zalozba.zrc-sazu.si 28 Jernej tiran Na podlagi različnih kazalnikov smo ocenili kakovost bivalnega okolja v Ljubljani na začetku drugega desetletja 21. stoletja. Vsebine bivalnega okolja smo razvrstili v sedem sklopov: KAKoVoSt stanovanjske razmere, varnost, estetska vrednost, dostopnost BiVALNeGA mestnih dobrin, obremenjenost okolja, družbeno okolje in pogoji ANI za mobilnost. Ugotovili smo, da se kakovost bivalnega okolja LJ oKoLJA v Ljubljani pomembno razlikuje: v najbolj kakovostnem bivalnem V LJuBLJANi okolju živijo prebivalci Murgel, Trnovega, Rožne doline in A V LJUB zahodnega mestnega središča, najslabše bivalne razmere pa imajo LJ KO prebivalci Rakove jelše, Sibirije, večine urbaniziranih ruralnih naselij na severovzhodnem obrobju, večjega dela Most in Šiške v bližini tamkajšnje industrijske cone. Rezultati raziskave ALNEGA O so pomembni za odločanje o nadaljnjem prostorskem razvoju, IV za sanacijo bivalnega okolja ali za določanje primernih lokacij T BOS za stanovanjsko gradnjo. VO AK n Kira 15 eur nej TJer Georitem 28 Georitem 28 1 2 GEORITEM 28 KAKOVOST BIVALNEGA OKOLJA V LJUBLJANI Jernej Tiran 4 GEORITEM 28 KAKOVOST BIVALNEGA OKOLJA V LJUBLJANI Jernej Tiran LJUBLJANA 2017 Knjiž na zbir ka Geo ri tem, ISSN 1855-1963, UDK 91 GEORITEM 28 KAKOVOST BIVALNEGA OKOLJA V LJUBLJANI Jernej Tiran © 2017, Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Urednika zbirke: Drago Kladnik, Drago Perko Ured niš ki odbor: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Rok Ciglič, Mateja Ferk, Matej Gabrovec, Drago Kladnik, Blaž Komac, Jani Kozina, Janez Nared, Drago Perko, Primož Pipan, Katarina Polajnar Horvat, Nika Razpotnik Visković, Aleš Smrekar, Mateja Šmid Hribar, Maja Topole, Mimi Urbanc, Matija Zorn Ured ni ka: Drago Kladnik, Aleš Smrekar Re cen zen ta: Vladimir Drozg, Marko Krevs Kar to graf: Jernej Tiran Fo to gra fi: David Bole, Bojan Erhartič, Peter Kumer, Živa Malovrh, Jernej Tiran, Matija Zorn Pre vod izvleč ka: Živa Malovrh Oblikovalka naslovnice: Tanja Radež Oblikovalec notranjosti: Dra go Per ko Iz da ja telj: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Za izda ja te lja: Dra go Per ko Za lož nik: Založ ba ZRC Za založ ni ka: Oto Lut har Glav ni ured nik: Aleš Pogač nik Ra ču nal niš ki pre lom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Cicero Begunje Na kla da: 250 iz vo dov Prva izda ja, prvi natis. / Prva e-izdaja. Knjiga je prosto dostopna tudi v elektronski obliki (pdf), ISBN 978-961-254-967-1, COBISS.SI ID=287273728 http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1398 CIP – Ka ta lož ni za pis o pub li ka ci ji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.375(497.4Ljubljana) 316.728(497.4Ljubljana) TIRAN, Jernej Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani / [[besedilo], kartograf] Jernej Tiran ; [fotografi David Bole … [et al.] ; prevod izvlečka Živa Malovrh]. – 1. izd., 1. natis. – Ljubljana : Založba ZRC, 2017. – (Georitem, ISSN 1855-1963 ; 28) ISBN 978-961-254-966-4 287273216 6 GEORITEM 28 GEORITEM 28 KAKOVOST BIVALNEGA OKOLJA V LJUBLJANI Jer nej Ti ran AVTOR Jer nej Ti ran jer nej.ti ran @zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/sl/ti ran#v Jer nej Ti ran se je ro dil leta 1985 v Ljub lja ni. Po oprav lje ni ma tu ri na Gim na zi ji Po lja ne se je vpi sal na štu dij geo gra fi je na Fi lo zof ski fa kul te ti Uni ver ze v Ljublja - ni, kjer je leta 2010 di plo mi ral in za di plom sko delo Tip na sel bin ske ga ob moč ja kot de jav nik vo lil ne ga ve de nja: ana li za vo li tev v Dr žav ni zbor 1996–2008 pre jel fa kul tet no Pre šer no vo na gra do. Leta 2011 se je kot mla di ra zi sko va lec za po slil na Geo graf skem in - šti tu tu An to na Me li ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti in se vpi sal na dok tor ski štu dij geo gra fi je na Fi lo zof ski fa kul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni. Šti ri leta poz - ne je je dok to ri ral z di ser ta ci jo Geo graf sko vred no te nje bi val ne ga oko lja v iz bra nih slo ven skih me stih in pri do bil na ziv dok tor zna no sti. Ra zi sko val no de lu je na po droč jih ur ba ne geo gra fi je, ka ko vo sti biva - nja, geo gra fi je vo li tev, in ter pre ta ci je de diš či ne in traj nost ne mo bil no sti. Kot stro kov ni so de la vec Ljub ljan ske in Slo ven ske ko le sar ske mre že je de ja ven tudi na po droč ju ur ba ne ga ko le sar je nja in pro - met ne var no sti. IZDAJATELJ Geo graf ski in šti tut An to na Me li ka ZRC SAZU gi @zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si In šti tut je leta 1946 us ta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti in ga leta 1976 poi me no va la po aka de mi ku dr. An to nu Me li ku (1890–1966). Od leta 1981 je se stav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi - je zna no sti in umet no sti. Leta 2002 sta se in šti tu tu pri klju či la In šti tut za geo gra fi jo, ki je bil us ta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni mu zej Slo ve ni je, us ta nov ljen leta 1946. Ima od del ke za fi zič no geo gra fi jo, hu ma no geo gra fi jo, re gio nal no geo gra fi jo, na rav ne ne sre če, vars tvo oko lja, geo graf ski in for ma cij ski si stem in te mat sko kar to gra fi jo, zem lje pi sno knjiž ni co ter zem ljepi - sni mu zej. V njem je se dež Ko mi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Re pub li ke Slo ve ni je. Uk var ja se pred vsem z geo graf ski mi ra zi ska va mi Slo ve ni je in nje nih po kra jin ter pri pra vo te meljnih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. So de lu je pri šte vil nih do ma čih in med na rod nih pro jek tih, or ga ni zi ra znans tve na sre ča nja, izo bra žu je mla de ra zi sko val ce in iz me nju je znans tve ni ke. Iz da ja znans tve no revijo Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/Geo graf ski zbor nik ter znans tve ni knjiž ni zbir ki Geo gra fi ja Slo ve ni je in Geo ri tem. V so dih le tih iz da ja knjiž no zbir ko GIS v Slo ve ni ji, v li hih le tih knjiž no zbir ko Re gio nalni raz voj, vsa ko tret je leto pa knjiž no zbir ko Na rav ne ne sre če. 7 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran GEORITEM 28 KAKOVOST BIVALNEGA OKOLJA V LJUBLJANI Jer nej Ti ran UDK: 911.375:316.334.54(497.4) COBISS: 2.01 IZVLEČEK Ka ko vost bi val ne ga oko lja v Ljub lja ni Ljub lja na je naj več je slo ven sko me sto ter po li tič no, kul tur no, gos po dar sko, izo bra že val no in pro met - no sre diš če Slo ve ni je. V ra zi ska vi smo na pod la gi raz lič nih ka zal ni kov na ob jek ti ven na čin oce ni li ka ko vost bi val ne ga oko lja v Ljub lja ni na za čet ku dru ge ga de set let ja 21. sto let ja. Pre te kle an ket ne ra - zi ska ve ugo tav lja jo, da so tam kajš nje živ ljenj ske in bi val ne raz me re v splo šnem ugod ne, kar po tr ju je tudi la ska vi na ziv Ze le na pre stol ni ca Evro pe, ki ga je me sto nosilo leta 2016. Bi val no oko lje je za ple - ten in več pla sten po jem, kom plek sen pre plet šte vil nih vse bin, ki ima jo raz lič no pro stor sko raz sež nost. Po jem bi val no oko lje smo lo či li od so rod nih poj mov, kot je na pri mer ka ko vost živ lje nja, in ga opre - de li li kot zna čil no sti sta no va nja ter nje go ve ož je in šir še oko li ce, ki so po memb ne za za do vo lje va nje splo šnih člo ve ko vih po treb in oprav lja nje te melj nih člo ve ko vih funk cij. Vse bi ne bi val ne ga oko lja smo raz vr sti li v se dem sklo pov: sta no vanj ske raz me re, var nost, es tet ska vred nost, do stop nost mest nih do - brin, obre me nje nost oko lja, druž be no oko lje in po go ji za mo bil nost. Ne ka te re vse bi ne smo iz me ri li z do stop ni mi po dat ki iz raz lič nih po dat kov nih vi rov, ne ka te re pa smo ovred no ti li sami. Med nji mi iz po stav lja mo mo de li ra nje do stop no sti mest nih do brin na pod la gi kon cep ta zmanj še va nja z raz da - ljo in mo de li ra nje do stop no sti jav ne ga pot niš ke ga pro me ta po pri la go je ni me to di PTAL (Pub lic trans port ac ces si bi lity le vel). Ka ko vost bi val ne ga oko lja kot ce lo to smo na stav bo na tanč no iz me ri li z me to do se šte va nja stan dar di zi ra nih neob te že nih ka zal ni kov ter pre poz na li ob moč ja, ki so ugodna ozi ro ma neu god na z vi di ka po sa mez nih vse bin in bi val ne ga oko lja kot ce lo te. Ugo to vi li smo, da se ka ko vost bi val ne ga oko lja v Ljub lja ni po memb no raz li ku je: v naj bolj ka ko vost nem bi val nem okolju ži vi jo pre bi val ci Mur gel, Tr no ve ga, Rož ne do li ne in za hod ne ga mest ne ga sre diš ča, naj slab še bi valne raz me re pa ima jo pre bi val ci Ra ko ve jel še, Si bi ri je, ve či ne ur ba ni zi ra nih ru ral nih na se lij na se ve rovz - hod nem obrob ju, več je ga dela Most in Šiš ke v bli ži ni tam kajš nje in du strij ske cone. Raz li ke v ka ko vo sti bi val ne ga oko lja med mest ni mi pre de li lah ko pov zro či jo se li tve pre bi vals tva in ve ča jo so cial no geo - graf sko di fe ren cia ci jo. Iz ved li smo tudi izra čun s stan dar di zi ra ni mi ob te že ni mi ka zal ni ki na pod la gi bi val nih pre fe renc an ke ti ra ne ga pre bi vals tva in ugo to vi li, da ob te že va nje ni ime lo več je ga vpli va na dob lje ne re zul ta te. Re zul ta ti ra zi ska ve so ko rist ni za mest ne ob la sti in pro stor ske na čr to val ce kot pod - po ra od lo ča nju o na dalj njem pro stor skem raz vo ju, tako za uprav ljav ske kot na čr to val ske na me ne, na pri mer kot pod la ga za sa na ci jo bi val ne ga oko lja ali za do lo ča nje pri mer nih lo ka cij za sta no vanjsko grad njo. KLJUČNE BESEDE ur ba na geo gra fi ja, bi val no oko lje, ka ko vost bi val ne ga oko lja, geo graf sko vred no te nje, sta no vanj ska ob moč ja, Ljub lja na, Slo ve ni ja 8 GEORITEM 28 GEORITEM 28 KAKOVOST BIVALNEGA OKOLJA V LJUBLJANI Jer nej Ti ran UDC: 911.375:316.334.54(497.4) COBISS: 2.01 ABSTRACT Qua lity of re si den tial en vi ron ment in Ljub lja na Ljub lja na is the lar gest Slo ve nian city and the po li ti cal, cul tu ral, eco no mic, edu ca tio nal, and traf fic cen tre of Slo ve nia. The re search used dif fe rent in di ca tors to ob jec ti vely eva lua te the qua lity of re si - den tial en vi ron ment in Ljub lja na at the out set of the se cond de ca de of the 21st cen tury. Past sur vey re search has conc lu ded that the qua lity of life and re si den tial qua lity are ge ne rally fa vou rab le here, which was also sup por ted by the flat te ring tit le of the 2016 Eu ro pean Green Ca pi tal. Re si den tial en - vi ron ment is a com plex and mul ti-la ye red phe no me non, a com plex in tert wi ne ment of dif fe rent ele ments with var ying spa tial di men sions. The term re si den tial en vi ron ment was dif fe ren tia ted from ot her re la ted terms like for exam ple qua lity of life and was de fi ned as the cha rac te ri stics of the dwel - ling and its im me dia te and wi der sur roun dings that are per ti nent for sa tisf ying ge ne ral hu man needs and for per for ming ba sic hu man func tions. The ele ments of the re si den tial en vi ron ment were ar - ran ged into se ven groups: dwel ling cha rac te ri stics, sa fety, aest he tics, ac ces si bi lity to ur ban ame ni ties, en vi ron men tal strain, so cial en vi ron ment, and trans por ta tion con di tions. Some ele ments were mea - su red with the avai lab le data from dif fe rent da ta banks and some were eva lua ted using our own means. Here, we emp ha si ze wal ka bi lity mo del ling to ur ban ame ni ties ba sed on the di stan ce-de cay con cept and mo del ling the ac ces si bi lity to pub lic trans port using the ad ju sted PTAL met hod (Pub lic trans - port ac ces si bi lity le vel). The qua lity of the re si den tial en vi ron ment as a who le was mea su red ac cu ra tely to the buil ding using the met hod of sum ming the un weigh ted stan dar di sed in di ca tors, which al lo - wed us to de ter mi ne the areas’ qua lity from the as pect of the in di vi dual ele ments and the re si den tial en vi ron ment as a who le. We conc lu ded that the qua lity of the re si den tial en vi ron ment in Ljub lja na dif fers sig ni fi cantly bet ween areas: the most fa vou rab le re si den tial en vi ron ment was found to be in the areas of Mur gle, Tr no vo, Rož na do li na, and the we stern part of the city cen tre, whi le the least fa vou rab le were in Ra ko va jel ša, Si bi ri ja, most of the ur ba ni zed ru ral sett le ments on the north-we - stern out skirts, the ma jo rity of Mo ste and Šiš ka near its in du strial zone. The dif fe ren ces in the qua lity of re si den tial en vi ron ment bet ween dif fe rent city areas can cau se mo ving in ten tions of the po pu la - tion and in crea se the so cial-de mo grap hic dif fe ren tia tion. We also car ried out a cal cu la tion with stan dar di zed un weigh ted in di ca tors ba sed on the re si den tial pre fe ren ces of the sur ve yed in ha bi tants and found that the weigh ting did not have a sig ni fi cant inf luen ce on the re sults. The study re sults can be use ful to city aut ho ri ties and spa tial plan ners as a sup port in the de ci sion-ma king for ma na ge - ment as well as plan ning pur po ses; for exam ple, as the ba sis for im pro ving the re si den tial en vi ron ment or for de ter mi ning the ap pro pria te lo ca tions for re si den tial con struc tion. KEY WORDS ur ban geo graphy, re si den tial en vi ron ment, qua lity of re si den tial en vi ron ment, geo grap hic eva lua tion, re si den tial areas, Ljub lja na, Slo ve nia 9 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran Vse bi na Pred go vor ............................................................................................................................................................................................ 11 1 Uvod .................................................................................................................................................................................................. 13 1.1 Na men in ci lji .............................................................................................................................................................. 15 2 Teo ret ska in me to do loš ka iz ho diš ča .............................................................................................................. 16 2.1 Bi va nje, sta no va nje in bi val no oko lje ................................................................................................ 16 2.2 Last na opre de li tev bi val ne ga oko lja in nje go vih vse bin ................................................ 