANDS: THE PRE-ELECTION STRUGGLE Studia Historica Slovenica Časopis za družboslovne in humanistične študije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 22 (2022), No. 3, pp. 717–766, 236 notes, 10 pictures Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Key words: Constituent elections, 1920, Constituent Assembly, Kingdom of SHS, Catholic camp, Liberal camp, Labor camp Abstract: In the article, based on newspaper material and already published scientific literature, the two authors present the electoral struggle before the elections to the Constituent Assembly, which took place on November 28, 1920. In the introduction, they explain the political situation in Slovenian lands at that time, which was formed in a then new state, the Kingdom of Serbs, Croats, and Slovenians (Kingdom SHS). They particularly focus on the pre-election atmosphere in Slovenian lands and the election programs of the participating parties: the already established Slovenian People's Party, the Yugoslav Social Democratic Party and the Yugoslav Democratic Party, as well as the then new Independent Agricultural Party, the National Socialist Party, the Communist Party of Yugo- slavia and the Prekmurje Economic Party.They conclude the article with an explanation about the course of the elections. They present the Act on Elections of National Deputies and the results of the elections in Slovenia, which were undoubtedly the result of the pre-election campaign in November 1920.