19 2.3 Bi val ne mu oko lju so rod ni kon cep ti .................................................................................................... 25 2.4 Ob jek tiv ni pri stop .................................................................................................................................................. 30 2.5 Geo graf ski pri stop .................................................................................................................................................. 35 3 Me to de ............................................................................................................................................................................................ 36 3.1 Na če la pri iz bo ru ka zal ni kov ...................................................................................................................... 36 3.2 Pro stor ska ra ven mer je nja .............................................................................................................................. 37 3.3 Opis in ute me lji tev iz bra nih vse bin in ka zal ni kov .............................................................. 37 3.4 Me to de ra ču na nja ka zal ni kov .................................................................................................................... 47 3.5 Po sto pek ra ču na nja in dek sov ka ko vo sti bi val ne ga oko lja .......................................... 56 3.6 Po skus ob te že va nja del nih in dek sov .................................................................................................. 57 4 Re zul ta ti vred no te nja bi val ne ga oko lja v Ljub lja ni ........................................................................ 58 4.1 Ka ko vost bi val ne ga oko lja po vse bin skih sklo pih ................................................................ 60 4.2 Ka ko vost bi val ne ga oko lja kot ce lo te .................................................................................................. 77 4.3 Ka ko vost bi val ne ga oko lja z ob te že va njem del nih in dek sov .................................... 80 5 Ovred no te nje vhod nih po dat kov, ka zal ni kov in re zul ta tov .................................................. 83 6 Sklep .................................................................................................................................................................................................. 89 7 Sez nam vi rov in li te ra tu re .......................................................................................................................................... 92 8 Sez nam slik .............................................................................................................................................................................. 109 9 Sez nam pre gled nic .......................................................................................................................................................... 110 10 GEORITEM 28 Pred go vor Prvi in zad nji na men ur ba niz ma je ure di ti ka ko vost no bi val no oko lje, je de jal sta - ro sta slo ven skih ur banis tov Vla di mir Bra co Mušič. Ta pra sta ri cilj gra di te ljev mest je bil te melj no vo di lo pri ure ja nju mest v sred njem veku, še po se bej v re ne san si, s po - ja vom vrt nih mest je do se gel ene ga od vr hun cev, na pod la gi idej uto pičnih so cia li stov in Aten ske li sti ne pa je po stal tako re koč osred je raz mišljanj o ure ja nju mest v 20. sto - let ju. Ve lja ven je še da nes, čeprav bi na pod la gi šte vil nih no vo dob nih pro stor skih ure di tev upra vičeno pod vo mi li, ali je še naj po memb nejši. Bolj kot na samo ge nea - lo gi jo tega ci lja je vred no opo zo ri ti, da je ide ja ka ko vost ne ga bi val ne ga oko lja te sno po ve za na z ra zu me va njem me sta sa me ga. Oz na ke ur ba nost, uto pično me sto, idealno me sto, me sto kot mit, me sto kot požele nje se v znat nem delu na našajo na raz me re za bi va nje, kar da nes združuje mo v poj mu ka ko vost ne bi val ne raz me re. Me sto in bi val no oko lje sta kom ple men tar na, do pol nju joča se, do do ločene mere or gan sko po ve za na poj ma. Zato je raz mišlja nje o bi val nem oko lju ved no tudi raz - mišlja nje o me stu sa mem. Kaj naj me sto – bi val no oko lje – pre bi valcem in obi sko val cem nudi? Kaj naj ob se ga ka ko vost no bi val no oko lje? Ka te re do bri ne so ključnega po me - na? Var nost, bližina av to bu sne po sta je, tr go vi ne in otroškega vrt ca? Še kaj ali je že to pre več. In da lje: na ka te ri pro stor ski rav ni je smi sel no po skr beti za bi val no oko - lje – na rav ni me sta ali sta no vanj ske ga ob jek ta, nek je vmes, ali kot mi sli jo ne ka te ri, na rav ni sta no va nja? Ka te ra je re fe renčna so cial na sku pi na, po ka te ri se ka ko vost bi - val ne ga oko lja meri? Je to ne de fi ni ra na sku pi na pre bi val cev, pov prečje, ki sploh ne ob sta ja? Ali so to po sa mez ni ki, ki v me stu živi jo in v njem de lu je jo, po ve za ni v so - cial ne sku pi ne? Ka ko vost bi val ne ga oko lja je so cial na ka te go ri ja, ki je ni mo goče de fi ni ra ti en krat za vse lej, me ni mo celo, da ima močno re gio nal no obe ležje, in, kot smo že ome ni li, tudi časov no. Živ lje nje v me stu od kri va mo ved no zno va, ved no dru - gače in ved no ga vred no ti mo na novo, po dob no kot se zno va in zno va spre mi nja značaj me sta sa me ga. V teh vprašan jih tiči po ja sni lo in opra vičilo za teo ret sko po manjklji vost in me - to do loško ne do de la nost vred no te nja bi val ne ga oko lja, na kar opo zar ja tudi av tor štu di je. V ozad ju tega je dvo je: ka ko vost bi val ne ga oko lja se spre mi nja s časom in z družbe ni mi raz me ra mi; po leg tega ga po sa mez ne so cial ne sku pi ne lah ko vrednotijo po vsem raz lično, tudi z nas pro tu jočimi oce na mi. V me to do loškem smi slu pa je težava no vo dob ne na ra ve – kako last no sti, ki jih običajno opi su je mo ali pa so v po lju emo - cio nal ne ga, pre ve sti v nu me rično ob li ko, jih kvan ti fi ci ra ti, na re di ti pri mer lji ve, da jih je poz ne je mo goče ana li zi ra ti z me to da mi za ob de la vo nu me ričnih po dat kov. To - vrst na kva dra tu ra kro ga se ni ka kor ne izi de ena ko za vse, ki po skušajo pri ti do re zul ta ta. Ta je zato ved no pra vi len in hkra ti ni ko li us tre zen. Da nes običajno ka ko vost bival ne ga oko lja vred no ti mo na pod la gi de jav no sti, ki so na me nje ne za do vo lje va nju člo ve ko vih po treb. Tak funk cij ski, ra cio na len pri stop, 11 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran de lo ma se ga je opri jel tudi av tor pričujoče štu di je, pre vla du je tudi v pro stor skem načrto va nju. Mor da bodo ne koč med anali tično orod je vključeni poj mi kot so vzdušje, am bient, ob li ka, ure je nost, kar se da nes zdi pre več sub jek tiv no, pre ma lo ob jek tiv no in zato neiz mer lji vo. Mor da bo pri hod nje vred no te nje bi val ne ga oko lja pri la go je no po tre bam po sa mez ne so cial ne sku pi ne, ki v me stu pre bi va. Me sta na mreč niso zgolj gra je no oko lje, niti for ma ob jek tov niti od pr ti pro sto ri niti zgolj gos po dar ske de jav - no sti. Vo di lo ure ja nja mest v pri hod nje mo ra jo biti po tre be lju di, pri pad ni ki so cial nih sku pin, ne pa »člo vek« kot ne de fi niran ose bek. Eden od nači nov, kako zmanjšati raz - ko rak v ra zu me va nju bi val ne ga oko lja in iz boljšati me to do vred no te nja, je bo lje poz na ti načine živ lje nja in po tre be raz ličnih so cial nih sku pin – pre bi val cev me sta, kar je danes še zelo skrom no, ome je no, ne zadostno. Po tem tudi ne bo mo goče go vo ri ti samo o hetero ge no sti (raz no vrst no sti) me sta, tem več še o di ver zi te ti (raz lično sti) oko lij, v ka te rih ljud je živi jo. Av tor je očitno začutil to vr zel in jo vsaj de lo ma skušal za polni ti z an ke ti ra njem pre bi val cev. Kljub ne do ločno sti in od pr to sti poj ma ka ko vost no bi val no oko lje, je spoz na va - nje tega po treb no. Pa ne le za ra di ure ja nja mest, ko nec kon cev je bi val no oko lje eden od ele men tov zgrad be me sta, kar je pr vo vrst na ur ba no geo graf ska tema, sko zi ka tero od kri va mo lastno sti ur ba nih ob močij in ob li ke de lo va nja člo ve ka v pro sto ru. Ra ziska - ve o bi val nem oko lju, ka kršna je pričujoča, so iz vr sten do ku ment in ar gu ment za de lo va nje, za spre mi nja nje raz mer, za po glab lja nje ve de nja o me stih. Po tre bu je jo jih uprav ne službe, stro kov na jav nost in ne na zad nje, meščani. Knji ga na stav lja og le dalo … Jer nej Ti ran je pri pra vil več kot po treb no štu di jo o bi val nem oko lju v Ljub lja ni, pra vi do ku ment časa, v ka te rem je raz de lal in ovred no til sta no vanj ska ob močja z vi - di ka sed mih sku pin ka zal ni kov, ki po nje go vem mne nju po na zar ja jo po jem »bi val no oko lje«. To so: sta no vanj ske raz me re, var nost, es tet ska vred nost, do stop nost mest - nih do brin, obre me nje nost oko lja, druž be no oko lje in po go ji za mo bil nost. Iz bral in ovred no til jih je, kot od go var ja da naš nje mu sta nju duha v druž bi in me to do loš kemu do me tu pri obrav na vi po sa mez nih ka zal cev. Načrto val cem in uprav ljal cem me sta je po nu dil upo rab no orod je za načrto va nje in od ločanje o pro stor ski po li ti ki. Še bolj pa je pre bi val cem Ljub lja ne in in sti tucijam ci vil ne družbe na slo vil po ziv k de lo vanju, orod je za ute me lje va nje zah tev po kon kret nih ure di tvah v mest nih četr tih, so se skah, uli cah, ka te rih cilj je dvig ka ko vo sti bi va nja. Šele kri tični meščani, ki se za ve da jo, v kakšnem oko lju živi jo ali bi lahko žive li, so po rok za spre mi nja nje raz mer. Zato bi mo ra le delo spre je ti širo ka uprav ljav ska sfe ra, stro kov na jav nost ter zain te re si ra na ci vil na družba. Knji ga z ak tual no vse bi no si to vse ka kor za služi. dr. Vla di mir Drozg 12 GEORITEM 28 1 Uvod Me sta so za ple ten, di namičen in pro ti slo ven pro stor ski ter družbeni po jav. So ob - močja zgo sti tve de lov nih mest, kul tur nih in izo braževal nih us ta nov, pro met nih to kov ter pre bi vals tva. Živ lje nje v me stu ima šte vil ne pred no sti, saj člo ve ku s širo ko iz bi - ro de jav no sti in možnost mi za za po sli tev omo goča za do vo lje va nje nje go vih po treb in s tem večje bla go sta nje. Pra vi lo ma zmanjšuje stroške, izražene v času, na po ru in de nar ju, mno gi ljud je pa se nav dušuje jo tudi nad sprem lje val ci mest ne ga živ lje nja, kot so ne pred vi dlji vost, kul tur na in et nična raz no li kost ter možnost ano nim no sti in izražanja in di vi dual no sti. Na dru gi stra ni ima živ lje nje v me stu tudi ne ka te re sla bo - sti. V me stih se na mreč naj bolj izra zi to pre ple ta jo in si nas pro tu je jo in te re si raz ličnih upo rab ni kov pro sto ra. De jav nosti, kot so pro met, in du stri ja in ener ge ti ka ter nji ho - va zgoščenost na raz me ro ma majh nem pro sto ru sprožajo vr sto ne ga tiv nih pro stor skih učin kov, ki se kažejo pred vsem v čez mer nem one snaževa nju mest ne ga oko lja, nje - go vi de gra da ci ji in ne ga tiv nih vpli vih na zdravje pre bi vals tva (Špes s so de lav ci 1997). Me sta so ne ma lo krat tudi ob močja osre do točeno sti revščine in so cial ne iz ključeno - sti, pro met nih za sto jev, kri mi na la in raz no vrst nih nas pro tij. Bi va nje v me stu tako po me ni soočenje z vr sto po zi tiv nih in ne ga tivnih učin kov, ki se spre mi nja jo v času in pro sto ru ter na raz lične načine vpli va jo na od nos med člo ve kom in nje go vim bi - val nim oko ljem (Mira s so de lav ci 2005). V me stih se to rej pre ple ta jo in si ne ma lo krat nas pro tu je jo in te re si raz ličnih ak ter jev in družbenih sku pin, ki jih je tre ba ne neh no us kla je va ti. Hkra ti so me sta ob močja naj večje zgo sti tve pre bi vals tva. Po po dat kih Or ga ni za - ci je združenih na ro dov je leta 2014 na ur ba nih ob močjih žive lo 54 % sve tov ne ga pre bi vals tva, de lež pa naj bi do leta 2050 na ra sel na 66 % (World’s po pu la tion in crea - singly … 2014). Zato ne pre se neča, da je pri za de va nje za ka ko vost no bi val no oko lje v me stih po sta lo po memb na se sta vi na ur ba ni stičnega načrto va nja ter pro stor skih do - ku men tov na lo kal ni, državni in med državni rav ni. Ne na zadnje je tudi so dob ni ur ba ni zem na stal prav za ra di vars tva in iz boljševa nja člo ve ko ve ga oko lja ozi ro ma nje - go ve ga naj bolj žive ga dela – mest in dru gih na se lij (Mušič 1980). Bi val no oko lje je za ple ten in večpla sten po jem, kom plek sen pre plet šte vil nih vse - bin, ki ima jo raz lično pro stor sko raz sežnost, zato ga je zelo težko opre de li ti. Ker se v me stih te vse bi ne še bolj izra zi to pre ple ta jo, so ra zi ska ve bi val ne ga oko lja večino - ma us mer je ne na mest na ob močja. Bi val no oko lje z raz ličnih vi di kov in raz ličnimi pri stopi preučuje jo zla sti ur ba ni sti, ar hi tek ti, psi ho lo gi, so cio lo gi, eko no mi sti in geogra - fi. Po jem si vse bin sko in pro stor sko raz lično raz la ga jo. Ne ka te ri ga enačijo z ožjim ob močjem člo ve ko ve ga bi va nja – sta no va njem, ne ka te ri pa s širšim živ ljenj skim oko - ljem, vključno z ob močjem oprav lja nja dru gih te melj nih člo ve ko vih de jav no sti. Preučeva nje ka ko vo sti bi val ne ga oko lja se je v zad njih de set let jih naj bolj uve lja vi lo zno traj širšega ra zi sko val ne ga po dročja ka ko vo sti živ lje nja, tako za bi val no oko lje kot 13 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran za kakovost živ lje nja pa je značilno po manj ka nje trd nih, širo ko spre je tih teo ret skih iz ho dišč, kar za vi ra raz voj to vrst nih ra zi skav (Yuan, Yuen in Low 1999; van Kamp s so de lav ci 2003). Preučeva nje ka ko vo sti bi val ne ga oko lja se je uve lja vi lo tudi v geo gra fi ji, ki je s svo - ji ma ce lost nim in pro stor skim pri sto pom po memb no pri po mo gla k bo ga ti tvi tega ra zi sko val ne ga po dročja. Pa cio ne (2003b) meni, da je poz na va nje za ko ni to sti od nosa med člo ve kom in nje go vim oko ljem eno od naj po memb nejših geo graf skih vprašanj, ki je umeščeno v je dro družbene geo gra fi je kot znans tve ne dis ci pli ne. Po men to vrst - nih ra zi skav se uteg ne po večati, saj pro stor sko za sno va na omrežja od no sov (p)os ta ja jo srž člo ve ko ve ga doživ lja nja oko lja in živ lje nja (Flo ri da 2002; Pa cio ne 2009). Har vey celo meni, da bo »ka ko vost ur ba ne ga bi va nja v 21. sto let ju do ločala ka ko vost ci vi li - za ci je same po sebi« (Har vey 1996, 403). Ka ko vost bi val ne ga oko lja v me stih je zato ned vom no po memb na, po mne nju ne ka te rih celo emi nent na ur ba ni stična tema in smo ter ur ba ni stičnega načrto va nja, ka ko vost no bi val no oko lje pa ne na zad nje ključni lo ka cij ski de jav nik us tvar jal ne ga raz re da in de jav nik gos po dar ske kon ku renčno - sti mest (Flo ri da 2002). Preučeva nje ka ko vo sti bi val ne ga oko lja v me stih je po memb no (Leit mann 1999; Ma rans in Stimson 2011): • ker so re zul ta ti takšnih ra zi skav lah ko pod la ga za zah te ve pre bi val cev po iz boljšanju bi val nih raz mer, • ker z njim lah ko oce nju je mo učin ko vi tost po li tik, pro jek tov in ukre pov ur ba ni stičnih načrto val cev ter mest nih ob la sti in • ker ka ko vost bi val ne ga oko lja vpli va na iz bi ro lo ka ci je bi va nja in dela ter tako vpliva na vzor ce se li tve nih to kov, re gio nal ni gos po dar ski raz voj in ude ja nja nje traj nostnega raz vo ja. Ljub lja na je naj večje slo ven sko me sto ter po li tično, kul tur no, gos po dar sko, izo - braževalno, pro met no, zdravs tve no in šport no sre dišče Slo ve ni je (Se ne gačnik 1995). Ra zi ska ve kažejo, da se v so dob no sti njen sre diščni po ložaj in pre vla da nad os ta limi slo ven ski mi me sti še kre pi ta (na pri mer Rav bar, Bole in Na red 2005; Ko zi na 2010b; Bole 2011). Živ ljenj ska ra ven pre bi vals tva je za Ljub lja no kot ce lo to v slo ven skem meri - lu vi so ka, zla sti z vi di ka pro stočas nih de jav no sti, sto ri tve nih, os krb nih, izo braževal nih, za po sli tve nih in pro met nih raz mer ter do hod kov pre bi val cev in nji ho ve ga pre moženja (Krevs 1998b). Ugod ne živ ljenj ske in bi val ne raz me re v Ljub lja ni po tr ju je jo tudi neka - te re an ket ne ra zi ska ve, kot so Ur ban Au dit (Sur vey on per cep tion … 2007), Ka ko vost živ lje nja v Ljub lja ni (Kos s so de lav ci 2010) in Eu ro ba ro me ter (Sur vey on per cep - tion … 2010; Qua lity of life … 2013). Ljub lja na se na dru gi stra ni srečuje s števil ni mi okolj ski mi iz zi vi. Plut (2007) pou dar ja, da je one snaženje oko lja v Ljub lja ni eden od ključnih prob le mov, vars tvo oko lja pa je nee na ko vred no obrav na va no po lje traj nost - ne ga urbanega raz vo ja. Na ve li ko ran lji vost oko lja Ljub lja ne od ločilno vpli va jo kot lin ska lega in z njo po ve za na slabša pre ve tre nost, po tre sna in po plav na ogroženost, ome je ne sa močis til ne spo sob no sti in raz me ro ma ve li ka obre me nje nost po kra ji no - 14 GEORITEM 28 tvor nih se sta vin, zlasti ozračja in vode (Plut 2007). Mest na občina Ljub lja na se s temi iz zi vi us pešno spo pa da od spre jet ja vi zi je traj nost ne ga raz vo ja Ljub lja ne do leta 2025 in je leta 2014 od Evrop ske ko mi si je pre je la la ska vi na ziv Ze le na pre stol ni ca Evro pe 2016. Tega vsa ko leto prej me me sto z vi so ki mi okolj ski mi stan dar di in za ve zo k am bi cioznim ci ljem za na dalj nje okolj ske iz boljšave in traj nostni raz voj. Naj večje po zi tiv ne spre - mem be so se zgo di le na po dročjih pro met ne ure di tve, ohra nja nja in va ro va nja ze le nih po vršin, revi ta li za ci je de gra di ra nih ob močij ter ob de la ve od pad kov in od pad nih voda (Ljub lja na, Ze le na pre stol ni ca Evro pe 2016). A hkra ti ne ka te re ra zi ska ve (Krevs 1998b in 2002; Kos s so de lav ci 2010; Re ber nik 2013) na ka zu je jo ve li ke raz li ke v ka ko vo sti bi val ne ga oko lja med po sa mez ni mi mest ni mi pre de li, zato bi bila do bro došla nji hova na dalj nja si ste ma tična in po glob lje na obrav na va. Ne ka te ri av tor ji opo zar ja jo, da bodo raz li ke v ka ko vo sti bi val ne ga oko lja pov zročile na dalj nje se li tve, zla sti iz mest ne ga sre dišča (Man dič in Cir man 2006) ter po večale so cial no de gra da ci jo in so cial no geo - graf sko di fe ren cia ci jo (Re ber nik 2002a in 2013). To lah ko ogro zi ude ja nja nje traj nost ne ga ur ba ne ga raz vo ja, ki zaob je ma tudi pro stor sko ena kost in pra vičnost. Ker je v me stih pre ple tanje de jav no sti ozi ro ma vse bin naj bolj izra zi to, ne pre seneča, da so bile doz dajšnje ra zi ska ve bi val ne ga oko lja večino ma us mer je ne na mest na ob - močja. To ve lja tudi za slo ven ska me sta. Pre vla du je jo ra zi ska ve, ki so se osre do točile na ugo tav lja nje, kako svo je bi val no oko lje do je ma jo in vred no ti jo pre bi val ci po sa mez - nih mest ali nji ho vih so sesk (na pri mer Mli nar 1983; Špes 1998; Re ber nik 2002b; Uršič in Kos 2004; Trček 2005; Kos s so de lav ci 2010). Ra zi ska ve, ki so bi val no oko lje v sloven - skih me stih skušale oceniti na ob jek ti ven način – z raz ličnimi družbe ni mi, okolj ski mi in pro stor ski mi ka zal ni ki –, so bis tve no red kejše, tudi zato, ker se ra zi sko val ci pri mer - je nju tega poj ma soočijo s šte vil ni mi me to do loškimi iz zi vi in po manj ka njem us trez nih po dat kov. Med njimi iz po stav lja mo ra zi ska vi ka ko vo sti bi val ne ga oko lja na pri me rih Ma ri bo ra (Drozg 1994b) in Ljub lja ne (Špes, Smre kar in Lam pič 2000), pa tudi Kre - vso vi ra zi ska vi so rod ne ga poj ma – živ ljenj ske rav ni (1998b in 2002), kjer si je av tor pri nje nem mer je nju iz datno po ma gal z geo graf ski mi in for ma cij ski mi si ste mi (GIS). Raz voj GIS-ov po nu ja ra zi sko val cem pri ložnost za ce lo vi tejše mer je nje in vred no te - nje bi val ne ga oko lja ter upošte va nje nje go ve pro stor ske raz sežno sti. Gle de na majh no šte vi lo to vrst nih ra zi skav se zdi, da ta pri ložnost do slej še ni bila do ce la iz ko riščena. 1.1 Na men in ci lji Ra zi ska va iz ha ja iz pod me ne, da se ka ko vost bi val ne ga oko lja zno traj Ljub lja ne izra zi to raz li ku je in je zato vred na po drob nejše obrav na ve. Njen osred nji na men je oce na ka ko vo sti bival ne ga oko lja v Ljub lja ni na začetku dru ge ga de set let ja 21. sto - let ja, iz ve de na na ob jek ti ven način, na pod la gi raz ličnih ka zal ni kov. Ob tem smo si za da li na sled nje ci lje: • opre de li ti po jem bi val no oko lje in nje go ve glav ne vse bi ne, 15 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran • os vet li ti raz mer je med bi val nim oko ljem ter so rod ni mi poj mi in kon cep ti, • iz de la ti me to do lo gi jo mer je nja po sa mez nih vse bin bi val ne ga oko lja in bi val ne ga oko lja kot ce lo te, • iz me ri ti ka ko vost bi val ne ga oko lja v Ljub lja ni in ugo to vi ti stop njo di fe ren cia ci je med po sa mez ni mi mest ni mi pre de li ter • iz me ri ti po men po sa mez nih vse bin bi val ne ga oko lja na pod la gi mne nja pre bival - cev in pre bi vals tve nih sku pin ter ugo to vi ti vpliv ob teževa nja vse bin na re zul ta te mer je nja. 2 Teo ret ska in me to do loška iz ho dišča Uvo do ma je pred stav lje nih ne kaj ključnih poj mov, upo rab lje nih v pričujoči razi - ska vi, nato pa last na opre de li tev bi val ne ga oko lja in nje go vih vse bin. Sle di pred stavitev iz bra nih kon cep tov, ki so bi val ne mu oko lju naj bolj so rod ni (pri jet nost za živ lje nje, družbena traj nost, ka ko vost pro sto ra, sta no vanj ska bla gi nja, ka ko vost živ ljenj skega oko lja, živ ljenj ska ra ven, ka ko vost življenja, ka ko vost živ lje nja v me stu), in oprede - li tev ključnih raz lik med nji mi. Nato so pred stav lje ne te melj ne značil nosti ob jektiv - ne ga in geo graf ske ga pri sto pa, s po močjo ka te rih smo v ra zi ska vi iz me ri li preučeva ni pojav. 2.1 Bi va nje, sta no va nje in bi valno oko lje Bi va nje je ena od te melj nih člo ve ko vih funk cij. Je iz ho diščna, pro stor sko na jožja, večino ma tudi naj bolj »sta tična« funk ci ja (Zu pančič 2012). Po tre ba po bi va nju je pri - sot na ved no in po vsod ter je po sred no ali ne po sred no po ve za na z vse mi dru gi mi področji člo ve ko ve ga živ lje nja. Bi va nje odraža po mem ben od nos med člo ve kom in nje go vim oko ljem; ta od nos na sta ne iz po sa mez ni ko ve ga tru da, da vzpo sta vi neko iden ti te to, ki nato vodi v čus tve no na ve za nost na nek kraj (Hei deg ger 2005). Čustve - ni od nos med stano val cem in kra jem bi va nja iz po stav lja tudi Has se (2009; pov ze to po Droz gu (2014)): be se di »sta no va ti« in »pre bi va ti« po nje go vem oz načuje ta raz li - ko med vsa kod nev no pri sot nost jo na do ločenem kra ju in čus tve no na ve za nost jo nanj. Z bi va njem je ne po sred no pove za no sta no va nje. Sta no va nje je ob li ka ob sto ja ljudi na zem lji, te melj na ob li ka bi va nja in člo ve kov te melj ni živ ljenj ski pro stor (Hei deg - ger 2005). Geo graf sko re le vant na je tudi opre de li tev Droz ga (2014), ki ga obrav na va kot pro stor sko ma te ria li za ci jo bivanja. Gre za splet sob, po ve za nih v funk cio nal no ce lo to, pro stor z ja sno do ločeni mi me ja mi, ki je zgra jen tako, da je ločen od oko li ce (Schmeid ler 2008). Sta no va nje, ki je pro stor sko in geo graf sko re le van ten po jav, je hkraten odraz gos po dar skih, teh no loških, kul tur nih in družbe nih raz mer ter so ci - oe ko nom skih in kul tur nih last no sti sta no val cev (Drozg 2014). 16 GEORITEM 28 Vses plošna opre de li tev pri mer ne ga, do bre ga ali ka ko vost ne ga sta no va nja je nehva ležna ali celo ne mo goča, saj je od vi sna od po sa mez ni ko vih po treb in želja ter od stop nje družbe ne ga in gos po dar sko-teh ničnega raz vo ja. Ka ko vost sta no va nja se je v pre te klo sti do ločala z opre de li tvi jo mi ni mal nih sta no vanj skih po go jev (Man dič 1999), da nes pa se raz vi ja jo in uve ljav lja jo zelo kom plek sne opre de li tve ka ko vost ne - ga sta no va nja, ki po leg nje go vih fi zičnih last no sti (na pri mer ve li kost, os vet lje nost, oprem lje nost) vse bu je jo še vr sto dru gih pr vin, de ni mo var nost, za seb nost, družabne sti ke, pre moženj ska tve ga nja, so sed ske od no se, lo ka ci jo in po dob no (Man dič 1999; Schmeidler 2008). Sta no va nje se zelo po go sto opre de lju je tudi kot pro stor za za do vo lji tev ne ka te - rih člo ve ko vih po treb. Med po tre ba mi, ki jih za do vo lju je, av tor ji pra vi lo ma raz li ku je jo med pri mar ni mi, po ve za ni mi z bio loškimi po tre ba mi po sa mez ni ka (po tre be po za - sebnem pro sto ru, to plo ti, zaščiti pred mra zom in vla go, pro sto ru za ku ha nje in pre hra nje va nje, sa ni ta ri jah …), in se kun dar ni mi, na ve za ni mi na pro sto re, ki omo - gočajo pro stočasne de jav no sti (počitek, raz ve dri lo, družbeni sti ki) ali pa so po ve za ne z dru gi mi, neotip lji vi mi značil nost mi, kot so za seb nost, neod vi snost, var nost, delo, izraz moči, last ništvo, družbeni po ložaj, oseb nost, način živ lje nja in po dob no (Schmeid ler 2008; Drozg 2014). Se kun dar ne po tre be po sta ja jo vse po memb nejše (Man - dič 1999; Schmeid ler 2008). Zato Pust in Sen di (2000) me ni ta, da je čas za novo opre de li tev ka ko vo sti bi va nja in bi val ne ga oko lja, ki naj upošteva širšo, kom plek snejšo ce lo to člo ve ko vih po treb v pro sto ru. Šte vil ni av tor ji pou dar ja jo, da funk ci ja bi va nja ni ome je na samo na sta no vanje, pač pa ima širši pro stor ski ok vir (Jer ne jec in Ko ko le 1974; Camp bell, Con ver se in Rod gers 1976; Al bers 1988; Drozg 1994a; Pa cio ne 2003b). Ka ko vost bi va nja tako ni širša okolica stavbe ožja okolica stavbe stanovanjska stavba stanovanje Sli ka 1: Bi val no oko lje je pro stor sko večpla sten po jem s težko do ločlji vi mi me ja mi. 17 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran od vi sna le od ka ko vo sti sta no va nja, am pak tudi od nje go ve oko li ce. Ta pro stor ski ok - vir pravi lo ma pre se ga ožjo oko li co (na pri mer sta no vanj sko stav bo s pri pa da jočim zem ljiščem) in zaob je ma tudi širše ob močje: so se sko in na se lje ozi ro ma lo kal no skup - nost (sli ka 1). To do ka zu je jo tudi em pi rične ra zi ska ve, ki kažejo, da na za do voljs tvo z bi va njem v sta no va nju po memb no vpli va za do voljs tvo z bi va njem v so se ski, lo kal - ni skup no sti ali celo re gi ji (na pri mer Camp bell, Con ver se in Rod gers 1976; Lee in Guest 1983; Sirgy in Corn well 2002). Oko li ca sta no va nja, ki jo, poe no stav lje no, lahko ra zu me mo tudi kot nje go vo lo ka ci jo, je z njim ne ločlji vo po ve za na in ima po memb - no vlo go tudi pri iz bo ru ozi ro ma is ka nju sta no va nja. Po men lo ka ci je od se va tudi v fra zi, raz šir je ni med ne pre mičnin ski mi agen ti, ki go vo ri o tem, kaj vpli va na vred nost ne - pre mičnine: »Lo ka ci ja, lo ka ci ja in lo ka ci ja«. Kot takšna ima lo ka ci ja po kra jin ske učinke, saj vpli va na pri mer na ob li ko va nje so cial no ho mo ge nih ob močij in je tako po memben de jav nik so cial ne čle ni tve mest ne ga pro sto ra (na pri mer Harts horn 1992; Špes 1998; Re ber nik 2002a). Vse to nas na pe lje k is ka nju od go vo rov na na sled nja vprašanja: kaj bi val no oko - lje sploh je, kako ve li ko je in kaj ga se stav lja ter ka te re so last no sti lo ka ci je, ki nare di jo sta no va nje ka ko vost no za bi va nje. Za od go vo re je tre ba naj prej opre de li ti oko lje. Slo - var slo ven ske ga knjižnega je zi ka (2014) oko lje med dru gim opre de lju je kot »stvar ni in du hov ni svet z do ločeni mi značil nost mi, ki ob da ja člo ve ka« in kot »pro stor z do ločeni - mi značil nost mi, ki ob da ja ose bo ali stvar«. V Geo graf skem ter mi no loškem slo var ju (Klad nik, Lo vrenčak in Orožen Ada mič 2013) naj de mo ve li ko iz pe ljank ozi ro ma vrst oko lja, po leg bi val ne ga med dru gim tudi an tro po ge no, člo ve ko vo, de lov no, družbeno, geo graf sko, hu ma no, mest no, na rav no, re gio nal no in živ ljenj sko oko lje. Drozg (1994a) bi val no oko lje opre de lju je kot ele men te in oko liščine, ki omo gočajo člo ve ko vo bi va nje in za do vo lje va nje te melj nih de jav no sti ozi ro ma po treb. Opo zar - ja, da je opre de li tev tega poj ma težavna; za njo ni ma mo trd nih me ril, saj ima ve li ko spre men ljivk, kot so čas, stop nja družbe ne ga raz vo ja ter vred no te družbe in po samez - ni ka. Da je po jem vse bin sko in pro stor sko iz jem no širok, do ka zu je tudi opre de li tev iz Geo graf ske ga ter mi no loškega slo var ja (Klad nik, Lo vrenčak in Orožen Ada mič 2013), po ka te ri je bi val no ozi ro ma bi vanj sko oko lje »oko lje, v ka te rem biva člo vek ali drugo bit je; na se lje no ob močje, kraj, so se ska, zla sti za bi va nje, počitek, izo braževa nje, re krea - ci jo, os kr bo, ki so ustrez no ko mu nal no oprem lje ni, pro met no po ve za ni«. Pred vsem v li te ra tu ri s po dročja grad be ništva in ur ba ni stičnega načrto va nja za - sle di mo tudi po jem sta no vanj sko oko lje, ki ga ra zu me mo kot so po men ko bi val ne mu oko lju, saj med nji ma ne zaz na mo no be ne vse bin ske raz li ke: »Sta no vanj sko oko lje sestav - lja jo sta no va nja, sta no vanj ske stav be, sprem lja joči ob jek ti, ob jek ti združene ga stan dar da in zu na nji pro stor, v ka te rem se pre bi val ci dnev no gib lje jo in za do vo lju je jo svo je po - tre be in oprav lja jo raz ne de jav no sti. Sta novanj sko oko lje mora biti opre de lje no tako s pro stor ski mi kot so cial ni mi ka zal ni ki« (Sen di 2000, 8). Po eni od krajših opre de litev pa sta no vanj sko oko lje se stav lja »… vse, kar vpli va in ob da ja člo ve ka v času nje go vega 18 GEORITEM 28 bi va nja in kar je v od no su do nje govih de jav no sti in dožive tij …« (Thi berg 1975; pov - ze to po Ro zin Šarec s so de lav ci 1976, 16). Ta opre de li tev je sklad na z raz mišlja njem Pa cio ne ja (2003a), ki pri vse bin ski opre de li tvi poj ma za go var ja »vključeval ni« pristop. Večini opre de li tev bi val ne ga okolja je skup no, da vse bu je jo tudi pro stor sko raz - sežnost ozi ro ma te ri to rial ni ok vir, ki se na naša na ne do ločeno širšo oko li co. Ta po na zar ja de jav no sti upo rab ni ka ozi ro ma nje go vih po treb in spo sob no sti. Tako je bi val no oko lje raz lično ve li ko za raz lične upo rabnike ozi ro ma sku pi ne pre bi val cev, kot so na pri mer odra sli, otro ci, mla do let ni ki in sta rejši (Thi berg 1975; pov ze to po Šarec s so de lav ci 1976). Bi val no oko lje lah ko ra zu me mo tudi kot niz in ce lo to raz - lično ve li kih pro sto rov, v ka te rih člo vek biva, za dovolju je svo je po tre be in oprav lja dru ge te melj ne funk ci je, ki so z bi va njem ne ločlji vo po ve za ne. Vsak od teh pro sto - rov ima svojs tve ne značil no sti, ki vpli va jo na ka ko vost bi va nja pre bi val cev in se odražajo tudi v pro stor skih iden ti te tah raz ličnih pro storskih ob se gov (Wer len 1993). Po ja sni ti mo ra mo še po jem ka ko vo sti, ki se po go sto po jav lja v be sed ni zve zi z bi - va njem. Po Slo var ju slo ven ske ga knjižnega je zi ka (2014) je ka ko vost »kar opre de lju je ne kaj gle de na po zi tiv ne last no sti«. Po mne nju Droz ga (1994b) o ka ko vost nem bi val - nem oko lju go vo ri mo ta krat, ko ra ven nje go ve oprem lje no sti in ure je no sti us tre za so dob nim stan dar dom in živ ljenj skim po tre bam ali jih celo pre se ga. Ka ko vost no bival - no oko lje po me ni takšne pro stor ske ure di tve, ki so eko loško neo po rečne, zago tav lja jo ra ven »ur ba ne ga stan dar da« ter pred stav lja jo es tet sko in funk cio nal no ure je no oko - lje (Drozg 1994a). Po dob no Lan sing in Ma rans (1969) tr di ta, da o ka ko vost nem bi val nem oko lju lah ko go vo ri mo ta krat, ko s svo ji mi značil nost mi, ki so lah ko fi zične, družbene ali sim bol ne, svo jim pre bi val cem vzbu ja občutek bla gi nje in za do voljs tva. Pust (1985) ka ko vost no bi val no oko lje enači s hu ma ni za ci jo sta no vanj ske grad - nje. Oz načuje jo za širok in neo pre de ljen po jem, ki ok vir no po na zar ja ka ko vost nejše in za človeka spre jem lji vejše bi val no oko lje v po sa mez nem živ ljenj skem ob dob ju. Iz - ha ja joč iz kri ti ke funk cio na li stičnega kon cep ta or ga ni za ci je živ lje nja av tor po jem ka ko vo sti bi va nja iz sta no va nja raz širi na ce lo ten sklop člo ve ko ve ga ob sto ja – bi va - nja in dela. Pri opre de li tvi ka ko vost ne ga bi val ne ga oko lja se na sla nja na člo ve ko ve po tre be; ugo tav lja, da ob sta ja jo iz vir ne in na rav ne po tre be člo ve ka ter družine po načinu in ob li ki bi va nja. Te po tre be se ne spre mi nja jo v času, tem več so le bolj ali manj upošteva ne v po sa mez nih zgo do vin skih ob dob jih, od vi sno od stop nje družbeno-gos - po dar ske ga raz vo ja. 2.2 Last na opre de li tev bi val ne ga oko lja in nje go vih vse bin Za ka ko vost bi val ne ga oko lja po dob no kot za dru ge so rod ne poj me in kon cep - te, ka kršen je na pri mer ka ko vost življe nja, ve lja, da se ra zi sko val ci večino ma soočajo s po manj ka njem opri jem lji vih, trd nih in širo ko spre je tih teo ret skih iz ho dišč. To lah - ko ugo to vi mo že z bežnim pre gle dom em pi ričnih ra zi skav s tega po dročja, kjer so 19 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran vse bi ne bi val ne ga oko lja (in na njih teme lječi ka zal ni ki) šte vil ne in zelo raz no vrstne. Raz lična so tudi poj mo va nja teh vse bin, prav tako je raz lično vse bin sko ra zu me va - nje poj ma, ki ga z raz ličnimi pri sto pi preučuje jo šte vil ne znans tve ne vede in stro ke – po leg geo gra fi je tudi ur ba ni stično in pro stor sko načrto va nje, so cio lo gi ja, pro stor ska so cio lo gi ja, okolj ska psi ho lo gi ja, eko no mi ja, ar hi tek tu ra in kra jin ska ar hi tek tu ra. Posle - dično v li te ra tu ri naj de mo raz lične izra ze, ki pa se vse bin sko večino ma ne raz li ku je jo: bi val no (bi vanj sko) oko lje, stano vanj sko oko lje, gra je no oko lje, ka ko vost bi va nja, ka - ko vost živ lje nja v me stu in po dob no. V an glo-ame riški li te ra tu ri se za bi val no oko lje upo rab lja še več izra zov, de ni mo li ving en vi ron ment, ur ban en vi ron ment, re si den tial en vi ron ment, built en vi ron ment, physi cal en vi ron ment, good-qua lity en vi ron ment, urban li ving en vi ron ment, li vab le en vi ron ment in po dob no. Na kaos zno traj tega ra zi sko val - ne ga po dročja opo zar ja jo tudi van Kamp s so de lav ci (2003), ki pou dar ja jo nuj nost spre jet ja in ter dis ci pli nar ne ga koncep tual ne ga ok vi ra, s ka te rim naj bi pre se gli ob sto - ječe de li tve med znans tve ni mi dis ci pli na mi in omo gočili ra zi sko val ni pre boj. Eden od »kri tičnih« ko ra kov vsa ke ra zi ska ve bi val ne ga oko lja je opre de li tev nje - go vih vse bin. Pa cio ne (2003b) na va ja tri te melj ne načine iz bo ra glav nih vse bin ka ko vo sti živ lje nja, ki jih lah ko upo ra bi mo tudi na pri me ru bi val ne ga oko lja: • iz ha ja nje iz psi ho loške ali so cio loške teo ri je, • na pod la gi ne po sred ne ga spraševa nja lju di o nji ho vih po gle dih na last no bla gi njo ali bi val no okolje in • na pod la gi mnenj in po gle dov stro kov nja kov, znans tve ni kov ali pred stav ni kov javnosti. Vsi tri je pri sto pi ima jo do ločene sla bo sti. Tako kljub šte vil nim na po rom in pri - za de va njem še ne ob sta ja splošno spre je ta družbena teo ri ja, ki bi na tančno na vedla raz me re, ki opre de lju je jo člo ve ko vo bla gi njo in nji hov re la tiv ni po men, zato je nje - na upo ra ba lah ko prob le ma tična. An ke ti ra nje ali in terv ju va nje pre bi vals tva kljub čeda lje večjemu ra zi sko val ne mu za ni ma nju še ni do se glo po treb ne rav ni stan dar di za ci je in je pra vi lo ma dra go, re zul ta ti to vrst nih ra zi skav pa so bolj ali manj upo rab ni le na ome - je nih po pu la ci jah. Glav na po manj klji vost iz ha ja nja iz mnenj in po gle dov stro kov nja kov pa je dejs tvo, da nji ho vi od go vo ri nuj no ne odražajo po gle dov in težav, s ka te ri mi se srečuje večji del pre bi vals tva (Pa cio ne 2003b; Kim, Kee in Lee 2015). Če v ra zi ska vi iz ha ja mo iz družbe nih teo rij, ka kršne so de ni mo teo ri je člo veških po treb ali de jav no sti, se po ja vi tudi težava, da to vrst ne teo ri je težko ne po sred no upo - ra bi mo za do ločitev vse bin in na njih te me lječih ka zal ni kov bi val ne ga oko lja. Zato ni neo bičajno, da ra zi sko val ci te teo ri je si cer ome ni jo ozi ro ma se na nje na slo ni jo pri opre de li tvi ka ko vost ne ga sta no va nja ali bi val ne ga oko lja (na pri mer Drozg 1994a; Smith, Ne lisc her in Per kins 1997; Man dič 1999; Schmeid ler 2008; Per la vi ciu te in Steg 2012), v em pi ričnih ra zi ska vah pa pre vla du je jo manj ab strakt ne de li tve, na podla - gi ka te rih je mo goče za sno va ti em pi rično mer je nje preučeva ne ga po ja va (na pri mer Kla di vo in Ha las 2012; Sla vuj 2012; San tos in Mar tins 2013). Ena ko za so ro den po - jem živ ljenj ske rav ni ugo tav lja Krevs (1998b). Ra zi sko val ci po go sto iz bi ra jo vse bine 20 GEORITEM 28 in ka zal ni ke bi val ne ga oko lja brez teo ret skih iz ho dišč ali ute me lji tev, kar ugo tav ljata tudi Gray son in Young (1994). Na od sot nost vse bin ske kon cep tua li za ci je bi val ne ga oko - lja in so rod nih poj mov opo zar ja jo tudi šte vil ni dru gi av tor ji (Drozg 1994a; Tay lor 1998; Yuan, Yuen in Low, 1999; Pa cio ne 2003b; Ho rel li 2006; Mc Crea s so de lav ci 2011). Teo ri je člo ve ko vih po treb so lah ko upo rab no iz ho dišče za opre de li tve bi val ne ga oko lja ter iz bor nji ho vih vse bin in ka zal ni kov. Na eno od pr vih in naj bolj zna nih to - vrst nih teo rij, Ma slo wo vo (1943) teo ri jo po treb, se je na slo nil Frey (1999) in jo upo ra bil za do ločitev kri te ri jev za ure sničevanje pa ra dig me traj nost ne ga raz vo ja na po dročju načrto va nja mest. Frey trdi, da lah ko me sta za go tav lja jo ka ko vost živ lje nja svo jim upo - rab ni kom le, če stre mi jo k ude ja nja nju vseh po treb, ne le te melj nih, pač pa tudi po treb višjega reda, ka kršna je na pri mer po tre ba po es te ti ki. Iz ha ja nje iz člo ve ko vih po treb si cer po go sto za sle di mo pri raz mišlja njih in iz ved bi načrto va nja mest ter grad nje sta - no vanj in bi val ne ga oko lja v njih (na pri mer Pust 1985 in 1988; Ma lešič 2007). Na po dob nih iz ho diščih te me lji ta tudi Perry jev kon cept sta no vanj ske so se ske in te meljni do ku ment funk cio na li stične ur ba ni stične dok tri ne Aten ska li sti na, ki sta po dru gi sve tov ni voj ni ime la po memb no vlo go tudi pri raz vo ju slo ven skih mest. Ne ka te ri av - tor ji (na pri mer Max-Neef 1991; Man dič 1999; Mla de no vič 2011) se pri do ločitvi vse bin do ločene ga po ja va opi ra jo na tri ho tom no kla si fi ka ci jo člo ve ko vih po treb »ime ti–lju - bi ti–biti« (Al lardt 1976). Vse bi ne bi val ne ga oko lja, ki smo jih za sle di li med pre bi ra njem do mače in tuje li te ra tu re, so zelo raz novrst ne. Iz bor vse bin je v mar si ka te rem pri me ru plod sub jek - tiv ne pre so je ra zi sko val ca o po memb no sti do ločene vse bi ne. Od vi sen je tudi od do stop no sti us trez nih po dat kov, stro ke ali znans tve ne vede, ki ji pri pa da ra zi sko valec, ra zi sko val ne ga pri sto pa ter pros tor ske rav ni ra zi ska ve in nje nih ci ljev. Tako na pri - mer »okolj sko« us mer je ne ra zi ska ve bi val no oko lje in nje go vo ka ko vost ra zu me jo ožje, naj večkrat s po kra ji no tvor ni mi se sta vi na mi ozi ro ma nji ho vo stop njo ran lji vo sti in obre me nje no sti ali obrav na vo tistih ele men tov, po ve za nih z de jav nost mi, ki one snažuje - jo mest no oko lje (na pri mer Špes 1998; Špes, Smre kar in Lam pič 2000; Špes, Ci ga le in Lam pič 2002). Večini opre de li tev in em pi ričnih ra zi skav je skup no, da vse bu je jo značil no sti gra je ne ga, fi zičnega in družbe ne ga oko lja in na nek način sle di jo predlogu Pa cio ne ja (2003b), da naj bo na bor ka zal ni kov do volj širok, tako da so lah ko vključena vsa naj po memb nejša živ ljenj ska po dročja pre bi val cev. Med red ki mi teo ret ski mi deli, ki po jem bi val ne ga oko lja po drob ne je razčle nju - je jo, iz po stav lja mo pris pe vek Droz ga (1994a), v ka te rem je bi val no oko lje obrav na val kot pro stor sko in ur ba ni stično ka te go ri jo. Pri po sku su opre de li tve bi val ne ga oko lja, nje go vih vse bin in ka zal ni kov se je oprl na te melj ne člo ve ko ve po tre be, ki so združene okrog funk ci je bi va ti/sta no va ti, in na sez nam te melj nih člo ve ko vih de jav no sti oziro - ma funk cij – bi va nje, delo, os kr bo, ko mu ni ka ci jo, izo braževa nje in re krea ci jo (Rup pert s so de lav ci 1981). Te us tvar ja jo pro stor ska raz mer ja in so med se boj močno pre pletene in od vi sne (sli ka 2). Tudi Pust (1988) ugo tav lja, da kon cept or ga ni za ci je živ lje nja na 21 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran delati oskrbovati se izobraževati se BIVATI komunicirati rekreirati se Sli ka 2: Pre ple te nost te melj nih člo ve ko vih de jav no sti (pri la go je no po Partzsch 1964; pov ze to po Wer len 2000). pod la gi ločeno sti bi va nja in os ta lih člo ve ko vih funk cij ne us tre za po tre bam, vred - no tam in so dob ne mu načinu živ lje nja lju di. Za ce lo vi to ra zu me va nje bi val ne ga oko lja in nje go vo ka ko vost no načrto va nje je zato po memb no upošte va ti vse člo ve ko ve po - tre be in de jav no sti. Ključne vse bi ne bi val ne ga oko lja smo opre de li li na pod la gi raz ličnih družbe nih in eko nom skih teo rij, kot so teo ri ja te melj nih člo ve ko vih funk cij (Rup pert s so delav - ci 1981), teo ri ja člo veških po treb (Max Neef 1991; Do yal in Gough 1992; Nuss baum in Glo ver 1995), teori ja do brin (Glae ser, Kol ko in Saiz 2001) ter spoz nanj em pi ričnih ra zi skav o naj po memb nejših de jav ni kih ka ko vo sti bi va nja v me stih in bi val nih pre - fe ren cah (na pri mer Sirgy in Corn well 2002; Hočevar s so de lav ci 2004; Flo ri da, Mel lan der in Sto la rick 2010; Ley den, Gold berg in Mic hel bach 2011). Raz vr sti li smo jih v se dem sklo pov (sli ka 3). stanovanjske razmere pogoji za varnost mobilnost BIVALNO OKOLJE družbeno estetska okolje vrednost obremenjenost dostopnost okolja mestnih dobrin Sli ka 3: Vse bin ski sklo pi bi val ne ga oko lja. 22 GEORITEM 28 Sta no vanj ske raz me re ozi ro ma fi zične značil no sti sta no va nja ali na jožjega bi - val ne ga oko lja pomemb no vpli va jo na za do vo lje va nje šte vil nih člo ve ko vih po treb, kot so za seb nost, var nost, spro sti tev in ko mu ni ka ci ja. Sta no va nje je člo ve kov po gla - vit ni živ ljenj ski pro stor, kjer pra vi lo ma preživi naj več svo je ga časa. Po memb no vpli va na ka ko vost živ lje nja in tudi os ta lih živ ljenj skih po dročij, zla sti družin ske ga in družab - ne ga živ lje nja (na pri mer Man dič 1999; Mc Crea, Stim son in We stern 2005; Ti ran 2016). Ena od naj po memb nejših člo ve ko vih vred not je var nost, po tre ba po var no sti pa ve lja za eno od te melj nih člove ko vih po treb (Ma slow 1943; Max Neef 1991; Do yal in Gough 1992). Na člo ve ko vo var nost vpli va jo raz lični po ja vi v po kra ji ni, ki po meni - jo grožnjo za člo ve ka in/ali nje go vo imet je (Ko mac, Na tek in Zorn 2008). Var nost je si cer izra zi to večpla sten po jem in jo opre de lju je jo raz lični vi di ki (na pri mer po plavna, pro met na, po tre sna ali oseb na var nost). Šte vil ne ra zi ska ve do ka zu je jo, da var nost in občutek var no sti po memb no vpli va ta tako na ka ko vost bi va nja kot ka ko vost živ ljenja (na pri mer Cum mins 1996; Mic ha los in Zum bo 2000; Et te ma in Schek ker man 2016). Es tet ska vred nost bi val ne ga oko lja je v me stih še po se bej po memb na, saj so me - sta v očeh lju di po go sto pre poz na na kot manj ka ko vost na živ ljenj ska oko lja (Uršič in Hočevar 2007) ali celo kot »an ti te za« na ra ve in narav ne ga oko lja (Matt hies sen, Soe - gaard in An der berg 2002; pov ze to po Plut 2006). Šte vil ne ra zi ska ve do ka zu je jo, da je bi va nje v pri jet nem in ure je nem oko lju ena od naj po memb nejših pro stor skih vred - not in lo ka cij skih de jav ni kov so dob ne ga člo ve ka (na pri mer Po strel 2003; Flo ri da, Mel lan der in Sto la rick 2010; Ko zi na 2013). Načrto va nje in ob li ko va nje pri jet nih, var - nih, ure je nih, do vršenih in člo ve ko vem me ri lu pri la go je nih sta no vanj, so sesk in mest ne ga pro sto ra nas ploh je eno od te melj nih po slan stev ur ba ni stičnega načrto va - nja in ar hi tek tu re. Mest ne do bri ne (an gleško ur ban ame ni ties) av tor ji obrav na va jo kot po zi tiv ne last - no sti do ločene lo ka ci je, ki so po ve za ne z dnev no živ ljenj sko iz kušnjo pre bi val cev in lo ka ci jo tako de la jo po seb no pri vlačno za bi va nje (na pri mer Mul li gan in Car rut hers 2011; Al len 2015). Kon cept mest nih do brin v najširšem smi slu vključuje naj raz ličnejše sto ri tve, us ta no ve in ob jek te, značil no sti družbe ne ga oko lja (na pri mer strp nost in od pr tost pre bi val cev), po go je za mo bil nost in es tet sko vrednost (Glae ser, Kol ko in Saiz 2001; Flo ri da 2002; Mul li gan in Car rut hers 2011). V sklo pu do stop no sti mest - nih do brin so iz po stav lje ne mest ne do bri ne, po memb ne za oprav lja nje iz bra nih te melj nih člo ve ko vih funk cij, to je izo braževa nja, os kr be in pro ste ga časa. Obrav na - va mo jih z vi di ka nji ho ve do stop no sti, ki jo poe no stav lje no poj mu je mo kot last nost kra ja, ki se na naša na stop njo možno sti pre ma go va nja raz dalj v pro sto ru in času ozi - ro ma na pre ma go va nje pro stor ske ga upo ra do iz bra nih lo ka cij v pro sto ru (In gram 1971; Černe 1986). Do bra do stop nost mest nih do brin je še po se bej po memb na na go ste - je po se lje nih, mest nih ob močjih, kjer po zi tiv no vpli va na ka ko vost bi va nja (na pri mer Kyttä s so de lav ci 2016). Med mest ni mi do bri na mi po se bej obrav na va mo ze le ne po - vršine, ki so v me stih za ra di svo jih šte vil nih po zi tiv nih last no sti še po seb no dra go ce ne 23 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran (Smre kar in Ti ran 2013) in po sta ja jo »… glav ni sim bol ni in prak tični ele ment ka ko - vo sti mest ne ga pro sto ra …« (Kos 2008, 7). Obre me nje nost oko lja je za ra di zgo sti tve pre bi vals tva in naj raz ličnejših de jav - no sti na eni stra ni ter ome je nih sa močis til nih spo sob no sti na dru gi po mem ben de jav nik ka ko vo sti bi val ne ga oko lja v me stih, pra vi ca do zdra ve ga živ ljenj ske ga oko - lja pa je celo us tav na ka te go ri ja. Med se sta vi na mi oko lja iz po stav ljamo hrup in one snaženost zra ka, ki pov zročata di fe ren cia ci jo mest ne po kra ji ne in ne ga tiv no vpli - va ta na ka ko vost bi va nja, zdrav je ter počutje pre bi val cev (na pri mer Špes, Ci ga le in Lam pič 2002). V Evro pi je eden naj večjih zdravs tve nih prob le mov one snaženost zra - ka, saj je po oce ni Evrop ske agen ci je za oko lje čez mer na one snaženost s prašnimi del ci PM , ozo nom in dušiko vim diok si dom leta 2012 pov zročila celo 525.000 prez godnjih 10 smr ti (Air qua lity in Eu ro pe … 2015). Prob le ma tične so tudi po sle di ce hru pa, ki se kažejo v težavah s spa njem, večji raz dražlji vo sti, zdravs tve nih težavah, nez možnost - jo spro sti tve, težavah v spo ra zu me va nju, zmanjšanem za do voljs tvu z živ ljenj ski mi raz me ra mi in po dob no (Špes s so de lav ci 2002; Bo tel doo ren, De ko ninck in Gil lis 2011). Števil ne ra zi ska ve do ka zu je jo, da na za do voljs tvo z bi val nim oko ljem ali živ lje - njem po memb no vpli va družbeno oko lje, zla sti prek ka ko vo sti so sed skih od no sov (na pri mer Par kes, Kearns in At kin son 2002; Sirgy in Corn well 2002; Sla vuj 2011). Ker teh ni mo goče iz me ri ti na ob jek ti ven način, ka ko vost družbe ne ga oko lja v ra zi - ska vi po na zar ja jo so ci oe ko nom ske značil no sti lo kal ne ga pre bi vals tva. Če so te izra zi to neu god ne (na pri mer izra zi tejša brez po sel nost ali manjši do hod ki), to lah - ko vpli va na mot nje v družbenih od no sih in ne ga tiv ne učinke v pro sto ru, na pri mer na za ne mar jen vi dez stavb in nji ho ve oko li ce za ra di fi nančne nez možno sti nji ho ve - ga vzdrževa nja in manjšega po me na okolj skih vred not. Po go ji za mo bil nost se na našajo na zmožnost pre mi ka nja oseb med raz ličnimi pro sto ri in pri zo rišči, kjer po te ka jo de jav no sti (Handy in Nie me ier 1997). Mo bil nost je izred no po memb na vred no ta so dob ne ga člo ve ka; za so dob no po stin du strij sko družbo je na mreč značilna in di vi dual nost, ki zah te va večjo dnev no mo bil nost po - sa mez ni ka kot ko lek ti ven način živ lje nja v pre te klo sti. Zato us trez ne raz me re ozi ro ma raz no vrst ne možno sti za mo bil nost po sta ja jo čeda lje po memb nejša vse bina bi val ne ga oko lja. To ne ve lja le za vožnjo z av to mo bi lom, čigar upo ra ba se v Ljub lja - ni vse bolj ome ju je, pač pa tudi za traj nost ne načine po to va nja, kot sta ko le sar je nje in jav ni pre voz. Mo bil nost v li te ra tu ri si cer naj de mo tudi v ok vi ru obrav na ve pro - met nih raz mer ali kot eno od te melj nih člo ve ko vih funk cij. Ven dar ima med člo ve ko vi mi funk ci ja mi po seb no me sto, saj je ne kakšen pred po goj za oprav lja nje os - ta lih te melj nih funk cij, ki so z us trez ni mi po go ji za mo bil nost ne ločlji vo po ve za ne ozi ro ma od njih od vi sne (Rup pert s so de lav ci 1981). Na pod la gi ome nje nih spoz nanj iz stro kov ne in znans tve ne li te ra tu re smo izde - la li last no opre de li tev bi val ne ga oko lja, ki ji sle di mo v na da lje va nju ra zi ska ve; po jem smo na pri me ru Ljub lja ne tudi em pi rično iz me ri li: 24 GEORITEM 28 Bivalnookoljesestavljajoznačilnostistanovanjaternjegoveožjeinširšeoko- lice,kisopomembnezazadovoljevanjesplošnihčlovekovihpotrebinopravljanje temeljnihčlovekovihfunkcij:stanovanjskerazmere,varnost,estetskavrednost,do- stopnost mestnih dobrin, obremenjenost okolja, družbeno okolje in pogoji za mobilnost.Kakovostbivalnegaokoljajecelovitaocenarazmerinpogojevzabivanje nadoločenemobmočju,kitemeljinaobjektivnomerljivihznačilnostihbivalne- gaokoljaz različnimikazalniki. 2.3 Bi val ne mu oko lju so rod ni kon cep ti Za ra di že ome nje ne od sot no sti in ter dis ci pli nar ne ga kon cep tual ne ga ok vi ra bival - ne ga oko lja v li te ra tu ri naj de mo ve li ko šte vi lo poj mov in kon cep tov, s ka te ri mi av tor ji z raz ličnih zor nih ko tov, vse bin sko raz lično širo ko in z raz ličnimi me to da mi preučuje - jo ka ko vost raz mer za bi va nje na do ločenem ob močju. V na da lje va nju opi sujemo iz bra ne poj me in kon cep te, ki so bi val ne mu oko lju naj bolj so rod ni. Ka ko vo sti bi val ne ga oko lja je zelo so ro den kon cept pri jet no sti za živ lje nje, ki se je ko nec šest de se tih let 20. sto let ja po ja vil v be sed nja ku ene od po li tičnih strank v ka nad skem Vancou vru. Kon cept je nas pro to val te da nji pre vla du joči po li tični pa - ra dig mi, ki se je osre do točala na vprašanja gos po dar ske ra sti. Hi tro je pro drl v vsak da njo rabo raz ličnih ur ba ni stičnih gi banj in ak ter jev, ki so si pri za de va li za iz - boljšanje ka ko vo sti bi vanja v me stih. Spr va po li tično gi ba nje je te me lji lo na po li ti ki, us mer je ni k člo ve ku, in se zav ze ma lo za par ti ci pa ci jo pre bi val cev, upošte va nje es tet - ske ga vi di ka, več ze le nih po vršin in mešano rabo pro sto ra (Ley 1980). Gi ba nje je kma lu pre ra slo v kon cept in v pre vla du jočo ka te go ri jo ur ba ne ga di skur za, ki so ga upo rab - lja li raz lični sub jek ti (gos po dars tve ni ki, mest ne ob la sti, ra zi sko val ci, pre bi val ci) in si ga raz la ga li vsak po svo je (Ley 1990). Pa cio ne (1990) pri jet nost za živ lje nje enači s poj mom »člo veški« in jo opre de lju je kot ka ko vost, ki ni le značil nost oko lja, am - pak tudi ve denj ska funk ci ja in te rak ci je med značil nost mi oko lja in pre bi val cev. Veen ho ven (1996) po jem ra zu me širše, kot si no nim za ka ko vost živ lje nja, in ga oprede - lju je kot ra ven, do ka te re se pre skr ba in raz me re uje ma jo s po tre ba mi in spo sob nost mi pre bi val cev. Kaal (2011, 534) za živ lje nje pri jet ne kra je opre de lju je ti ste, ki so »… varni, us trez no in fra struk tur no oprem lje ni, ima jo do bro raz vi te sto ri tve, so gos po dar sko uspešni in rav na jo okolju pri jaz no.« Pri jet no sti za živ lje nje je po do ben no vejši kon cept družbene traj no sti, ki je bolj uve ljav ljen na Za ho du. No vejše opre de li tve ga ne poj mu je jo kot družbene kom po - nen te traj nost ne ga raz vo ja (ločene od okolj ske in gos po dar ske), pač pa družbeno traj nost opre de lju je jo kot »… us tvar ja nje traj nost nih, us pešnih kra jev, ki spod bu ja jo bla go sta nje in ra zu me jo po tre be lju di, ki tam živi jo in de la jo …« (Wood craft s so delav - ci 2011, 16). Kytta in so de lav ci (2016) raz li ku je jo dve raz sežno sti kon cep ta: do stopnost s pou dar kom na ena kem do sto pu do sto ri tev in pri ložno sti, kot so os kr ba, izo braževanje, 25 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran zdravs tve ne sto ri tve, re krea ci ja in jav ne po vršine, jav ni pre voz, de lov na me sta in ce - nov no do stop na sta no va nja, ter tako ime no va ne iz kus tve ne re zul ta te, ki zaobjema jo skup nost ni po nos in na ve za nost na so se sko, družbeno in te rak ci jo, var nost, za do voljstvo s sta no va njem in so se sko, sta bil nost in ci vil no par ti ci pa ci jo. Družbeni traj no sti je so - ro den si cer manj uve ljav lje ni kon cept člo ve ku pri jaz ne ga oko lja. Ho rel li (2006, 15) ga opre de lju je kot »kom plek sen večraz sežnost ni in večsto penj ski kon cept, ki se na naša na oko lja ali lo ka ci je ter za go tav lja pod po ro po sa mez ni kom in raz ličnim sku pi nam, da ure sničijo svo je ci lje in pro jek te, s po ten cial nim vpli vom na sub jek tiv no bla go sta nje«. V li te ra tu ri s tega po dročja po go sto za sle di mo kon cept ka ko vo sti pro sto ra. Večina av tor jev ga opre de lju je kot množico de jav ni kov, ki vpli va jo na ka ko vost živ lje nja pre - bi val cev in nji ho ve živ ljenj ske možno sti gle de na načine, kako je oko lje načrto va no, ob li ko va no, raz vi to in vzdrževa no (An drews 2001; Mas sam 2002; World class pla - ces … 2009). V to sku pi no ra zi skav lah ko uvr sti mo vse, ki se osre do točajo na značil no sti pro sto ra, ne pa tudi na živ lje nje in značil no sti lju di, ra zen če so te značilnosti poj mo va ne na agre gat ni rav ni, kot del oko lja, v ka te rem ljud je živi jo kot po sa mezniki. V geo gra fi ji za sle di mo tudi po jem ka ko vost živ ljenj ske ga oko lja. Kon cept se je uve lja vil zla sti v so cial ni geo gra fi ji ozi ro ma münchen ski so cial no geo graf ski šoli, ki je v osem de se tih le tih 20. sto let ja ime la ve lik vpliv tudi na raz voj slo ven ske geo gra - fi je. Mi ku lik (1991) živ ljenj sko oko lje ra zu me kot pod si ste ma na rav ne ga in družbeno-gos po dar ske ga oko lja, ki ju se stav lja jo abio tične, bio tične in družbeno-gospo - darske pr vi ne, s ka te ri mi je člo vek v sti ku, jih spre mi nja in upo rab lja za za do vo lje va nje svo jih po treb. Kon cept upo rab lja jo tudi so cio lo gi: Mli nar (2008) go vo ri o in te gral - nem (vse)živ ljenj skem oko lju, ki ce lost no vključuje vse sfe re člo ve ko ve ga de lo va nja, kot so na pri mer delo, bi va nje, re krea ci ja in uprav lja nje. Po gla vit na raz li ka med živ - ljenj skim in bi val nim oko ljem je v tem, da živ ljenj sko oko lje po leg bi va nja ena ko vred no za je ma os ta le člo ve ko ve funk ci je: delo, izo braževa nje, re krea ci jo, os kr bo in pro met (Rup pert s so de lav ci 1981; Wer len 2000). Za raz li ko od bi val ne ga oko lja, ki ga pra - vi lo ma obrav na va mo na rav ni sta no va nja ali so se ske, se običajno preučuje na rav ni večjih pro stor skih enot, ka kršni sta na se lje ali občina (na pri mer Ko zi na 2013). Med takšne ra zi ska ve lah ko uvr sti mo dele evrop ske ra zi ska ve Ur ban Au dit, kjer je bila v si - ste ma tično zbi ra nje pro stor skih in okolj skih po dat kov na rav ni me sta vključena tudi Ljub lja na (Data on en vi ron ment … 2016). Ka ko vo sti bi val ne ga oko lja so ro den kon cept je tudi sta no vanj sko bla go sta nje/bla - gi nja, ki ga za sle di mo zla sti na po dročju okolj ske psi ho lo gi je. Preučuje od nos pre bi val cev (pa tudi načrto val cev) do ožjega in širšega bi val ne ga oko lja, zla sti za dovoljs - tvo pre bi val cev z bi val nim oko ljem na splošno in nje go vimi po sa mez ni mi vse bi na mi, raz li ke med de jan skim in žele nim bi val nim oko ljem, »skup nost ni po nos« in po dob - no (Sirgy 2012). Ne ka te ri av tor ji sta no vanj sko bla gi njo opre de lju je jo kot »sta nje, ko gos po dinjs tvo živi v pri mer nem sta no va nju in je z njim tudi za dovolj no« (Man dič in Cir man 2006, 200) ali kot »stop njo, do ka te re so za do vo lje ne po memb ne po tre be in vred - 26 GEORITEM 28 no te pre bi val cev v da nih bi val nih raz me rah« (Per la vi ciu te in Steg 2012, 325). Kon cept sta no vanj ske ga bla go sta nja spa da v sku pi no poj mov, ki jih preučujemo na sub jektiven način, pri čemer nas za ni ma, kako bi val no oko lje do je ma jo in vred no ti jo pre bi valci. Živ ljenj ska ra ven spa da v sku pi no širših poj mov, kot so bla gi nja, živ ljenj ski stan - dard, ka ko vost živ lje nja, družbeni raz voj in po dob no. Krevs (1998b) jo opre de lju je kot ce lo vi to in for ma ci jo o živ ljenj skih raz me rah za za do vo lje va nje splošnih živ ljenjskih po treb lju di, pri čemer te raz me re odražajo »ma te rial no in ne ma te rial no«, družbeno in na rav no živ ljenj sko oko lje ter pri ro je ne in pri dob lje ne značil nosti lju di, vključno z nji ho vim imet jem. Raz li ka med ka ko vost jo bi val ne ga oko lja in živ ljenj sko rav ni jo je v tem, da ka ko vost bi val ne ga oko lja vključuje le raz me re v fi zičnem, gra je nem in družbe nem oko lju, živ ljenj ska ra ven pa pri ka zu je tudi ne ka te re značilno sti in spo - sob no sti lju di (na pri mer pre moženje ali do hod ki). Meja med poj mo ma zble di na me to do loški ozi ro ma em pi rični rav ni. Geo gra fi živ ljenj sko ra ven in ka ko vost bi valnega oko lja naj večkrat preučuje mo po ob močjih, to rej na pod la gi »pro stor skih agre gatov« po sa mez ni kov. Zato s pri ka zo va njem značil no sti lju di, vključno z nji ho vim pre možen - jem, ki naj bi bile po seb nost živ ljenj ske rav ni v pri mer ja vi s ka ko vost jo bi val ne ga oko lja, pri kažemo obe nem tudi značil no sti družbe ne ga oko lja, v ka te rem živi jo kot po sa - mez ni ki (Krevs 1998b). Po jem, ki se naj večkrat pre ple ta, enači ali celo za me nju je z bi val nim oko ljem, je ka ko vost živ lje nja. Oba poj ma se vse bin sko po memb no raz li ku je ta, zato dru ge - ga ve lja bolj po drob no raz ja sni ti, sploh, ker se je v zad njih de set letjih do do bra uve - lja vil tudi v geo gra fi ji in dru gih pro stor skih ve dah. Ven dar so glas ja o na tančnejši opre de li tvi ka ko vo sti živ lje nja (še) ni, saj je po jem izred no kom plek sen in širok. Raz - lični pri sto pi, za ni ma nje za ta po jav v šte vil nih ve dah, na pri mer eko no mi ji, geogra - fi ji, me di ci ni, psi ho lo gi ji in so cio lo gi ji, ter raz lična kul tur na oko lja, iz ka te rih iz ha ja jo ra zi ska ve (na pri mer ame riško in skan di nav sko), so pri ved li do šte vil nih opre de li - tev ka ko vo sti živ lje nja. Nji ho va raz no vrst nost je na me sto trd no opri jemlji ve ga in mer lji ve ga poj ma pov zročila ra zu me va nje ka ko vo sti živ lje nja kot ne kakšen kon cept, krov ni po jem in kom plek sen, večraz sežnost ni kon strukt (Gray son in Young 1994; Kah ne man, Die ner in Schwarz 1999; Mas sam 2002; Ris ser s so de lav ci 2006; Mc Crea s so de lav ci 2011; Andráško 2013). Ka ko vost živ lje nja se po go sto upo rab lja kot so - po men ka poj mom živ ljenj ska ra ven, bla gi nja, sreča, za do voljs tvo z živ lje njem, sub jek tiv no bla go sta nje, ne ma lo krat celo kot so po men ka za ka ko vost bi va nja in ka - ko vost pro stora. Ne ka te ri ra zi sko val ci pri preučeva nju ka ko vo sti živ lje nja iz ha ja jo iz Al lard to ve kon cep tua li za ci je ka ko vo sti živ lje nja z začetka se dem de se tih let 20. sto let ja, ki je takrat pre vla du joče ra zi sko va nje živ ljenj ske rav ni, večino ma opre de lje ne kot ob jektivno iz - mer je ne živ ljenj ske raz me re za za do vo lje va nje člo ve ko vih po treb, raz širi la z vključitvi - jo želja in za do voljs tva lju di s temi raz me ra mi. Te melj ni ste bri, na ka tere se na ve zu je jo raz me re, ki za go tav lja jo ob stoj in raz voj člo ve ka, so »ime ti«, »ljubiti« in »biti«, merijo 27 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran pa se lah ko z ob jek tiv ni mi ali sub jek tiv ni mi ka zal ni i (No vak 1996). Sčaso ma so se raz vi le ce lo vi tejše opre de li tve ka ko vo sti živ lje nja, ka kršna je na pri mer: »Ka ko vost živ lje nja je večraz sežnost ni kon cept, ki vključuje tako sub jek tiv ne kot ob - jek tiv ne pr vi ne. Po ve za na je tako z za go tov lje ni mi možnost mi za za do vo lji tev člo ve ko vih po treb v ob li ki gra je ne ga, člo veškega, družbe ne ga in na rav ne ga ka pi ta la (vključno s časov - no raz sežnost jo) kot z ob sto ječimi po li tičnimi raz me ra mi za za go to vi tev teh možno sti« (Co stan za s so de lav ci 2008, 267). Med na rod no združenje za preučeva nje ka ko vo sti živ lje nja (In ter na tio nal So ciety for Qua lity-of-Life Stu dies) pa ka ko vost živ lje nja opre de lju je dru gače, kot ob jek tiv - ne oko liščine živ lje nja ose be, to rej po dobno kot živ ljenj sko ra ven: »Običajno se na naša na stop njo, do ka te re je živ lje nje ose be zažele no pro ti ne zažele ne mu, po go sto s pou darkom na zu na njih kom po nen tah, kot so okolj ski de jav ni ki in pri ho dek« (Die ner 2006, 154). Takšna opre de li tev je po sle di ca uvelja vi tve kon cep ta sub jek tiv ne ga občutja bla go sta - nja, kjer so v os pred ju preučeva nja po sa mez ni ko ve sub jek tiv ne iz kušnje, za do voljs tvo z živ lje njem in reak ci je na ob jek tiv ne oko liščine. Ne ka te ri av tor ji so si cer nas protne - ga mne nja in ka ko vost živ lje nja oprede lju je jo kot »… člo ve ko vo sub jek tiv no občute nje za do voljs tva last nih živ ljenj skih raz mer in živ ljenj ske ga slo ga …« (Clark 2005, 337–338). Takšno ra zu me va nje poj ma je bilo po go stejše v pre te klo sti (na pri mer An drews in Wit hey 1976; Camb pell, Con ver se in Rod gers 1976). Vsi na ve de ni poj mi so si vse bin sko do kaj po dob ni, saj iz ha ja jo iz po dob nih teo - ret skih iz ho dišč, poj mo vanj bla gi nje in živ ljenj skih vi rov. Poj mov no se med se boj še bolj zbližajo, če jih preučuje mo po po sa mez nih ob močjih. Naj bolj očiten pri mer zbliževa nja ome nje nih poj mov je uve lja vi tev poj ma ur ban qua lity of life ozi ro ma ka - ko vost živ lje nja v me stu. Za ni mi vo pri tem je, da se po jem vse bin sko po vsem prib liža bi val ne mu ali živ ljenj ske mu oko lju, saj ra zi sko val ci z njim večino ma me ri jo ka ko - vost bival nih raz mer na do ločenem (mest nem) ob močju. Tako lah ko v li te ra tu ri na le ti mo tudi na opre de li tve ka ko vo sti živ lje nja in ka ko vo sti živ lje nja v me stu z izra - zi to pro stor sko ko no ta ci jo, ki se zelo prib ližajo ne ka te rim opre de li tvam ka ko vo sti bi val ne ga okolja, kot na pri mer: »Ka ko vost živ lje nja je stop nja, do ka te re so do sežene po treb ne raz me re za člo ve - ko vo za do voljs tvo in srečo. Raz me re pa so značil no sti oko lja, ki vpli va jo na za do voljs tvo« (Mc Call 1975, 229) ali »Ka ko vost živ lje nja je z vi di ka gra je ne ga oko lja možno raz la - ga ti kot stop njo so glas ja ozi ro ma ne so glas ja med pre bi val ci in nji ho vim oko ljem« (Pa cio ne 2003a, 19). Šte vil ni av tor ji (Lan dis in Sa wic ki 1988; Myers 1988; Ro ger son 1999) ugo tav lja - jo, da se je v ne ka te rih, zla sti pro stor skih ve dah sčaso ma uve lja vi lo pre cej dru gačno poj mo va nje ka ko vo sti živ lje nja. V njih se kon cept bolj kot s (sub jek tiv nim) mer je - njem ka ko vo sti živ lje nja uk var ja s preučeva njem značil no sti pro sto ra. Po dob no kot to ve lja za pri jet nost za živ lje nje, se kon cept upo rab lja za pro mo ci jo in og laševal ske stra te gi je mest za pri vab lja nje pre bi val cev, nji ho vih po sa mez nih sku pin (na pri mer 28 GEORITEM 28 us tvar jal ne ga raz re da) in ka pi ta la (Ro ger son 1999), tudi z vi di ka znam ke in znam - čenja me sta (Pom pe 2015). Pa cio ne (2003b) opo zar ja, da se po jem kakovost živ lje nja lah ko na naša tako na raz me re v oko lju, kjer ljud je živi jo (na pri mer ka ko vost zra ka in vode, sta no vanj ske raz me re in po dob no), kot na po sa mez ne značil no sti lju di (nji ho vo zdrav je ali do sežena stop nja izo braz be). Ka ko vost živ lje nja je možno ra zu me ti kot splošno za do voljs tvo z živ lje njem ali za do voljs tvo s po sa mez ni mi vi di ki živ lje nja, vključno s ti sti mi, ki opi - su je jo značil no sti pro sto ra (an gleško ur ban do mains) in se na našajo na za do voljs tvo z živ lje njem na do ločenem geo graf skem ob močju. Po dob ne ga mne nja so Mc Crea in so de lav ci (2011), ki tr di jo, da je pri kon cep - tua li za ci ji ka ko vo sti živ lje nja v me stu po treb no raz li ko va ti med ka ko vost jo živ lje nja, na ka te ro vpli va mest no oko lje in iz ha ja z ob močij, kot so sta no va nje, so se ska, lo - kal na skup nost in re gi ja ozi ro ma iz nji ho vih značil no sti, ter ka ko vost jo živ lje nja, ki je »dožive ta« v ur ba nih oko ljih in vključuje tudi dru ge vi di ke živ lje nja, kot so delo, družbeni od no si, zdrav je in po dob no). Po jem ka ko vost živ lje nja v me stu se večino - ma nanaša na prvo opre de li tev. Ma rans in Stim son (2011, 1) ga opre de lju je ta kot »za do voljs tvo, ki ga člo vek prej me od fi zičnega in družbe ne ga oko lja ozi ro ma od raz - mer v nji ju, ki lah ko vpli va jo na ve de nje po sa mez ni kov in sku pin, kot so gos po dinjs tva in pod jet ja«. V obeh pri me rih pa je me sto re fe renčni pro stor ski ok vir, ki pra vi lo ma vključuje tudi raz li ko val ne značil no sti mest ne ga oko lja. Myers (1988) ta kon cept ime nu je ka ko vost živ lje nja v lo kal ni skup no sti; po nje - go vem mne nju nudi pri ložnost za pro stor sko in urba ni stično načrto va nje. Kon cept ka ko vo sti živ lje nja je na mreč zelo bli zu osred nje mu na me nu pro stor ske ga načrto - va nja, to je skr bi za splošno do bro bit, družbeno bla gi njo in jav ni in te res. Kot takšen po nu ja po ten cial no iz ho dišče za is ka nje do go vo ra gle de posamez nih ci ljev pro stor - ske ga načrto va nja, saj gre za cilj, sku pen tako sku pi nam pre bi val cev kot pred stav ni kom gos po dars tva (Myers 1988). V slo ven skem pro stor skem načrto va nju ter po li tičnem in me dij skem be sed nja - ku po go sto za sle di mo tudi kon cept ka ko vo sti bivanja. Tudi zanj ve lja, da se upo rab lja kot kon cept ali krov ni ter min, ne ma lo krat tudi kot (de kla ra tiv ni) raz voj ni cilj. Ve li - ko krat se enači ali za me nju je s poj mom ka ko vost živ lje nja, pri čemer ka ko vost bi va nja večino ma ra zu me mo kot ka ko vost živ lje nja prebival cev na do ločenem geo graf sko zame je nem ob močju, bo di si na splošno bo di si s po sa mez nih vi di kov, na pri mer okolj - ske ga, gos po dar ske ga ali družbe ne ga. Ka ko vost bi va nja se pre ple ta tudi s ka kovost jo bi val ne ga oko lja, čeprav je obe, zla sti z vi di ka načina mer je nja, mo goče ra zu me ti na več načinov. Ko ka ko vost bi val ne ga oko lja me ri mo na ob jek ti ven način, to je z različnimi ka zal ni ki, skušamo ovred no ti ti značil no sti oko lja ozi ro ma raz me re in po go je, ki omo - gočajo ka ko vost no bi va nje. Pri tem ni nuj no, da se bo ob jek tiv na oce na raz mer uje ma la z mne njem pre bi val cev; zato re zul ta te ob jek tiv nih me ri tev v ra zi ska vi do sled no poj - mu je mo kot oce no ka ko vo sti bi val ne ga oko lja. Ka ko vost bi va nja pa oprede lju je mo 29 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran kot re zul tat ob jek tiv nih in sub jek tiv nih me ri tev, to rej vključno s stop njo za do voljs - tva s sta no va njem ali so se sko, na ka te ro vpli va jo (ob jek tiv ne) raz me re za bi va nje na eni stra ni in (sub jek tiv no) vred no te nje teh raz mer s stra ni pre bi val cev na dru gi. Po obšir nem pre gle du li te ra tu re smo ugo to vi li dvo je: pr vič, da se v ra zi ska vah in do ku men tih upo rab lja več raz ličnih poj mov, ki se teo ret sko in em pi rično v pre - cejšnji meri pre kri va jo, tako da jih je med se boj težko raz li ko va ti, in dru gič, da se bi val no oko lje naj večkrat preučuje zno traj kon cep ta ka ko vo sti živ lje nja. V pričujoči ra zi ska vi smo se od ločili raz li ko va ti med bi val nim oko ljem in ka - ko vost jo živ lje nja ter v na da lje va nju do sled no upo rab lja mo pr ve ga od obeh ter mi nov. Na em pi rični rav ni raz li ka med nji ma bolj ali manj zble di, če ju preučuje mo na ob - jek ti ven način po po sa mez nih ob močjih, bolj pa pri de do izra za pri sub jek tiv nem mer je nju. Ka ko vost živ lje nja je ned vom no vse bin sko širša in ob se ga tudi »ne pro stor - ska« živ ljenj ska po dročja, ki vpli va jo na po sa mez ni ko vo za seb no živ lje nje in z njim po ve za no za do vo lje vanje naj raz ličnejših po treb (na pri mer z de lom, družin skim življe - njem, fi nančnim po ložajem, zdrav jem) ter stop njo za do voljs tva z nji mi ali živ lje njem kot ce lo to. Bi val no oko lje ra zu me mo kot po memb no vse bi no ka ko vo sti živ lje nja; k takšnemu skle pa nju nas nape lju je jo šte vil ne opre de li tve, ki pou dar ja jo po men ka - ko vost ne ga bi val ne ga oko lja kot po goj za za do voljs tvo, bla go sta nje ali do bro počutje pre bi val cev (na pri mer Mc Call 1975; An drews 2001; Ma rans in Stim son 2011), kot tudi ne ka te ra to vrst na spoz na nja iz empi ričnih ra zi skav (An drews in Wit hey 1976; Camp bell, Con ver se in Rod gers 1976; Hea dey 1981; Da vis in Fine-Da vis 1991; Sirgy in Corn well 2002; Mc Crea, Stim son in We stern 2005; Ma rans in Kweon 2011; Et te - ma in Schek ker man 2016; Ti ran 2016; Wang in Wang 2016). Raz li ko va nje med poj mo ma se nam zdi tudi var ne je: Myers (1988) na pri mer opo zar ja na pa sti pri upo - ra bi kon cep ta ka ko vo sti živ lje nja v načrto val ski prak si, pri čemer na va ja re snična pri me ra, ko je ne paz lji va upo ra ba kon cep ta pov zročila iz pad skr bi za kakovost bi - val ne ga oko lja v stra teških in iz ved be nih do ku men tih. 2.4 Ob jek tiv ni pri stop Bi val no oko lje je možno preučeva ti z raz ličnimi pri sto pi. Ti se gle de na način mer - je nja in vse bi no me ri tev naj po go ste je de li jo na ob jek tiv ne in sub jek tiv ne. Raz li ku je mo več vi di kov ob jek tiv no sti ozi ro ma sub jek tiv no sti. En vi dik se na naša na ob jek tiv nost ozi ro ma sub jek tiv nost opa zo val ca ali ra zi sko val ca. Za mer je nje ka ko vo sti živ lje nja na pri mer šte vil ni av tor ji opo zar ja jo, da ne more biti iz mer je na ob jek tiv no, saj je oprede - lje na gle de na vred no te po sa mez ni ka, stro kov nja kov ali gle de na kul tur ne vred no te; takšne me ri tve se tako iz kažejo kot sub jek tiv ne pre so je, ki so v ve li ki meri od vi sne od opa zo val ca ali načina opa zo va nja (An drews in Wit hey 1976; Die ner in Suh 1997; Leitmann 1999; Co stan za s so de lav ci 2008). An drews in Wit hey (1976) celo tr di ta, da so sub jek tiv ni ka zal ni ki, ka kršen je na pri mer po sa mez ni ko va oce na bi val nih raz - 30 GEORITEM 28 mer, bis tve no bolj ne po sred na in ob jek tiv na me ri la mer je ne ga po ja va. Takšno sta - lišče je bli zu feno me no lo gi ji; ne ka te ri nje ni pri pad ni ki na mreč dvo mi jo, da je sploh mo goče ob li ko va ti raz lične za ko ne, saj je ve lik del re zul ta tov po sle di ca oseb nih spoz - nanj, ve lik del teo rij pa ima izra zi to idea li stičen na zor. Za ra di te dia lek ti ke raz mer ja med ob jek tiv nim in sub jek tiv nim se sub jek tiv ni in ob jek tiv ni pri stop večino ma upo rab lja ta kot so po men ki za ob jek tiv nost in sub jek - tiv nost gle de na način mer je nja in vse bi no ozi ro ma re zul tat me ri tev (pre gled ni ca 1). Pod poj mo ma sub jek tiv ni pri stop in sub jek tiv no vred no tenje ra zu me mo sub jek tivne me ri tve, kar po me ni, da bi val no oko lje oce ni mo ali ovred no ti mo s po močjo spraševa - nja lo kal ne ga pre bi vals tva, re zul tat me ri tev pa je običajno oseb no mne nje ali oce na, kot na pri mer za do voljs tvo s sta no va njem ali so se sko, izraženo na večsto penj ski mer - ski les tvi ci. Te so v zad njih de set let jih po go stejše in so se na eni stra ni uve lja vi le sko zi be ha vi ou ri zem, ki se je v ur ba ni geo gra fi ji ob li ko val in uve lja vil sre di šest de se tih let 20. sto let ja kot reak ci ja in kri ti ka na dot lej prevladu joč po zi ti vi stični pri stop (Re ber - nik 2008). Na dru gi stra ni so se uve lja vi le prek kon cep ta sub jek tiv ne ga bla go sta nja ozi ro ma počutja, ki skuša po jav iz me ri ti s spoz nav no (kog ni tiv no) kom po nen to ozi - ro ma po sa mez ni ko vim do je ma njem živ lje nja v ce lo ti in/ali po sa mez nih živ ljenj skih po dročij ter čus tve no (afek tiv no/emo cio nal no) kom po nen to, kjer se meri pred vsem člo ve ko va pri jet na in ne pri jet na čus tva ter raz po loženja (Die ner in Suh 1997; Klanjšek in Kir biš 2008). V zad njem času so sub jek tiv ne ra zi ska ve zelo po go ste, šte vil ne so bile iz ve de ne tudi na pri me ru slo ven skih mest ali nji ho vih so sesk (na pri mer Špes 1998; Re ber nik 2002b; Kos s so de lav ci 2010). Nas prot no pa ob jek tiv ni pri stop in ob jek tivno Pre gled ni ca 1: Ob jek tiv nost in sub jek tiv nost preučeva nja bi val ne ga oko lja gle de na vse bi no in način mer je nja (pri la go je no po Kre vsu 1998b). sub jek tiv ne me ri tve: ob jek tiv ne me ri tve: an ke ti ra nje, in terv ju po pi si pre bi vals tva, in po dob no (običajno re gi stri ne pre mičnin, na vzor cu pre bi val cev) ana li ze z geo graf ski mi in for ma cij ski si ste mi sub jek tiv ni ka zal ni ki: preučeva nje za do voljs tva / oseb na mne nja, oce ne, z bival nim oko ljem, žele ne ga želje in po dob no bi val ne ga oko lja, sub jek tiv ne ga bla go sta nja, sreče in po dob no ob jek tiv ni ka zal ni ki: po dat ki o last no stih koe fi cien ti do stop no sti, na ved ba re zul ta ta me ri tev sta no va nja (na pri mer stanovanj ske raz me re, last ništvo, mo re bit na sta nje oko lja ob no va, par kir na me sta) 31 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran vred no te nje ra zu me mo kot ob jek tiv ne me ri tve, med ka te re uvrščamo po pi se pre bi - vals tva, re gi stre ne pre mičnin ali ana li ze z geo graf ski mi in for ma cij ski mi si ste mi, ka te rih re zul tat so ob jek tiv ni ka zal ni ki. V ne ka te rih ra zi ska vah za sle di mo tudi sub jek tiv no iz mer je ne ob jek tiv ne ka zal ni ke, naj večkrat kot do pol nil ni vir podat kov, ki jih dru - ge urad ne evi den ce ne za ja me jo (na pri mer po pis ne pre mičnin). V ra zi ska vi smo bi val no oko lje v Ljub lja ni iz me ri li z ob jek tiv nim pri sto pom. Nje - go va glav na pred nost je, da ka zal ni ki, s ka te ri mi jo iz me ri mo, te me lji jo na ob jek tiv ni, kvan ti ta tiv no pod pr ti oce ni. Ob jek tiv nost ka zal nikov je v tem pri me ru večplast na in se na naša na (Die ner in Suh 1997): • splošno so glas je o po me nu do ločene ga ka zal ni ka, • od sot nost večjih mer skih na pak, • dejs tvo, da ka zal nik na enak način me ri jo za to us po sob lje ni ljud je ozi ro ma stro - kov nja ki in • dejs tvo, da kazal nik po go sto odraža nor ma tiv ne družbene idea le in vred no te. Na dru gi stra ni ima lah ko ob jek tiv ni pri stop k mer je nju ka ko vo sti bi val ne ga okolja tudi šte vil ne sla bo sti (pov ze to in pri la go je no po Smith 1973; Drozg 1994b; Die ner in Suh 1997; Krevs 1998b; Leit mann 1999): • vse bi ne in ka zal ni ki so ne ma lo krat iz bra ni sub jek tiv no, brez pra ve ute me lji tve ali teo ret ske pod la ge, • ka zal ni ki so vse bin sko preoz ki, pres plošni ali pre več ome je ni za ra di po manj ka nja us trez nih po dat kov, • ne ka te re vse bi ne (na pri mer es tetsko vred nost) je zelo težko iz me ri ti na ob jek tiven način, • ne ka te re ka zal ni ke zelo težko vred nost no opre de li mo (na pri mer do ločitev pra ga, nad ka te rim je neka vred nost ugod na, pod njim pa neu god na), • ne var nost eko loške na pa ke, ki lah ko na sta ne pri ugo tavlja nju značil no sti po sa meznika na pod la gi agre gi ra nih po dat kov, • prob le ma ti ka us trez ne ga ob teževa nja po me na po sa mez nih ka zal ni kov in • dejs tvo, da ob jek tiv ni ka zal ni ki ne odražajo nuj no ka ko vo sti bi va nja, kot jo doživ - lja jo pre bi val ci. Leit mann (1999) opozarja, da so ob jek tiv ne me ri tve lah ko tudi po vsem ire le - vant ne, če je nji hov na men sen za cio na li stičen, bi ro krat ski ali celo znans tven, v ko - li kor me ri tve niso po ve za ne s po li ti ko in raz vo jem. Nji ho va sla bost je tudi, da lah ko dajo raz lične rav ni opa zo va nja (in di vi dual na ali družbena) raz lične in celo nas pro - tu joče si re zul ta te ter da so opre de li tve ka ko vo sti bi val ne ga oko lja ali živ lje nja zelo raz no li ke in od vi sne tudi od kul tur ne ga ozad ja, kar se odraža v raz ličnih od go vorih na ena ko vprašanje. Av tor zato pred la ga, da stro kov nja ki ne iz gub lja jo časa z iskanjem izčrp nih in obče ve ljav nih me ri tev; te naj bodo raje takšne, da odražajo lo kal ne potre - be in raz me re, po ve za ne pa naj bodo s spre je ma njem od ločitev na po li tični rav ni. Ob jek tiv ne geo graf ske ra zi ska ve bi val ne ga oko lja po memb no zaz na mu je tudi pro - stor ski pri stop. Nje go vo te melj no iz ho dišče je, da so med preučeva ni mi pro stor ski mi 32 GEORITEM 28 eno ta mi raz li ke v ka ko vo sti bi val ne ga oko lja. Uve lja vil se je zla sti v se dem de se tih le - tih 20. sto let ja sko zi ra zi ska ve živ ljenjske rav ni in kot po sle di ca kri tik pred hod nih ra zi skav. Te niso upošte va le pro stor ske raz sežno sti po ja vov, po dat ki pa so bili agregira - ni na rav ni ve li kih pro stor skih enot, kot so re gi je ali celo države, s tem pa niso odražali de jan ske ga po ložaja lju di, ki zno traj teh enot živi jo na raz ličnih lo ka ci jah. Kri ti ki takšnega pri sto pa so bili v glav nem geo gra fi (Smith 1973; Knox 1975). Večina lju di na mreč živi lo kal no ozi ro ma doživ lja bla gi njo, stres, pričako va nja in za do voljs tvo na ob močju svojega bi va nja, zato je po memb no, da so tako me ri tve kot po li ti ke bi val ne ga oko lja in ka ko - vo sti živ lje nja iz ve de ne na lo kal ni rav ni, saj bodo le tako lah ko us pešne (Knox 1975). Sklad no z uve lja vi tvi jo pro stor ske ga pri sto pa in de jav nejšim udejs tvo va njem geogra fov so na sta le šte vil ne ra zi ska ve, v ka te rih so na ob jek ti ven način iz mer je ne pro stor ske raz li ke v živ ljenj ski rav ni med po sa mez ni mi ob močji zno traj držav, re gij ali mest (na pri mer Smith 1973; Shep herd, We sta way in Lee 1974; Knox 1975; Pa - cio ne 1986 in 1989; Krevs 1998b in 2002 (sled nja za Ljub lja no); San tos in Mar tins 2013). Pre cej red kejše so ra zi ska ve, ki obrav na va jo pro stor ske raz li ke v ka ko vo sti bi val ne - ga oko lja (to rej brez značil no sti lju di). Med nje lah ko uvr sti mo oce no ka ko vo sti bi val ne ga oko lja na pri me ru po sameznih mest, kot na pri mer v Shef fiel du (Knox 1976), Ma ri bo ru (Drozg 1994b in 1997), Ce lju (Vu ru ni ć 2012), Olo mou cu (Kla di vo in Halas 2012) in Phoe ni xu (Gu hat ha kur ta in Cao 2011). Po go stejše so ra zi ska ve, ki obrav - na va jo pro stor ske vi di ke ka ko vo sti po sa meznih vse bin bi val ne ga oko lja (za Ljub lja no na pri mer Lam pič 2004; Ogrin s so de lav ci 2014; Ti ran, Mla de no vič in Kob lar 2015). Med ob jek tiv ne ra zi ska ve ka ko vo sti bi val ne ga oko lja lah ko uvr sti mo tudi em pi rične ra zi ska ve sta no vanj ske ga trga, ka kršne so tako imenova ne he don ske ana li ze cen nepre - mičnin, ki te me lji jo na kon cep tu mest nih do brin (na pri mer Ro sen 1974; Blom quist, Ber ger in Hoehn 1988; Chi ca-Olmo, Cano-Guer vos in Chi ca-Olmo 2013; v Slo veni ji na pri mer Za krajšek, Za krajšek in Vo deb 2004). Ra zi ska ve bivalnega oko lja lah ko na splošno oz načimo za izra zi to prag ma tične, pri la go je ne do stop no sti po dat kov, pro - stor ski rav ni mer je nja, svoj skim značil no stim ob močja ra zi ska ve, pa tudi poz na va nju geo graf skih in for ma cij skih si ste mov in sta ti stičnih me tod. Za no vejše razi ska ve je značilna upo ra ba geo graf skih in for ma cij skih si ste mov, ki so preučeva nje bi val ne ga oko lja obo ga ti li, olajšali in omo gočili tudi vse bin sko us trez nejše preučitve (Krevs 1998a). Ven dar se GIS-i na tem ra zi sko val nem po dročju še niso uve lja vi li v tolikšni meri, kot bi to lah ko pričako va li gle de na nji ho vo vses plošno upo rab nost in raz šir je nost. Med ra zi ska va mi iz po stav lja mo tudi ob jek tiv ne me ri tve živ ljenj ske rav ni, ka ko - vo sti živ lje nja ali ka ko vo sti živ ljenj ske ga oko lja na rav ni mest in pri mer ja ve med nji mi. Eno pr vih to vrst nih ra zi skav je iz ve del Thorn di ke (1939), ki je ka ko vost živ lje nja v ameriških me stih ana li zi ral na pod la gi po pi snih in dru gih sta ti stičnih po dat kov. Nje go va ra zi ska va ve lja za pred hod ni co gi ba nja družbe nih ka zal ni kov, ki je vzniknilo do bri dve de set let ji poz ne je in je močno pri po mo glo k pre se ga nju eno stran skih, ekonom skih tol mačenj družbene raz vi to sti in bla gi nje. Družbeni ka zal ni ki na mreč 33 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran vključuje jo naj raz ličnejše vse bi ne (gos po dar ske, družbene in okolj ske) in so v najširšem pomenu oce ne člo ve ko vih ob jek tiv nih živ ljenj skih oko liščin na do ločenem kul tur nem ali geo graf skem ob močju (Die ner in Suh 1997). Z vpe lja vo pro stor ske ga re fe renčnega me ri la so ime li po memb no vlo go tudi geo gra fi (Smith 1973; Knox 1975). Ena od po sle dic uve ljavitve gi ba nja družbe nih ka zal ni kov so tudi šte vil ne pri mer - ja ve ka ko vo sti živ lje nja med me sti in me tro po li tan ski mi ob močji (na pri mer Liu 1976; Bo yer in Sa va ge au 1981; Cut ter 1985; Bec ker s so de lav ci 1987; Gian nias 1998; Craglia s so de lav ci 1999; Sa va ge au 2007), v zad njem času tudi z vi di ka lo ka cij skih de jav ni - kov us tvar jal ne ga raz re da (na pri mer Flo ri da 2002; Ja cob Trip 2007). Pri mer ja ve ka - ko vo sti živ lje nja med me sti so že več de set le tij zelo pri ljub lje ne in po go ste. Lah ko ima jo ve lik po li tični po men. K temu so po memb no pri po mo gle za seb ne agen ci je, kot sta The Eco no mist in Mer cer, in re vi ja Mo noc le, ki vsa ko leto ob ja vi jo sez na me mest, raz vrščenih po ka ko vo sti živ lje nja. Ta je oce nje na na pod la gi šte vil nih, na vi dez no objek - tiv nih me ril in ka zal ni kov, a ocene ve lja jo za kon tro verz ne, saj se jim očitajo poe no - stav lja nje, pri stran skost in ne trans pa rent nost (na pri mer Cut ter 1985; Myers 1988; Oku licz-Ko zaryn 2011). Ena od naj bolj zna nih les tvic je Mer cer je va les tvi ca ka ko - vo sti živ lje nja, na me nje na mul ti na cio nalnim družbam in vla dam, ki si z njo po ma - ga jo pri raz vrščanju za po sle nih na de lov na me sta po vsem sve tu. Skup ni in deks se stav lja jo oce ne 39 de jav ni kov, raz vrščenih v 10 ka te go rij: po li tično-družbeno oko - lje, gos po dar sko oko lje, družbeno-kul tur no oko lje, zdravs tve na os kr ba, šole in izo - braz ba, jav ne sto ri tve in pre voz, re krea ci ja, po trošniške do bri ne, sta no va nja in na rav no oko lje (Qua lity of li ving re ports 2014). Obraz ložitve skup ne oce ne in ocen po sa mez nih ka te go rij so zelo sko pe. Kljub de kla ra tiv no izraženi ob jek tiv no sti so sub - jek tiv ne in na me sto na kon kret nih in jav no ob jav lje nih šte vil kah te me lji jo na oce ni za po sle nih tuj cev, ki živi jo v do ločenem me stu. Tako je Ljub lja na na po dročju pit ne vode pre je la oce no 7 od 10, čeprav ve lja za eno red kih sve tov nih pres tol nic in podob - no ve li kih mest, kjer je mo goče piti ka ko vost no vodo iz pipe brez pred hod nih ke - mičnih po stop kov čiščenja. Oce na je bila ute me lje na z ugo to vi tvi jo, da je »… pit je vode iz pipe si cer var no, a da pre cej pre bi val cev še ved no raje po se ga po uste kle ničeni …« (Krajčino vi ć 2014). Obe nem se oce ne na teh les tvi cah zelo sla bo uje ma jo s tem, kako tam kajšnje živ ljenj sko oko lje vred no ti jo pre bi val ci (Myers 1988; Cum mins 2000; Oku - licz-Ko zaryn 2011) in za kri va jo pro stor ske raz li ke zno traj mest. V zadnjih le tih se ti sez na mi po jav lja jo tudi v Slo ve ni ji. Tako je re vi ja Fi nan ce iz de la la pri mer ja vi ka ko - vo sti živ lje nja med iz bra ni mi slo ven ski mi me sti (Šušteršič 2012) ozi ro ma mest ni mi občina mi (Vo do pi vec 2014). Ra zi ska vi za ra di raz ličnega iz bo ra ka zal ni kov sicer nista po vsem pri mer lji vi, vsee no pa nju ni nas pro tu joči re zul ta ti (Ko per je po eni ra zi skavi na pr vem, po dru gi pa na pred zad njem me stu) po tr ju je jo dom ne vo, da to vrst ne ocene sprem lja nei zo gib na mera sub jek tiv no sti. Po mne nju Myer sa (1988) so taki seznami lah ko celo ško dlji vi, saj us tvar ja jo raz voj ni pri tisk, ki je v nas prot ju s (pra vi lo ma vzdržnejšimi) pro stor ski mi načrti. 34 GEORITEM 28 2.5 Geo graf ski pri stop Geo gra fi ja je le ena od znans tve nih ved, ki preučuje jo ka ko vost bi val ne ga okolja v me stih. Med spoz na nji in pri sto pi raz ličnih ved je ne ma lo krat težko po teg ni ti os - tro ločnico, saj se po go sto pre kri va jo. Preučeva nje bi val ne ga oko lja je ti pičen pri mer in ter dis ci pli nar ne ga ra zi sko va nja. Geo graf ske ra zi ska ve bi val ne ga oko lja se od dru - gih pra vi lo ma raz li ku je jo po ne ka te rih sa mos vo jih vi di kih in me to do loških iz ho diščih, na ka te re smo se opr li tudi v naši ra zi ska vi. Med nji mi iz po stav lja mo ce lost ni in pro - stor ski pri stop. Ce lost na obrav na va je nuj na pri ka kršnem ko li po sku su raz la ga nja ze melj ske ga po vršja, zla sti v pri me rih, ka dar je tre ba ra zi ska ti šte vil ne po ja ve ali za ko ne, ki na - sta ne jo za ra di med se boj ne ga součin ko va nja in po ve za no sti raz ličnih, si cer sa mo stoj nih po ja vov. Geo gra fi ja to svo jo na lo go lah ko opra vi pred vsem s po močjo sin te ze ozi - ro ma in te gra ci je spoznanj (Vrišer 2002). Ka ko vost bi val ne ga oko lja je ti pičen sin tez ni ka zal nik raz mer na ne kem ob močju, saj združuje raz lične vi di ke pro stor skih raz me - rij, po memb nih za ka ko vost bi va nja. S tega vi di ka ga lah ko oz načimo za izra zi to »geo graf ske ga«. Kot ce lost ni pri stop ra zu me mo tudi izra zi to vključeval no obrav na - vo bi val ne ga oko lja z vi di ka nje go vih vse bin. Geo graf ske ra zi ska ve so z vključeva njem pro stor skih in okolj skih vse bin po memb no pri po mo gle k vse bin ske mu bo ga te nju ra - zi skav ka ko vo sti bi val ne ga oko lja in življe nja (Cut ter 1985; Pa cio ne 1986; Krevs 2001). Ce lost ni pri stop je pri ra zi ska vah v me stih še po se bej zaželen, saj so me sta re zul tat naj močnejšega po se ga nja družbe v po kra ji no in hkra ti ob močje pre ple ta nja naj raz - ličnejših družbe nih in na rav nih de jav nikov (Vrišer 1973). Eno te melj nih iz ho dišč geo graf skih ra zi skav je, da se vse člo ve ko ve de jav no sti do - ga ja jo v pro sto ru in ima jo pro stor sko raz sežnost. Iz tega iz ha ja tudi že večkrat em pi rično do ka za na dom ne va, da se ka ko vost živ lje nja ali bi va nja ne spre minjata le od člo ve ka do člo ve ka, tem več tudi od pro sto ra do pro sto ra (Fuchs 1960; Knox 1975; Smith 1979; Fra zier 1982; Hel burn 1982; Andráško 2008; Wang in Wang 2016). Geo - graf ske ra zi ska ve ka ko vo sti bi val ne ga oko lja in ka ko vo sti živ lje nja se zato od dru gih raz li ku je jo pred vsem po upo ra bi pro stor ske ga re fe renčnega ok vir ja na raz ličnih, pra - vi lo ma nižjih pro stor skih rav neh, kot so so se ska, kra jev na skup nost, mest na četrt ali me sto. Značil no sti pro sto ra ima jo ne po sre den vpliv na za do voljs tvo z živ lje njem prek dejav ni kov, ne po sred no ve za nih na do ločeno lo ka ci jo, kar ne na zad nje do ka zu je jo tudi em pi rične ra zi ska ve (na pri mer Sirgy in Corn well 2002; Moro s so de lav ci 2008; Marans in Kweon 2011). Pro stor ski pri stop vključuje tudi pri kaz raz me sti tve po ja vov, nji ho vih vzor cev, pre - ple te no sti in is ka nja ve li ko sti pro stor skih raz lik (Černe 1997; Krevs 1998b). Knox (1975) uvršča preučeva nje pro stor skih raz lik v ka ko vo sti živ lje nja celo med te melj ne na lo - ge družbene geo gra fi je. Za pro stor ski pri stop k ra zi sko va nju bi val ne ga oko lja in ka ko vo sti živ lje nja je značilno na sled nje (Krevs 1998b): 35 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran 1. V ci ljih je običajno v os pred ju preučitev pro stor skih raz lik, raz me sti tve ka ko vo - sti bi val ne ga oko lja in pro stor ske pre ple te no sti nje go vih vse bin. 2. Po dat ki so običajno zbra ni po prostor skih eno tah (ob močjih). Tudi če se po dat - ki na našajo na po sa mez ni ke, nam poz na va nje lo ka ci je ozi ro ma ob močja, kjer pre bi va jo, omo goča, da do sežemo za stav lje ne »pro stor ske ci lje« preučeva nja. 3. Med po dat ki o ka ko vo sti bi val ne ga oko lja so tudi takšni, ki jih zbe re mo s po močjo ana li ze do ločenih značil no sti pro sto ra. To so (pri re je no po: Krevs 1998b): • pro stor ska do stop nost do brin, po memb nih za ka ko vost bi va nja (na pri mer sto - ri tev, izo braževal nih us ta nov ali ze le nih po vršin), • od da lje nost lo ka cij, na katerih je do ločen po jav, ki običajno neu god no vpli va na ka ko vost bi va nja pre bi val cev, de ni mo od da lje nost vira hru pa (na pri mer cesta, želez ni ca, in du strij ski obrat), vira one snaženja zra ka (na pri mer ce sta, ener getski ali in du strij ski obrat) ali de gra di ra nega ur ba ne ga ob močja (na pri mer in du strijsko ob močje, »siva cona«, grad be na jama) in • pro stor sko sov pa da nje dveh ali več po ja vov, s ka te rim opišemo do ločen vi dik ka ko vo sti bi va nja pre bi vals tva ne ke ga ob močja; pro stor sko sov pa da nje lah ko izra zi mo na pod la gi pri pad no sti is te mu ob močju (na pri mer z go sto to pre bivals - tva, izraženo s šte vi lom pre bi val cev na po vršin sko eno to) ter ob se gom de jan ske ga ali po ten cial ne ga pro stor ske ga sov pa da nja (na pri mer z de ležem po se lje nih zem - ljišč z močno one snaženim zra kom ali po plav no ogroženost jo). 3 Me to de V po glav ju je po drob ne je pred stav lje na me to do lo gi ja mer je nja ka ko vo sti bi val nega oko lja v Ljub lja ni. Uvo do ma smo os vet li li načela pri iz bo ru ka zal ni kov, s ka te ri mi smo iz me ri li vse bi ne, ki se na našajo na last no opre de litev tega poj ma. Nato je po jas nje na pro stor ska ra ven mer je nja, v na da lje va nju pa so na ve de ni iz bra ni ka zal ni ki sku paj z ute - me lji tvi jo nji ho ve ga iz bo ra. Po drob ne je so pred stav lje ne me to de, s ka te ri mi smo jih izračuna li, in po sto pek računa nja in dek sov kakovo sti bi val ne ga oko lja. Opi sa na je tudi me - to do lo gi ja ob teževa nja in dek sov na pod la gi bi val nih pre fe renc an ke ti ra ne ga pre bi vals tva. Večino izračunov smo iz ved li z geo graf ski mi in for ma cij ski mi si ste mi (GIS-i), v pro - gram skem pa ke tu Arc GIS 10.3 in nje go vi mi ge oin for ma cij ski mi orod ji, ne ka te re pa tudi v pro gram skem pa ke tu Mi cro soft Ex cel 2010. Do ločene ka zal ni ke smo izračuna li tudi s po močjo an ket nih ra zi skav, ki smo jih iz ved li s splet nim orod jem 1KA. 3.1 Načela pri iz bo ru ka zal ni kov Ka ko vost bi val ne ga okolja v Ljub lja ni smo iz me ri li na ob jek ti ven način, to je z različnimi ka zal ni ki. Raz li ku je mo štiri tipe družbe nih ka zal ni kov, ki po na zar ja jo 36 GEORITEM 28 me ri tve po sa mez nih vi di kov družbe nih raz mer (ali bi val ne ga oko lja): in for ma tiv ne, na po ve do val ne, prob lem ske in program ske. Zad nji tri je so bolj po go sti v pro stor skem načrto va nju, pri sprem lja nju učin kov pro stor skih po li tik in v po li tičnem od ločanju. V znans tve nih ra zi ska vah pre vla du je upo ra ba in for ma tiv nih ka zal ni kov, ki pred - stav lja jo družbene raz me re v do ločenem tre nut ku (Car li sle 1972; pov ze to po Kno xu 1975). Z nji mi želi mo preučeva ni po jem pred sta vi ti čim bolj ob jek tiv no in ce lo vi to. Upo ra bo takšnih ka zal ni kov naj de mo na pri mer v Kre vso vih ra zi ska vah o živ ljenj - ski rav ni (1998b in 2002). Pri iz bo ru ka zal ni kov smo se opr li na na sled nja načela: • do stop nost: po dat ke je mo goče pri do bi ti brez večjih stroškov, • mer lji vost: ka zal nik je šte vil ske vred no sti, s čimer je mo goče med se boj pri mer ja ti raz lična ob močja, • di fe ren ci ra nost: po jav, ki ga me ri mo s ka zal ni kom, pov zroča di fe ren cia ci jo mest - ne ga pro sto ra, • so dob nost: med časov nim ob dob jem, ki ga obrav na va ra zi ska va, in da tu mom, na ka te re ga se ka zal nik na naša, mora biti čim manjša časov na raz li ka ozi ro ma da v tem času ni prišlo do večjih spre memb vred no sti ka zalnika in • re pre zen ta tiv nost: ka zal nik do bro po na zar ja do ločeno vse bi no bi val ne ga oko lja in je po mem ben večini pre bi val cev. 3.2 Pro stor ska ra ven mer je nja Ker je bi va nje ena od pro stor sko na jožjih člo ve ko vih funk cij, bi val no oko lje pa zaob je ma značil no sti sta no va nja ter nje go ve ožje in širše oko li ce, se ka ko vost bi valne - ga oko lja dom nev no spre mi nja na zelo krat ke raz da lje, od stav be do stav be. Da bi raz kri li te pro stor ske raz li ke, smo ka zal ni ke bi val ne ga oko lja iz me ri li na ra str skih celi - cah ve li ko sti 25 × 25 m in jih nato pri pi sa li pri pa da jočim stav bam. Iz je ma so ne ka te ri ka zal ni ki sta no vanj skih raz mer, za ka te re smo že ime li na vo ljo po dat ke na stav bo na tančno. Vse po dat ke smo skušali pri do bi ti na čim nižji pro stor ski rav ni ali pa smo pro stor ske eno te, po katerih smo jih zbi ra li, do ločili tako, da naj bi bila zno traj njih ka ko vost bi val ne ga oko lja čim bolj po dob na. Tako smo na pri mer za mer je nje ve - liko sti sta no vanj upo ra bi li po dat ke po mor fo loško ho mo ge nih ob močjih, za mer je nje so ci oe ko nom skih značil no sti lokalne ga pre bi vals tva pa po dat ke po kra jev nih skupnostih. 3.3 Opis in ute me lji tev iz bra nih vse bin in ka zal ni kov V na da lje va nju iz bra ne ka zal ni ke pred stav lja mo po pred hod no opre de lje nih vse - bin skih sklo pih bi val ne ga oko lja in ute me lju je mo nji hov iz bor. Raz delitev vse bin skih sklo pov na vse bi ne, pod vse bi ne in nji ho ve ka zal ni ke je pri ka za na v pre gled ni ci 2. Posa - mez ne vse bi ne bi val ne ga oko lja smo večino ma iz me ri li z enim ka zal ni kom. Če smo pre so di li, da se do ločeni ka zal ni ki med se boj vse bin sko do pol nju je jo in boga ti jo prikaz 37 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran Pre gled ni ca 2: Vse bin ski sklo pi, vse bi ne, pod vse bi ne in ka zal ni ki bi val ne ga oko lja. VSEBINSKI VSEBINE IN PODVSEBINE KAZALNIKI SMER VPLIVA SKLOPI NA KAKOVOST BIVALNEGA OKOLJA KOT CELOTO STANOVANJSKE sta rost sta no vanj ske stav be leto iz grad nje sta no vanj ske + RAZMERE stav be oprem lje nost s ko mu nal no od sot nost pri ključka – in fra struk tu ro na ka na li za cij sko omrežje ve li kost sta no va nja upo rab na po vršina + sta no va nja na pre bi val ca šte vi lo sob na pre bi val ca + VARNOST lo kal na po plav na ogroženost ver jet nost po plav – lo kal na pro met na var nost šte vi lo pro met nih ne sreč – z ude ležbo pešcev v 500-me trskem pol me ru stop nja kri mi na li te te šte vi lo iz bra nih vrst – kaz ni vih de janj na 1000 pre bi val cev ESTETSKA po krov nost z ve ge ta ci jo de lež ve ge ta ci je + VREDNOST v 100-me tr skem pol me ru pe strost kul tur ne de diščine šte vi lo vrst enot ne pre mične + kul tur ne de diščine v 50-me tr skem pol me ru bližina vi zual no ne pri vlačnih od da lje nost de gra di ra nih – ob jek tov ur ba nih ob močij DOSTOPNOST os kr ba vsa kod nev na os kr ba peš do stop nost tr go vin + MESTNIH z iz del ki za vsak da njo rabo DOBRIN občasna in iz jem na peš do stop nost hi per mar ke tov + os kr ba in na ku po val nih sre dišč pri mar ne izo braževal ne us ta no ve peš do stop nost najb ližjega + vrt ca peš do stop nost najb ližje + os nov ne šole sto ri tve peš do stop nost najb ližjega + ban ko ma ta peš dostop nost najb ližje + le kar ne peš do stop nost najb ližje + pošte peš do stop nost najb ližjega + zdravs tve ne ga doma ze le ne po vršine peš do stop nost par kov, + goz dov in re krea cij skih poti 38 GEORITEM 28 pro stočasne kul tur ne us ta no ve peš do stop nost + de jav no sti ki ne ma togra fov, gle da lišč, mu ze jev, ga le rij in kul tur nih cen trov knjižnice peš do stop nost najb ližje + knjižnice go stin ski lo ka li peš do stop nost go stin skih + lo ka lov šport na igrišča peš do stop nost šport nih + igrišč OBREMENJENOST hrup cest no pro metni dol go ročna ce lod nev na – OKOLJA hrup pov prečna ra ven cest no- pro met ne ga hru pa želez niški hrup dol go ročna ce lod nev na – pov prečna ra ven želez niškega hru pa in du strij ski hrup dol go ročna ce lod nev na – pov prečna ra ven in du strij ske ga hru pa one snaženost zu na nje ga zra ka pov prečna let na – kon cen tra ci ja žve plo ve ga diok si da (SO ) 2 pov prečna let na – kon cen tra ci ja dušiko ve ga diok si da (NO ) 2 pov prečna let na – kon cen tra ci ja dušiko vih ok si dov (NO ) x pov prečna let na kon cen- – tra ci ja prašnih del cev PM10 DRUŽBENO so ci oe ko nom ske značil no sti raz mer je med šte vi lom + OKOLJE lo kal ne ga pre bi vals tva pre bi val cev z višjo ali vi so ko izo braz bo in šte vi lom pre bi val cev z os nov nošol sko izo braz bo ali manj stop nja re gi stri ra ne – brez po sel no sti bru to os no va za do hod ni no + na pre bivalca POGOJI do stop nost jav ne ga pot niškega koe fi cient do stop no sti av to- + ZA MOBILNOST pro me ta bu sne ga pot niškega pro me ta po go ji za mo bil nost z av to mo bi lom časov na od da lje nost – najb ližjega pri ključka na av to ce sto ali hi tro ce sto po go ji za mo bil nost s ko le som peš do stop nost najb ližjega + po sta ja lišča si ste ma iz po so je ko les 39 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran po sa mez ne vse bi ne, smo jih upo ra bi li več. Iz zad nje ga stolp ca lah ko raz be re mo tudi smer vpli va po sa mez ne ga ka zal ni ka na ka ko vost bi val ne ga oko lja kot ce lo to. Predz - nak je po mem ben pri sešte va nju ka zal ni kov v del ne in dek se, ki ga opi su je mo v po - glav ju 3.5. Za vse ka zal ni ke lah ko ute me lje no pred po sta vi mo, da nji ho va vred nost z vi di ka po sa mez ne vse bi ne ka ko vo sti bi val ne ga oko lja vpli va na ce lo to bo di si pozitiv no bo di si ne ga tiv no. Ka zal ni ke, ka te rih vključitev bi bila z vi di ka ce lo vi te ga merjenja poj ma zelo do bro došla, ven dar jih ni smo ime li na raz po la go, ome nja mo v po glav ju 5. V sklo pu sta no vanj skih raz mer obrav na va mo »fi zične« značil no sti sta no va nja ozi ro ma ožjega bi val ne ga oko lja. Ka ko vost sta no va nja smo oce ni li s tre mi vse bi na - mi, po dat ke za nji hove ka zal ni ke pa pri do bi li iz re gi str skih in po pi snih po dat kov. Sta rost sta no vanj ske stav be smo iz me ri li z le tom iz grad nje sta no vanj ske stav be (Re - gi ster ne pre mičnin 2014). Sta rejša sta no vanj ska stav ba običajno po me ni nje no večjo po tre sno ogroženost, večje težave z vla go, slabšo zvočno izo la ci jo, manjšo ener get - sko učin ko vi tost, do tra ja ne na pe lja ve in večje stroške za vzdrževa nje. Da je to vrst na po ve za nost močna, po tr ju je jo tudi ne ka te re ra zi ska ve (Man dič in Cir man 2006; Ki - lar in Kušar 2009), ven dar pa sta rost stav be lah ko obrav na va mo zgolj kot po sred ni po ka za telj ka ko vo sti sta no va nja. De jan ska »fi zična« ka ko vost sta no va nja na mreč ni od vi sna le od sta ro sti stav be, am pak tudi od več dru gih vi di kov in oko liščin, kot so grad be no teh nični stan dar di v času iz gradnje, ob seg fi nančnih sred stev, ma lo mar nost in ve sti tor ja, pro jek tant ske ter iz ved be ne na pa ke in po dob no. V jav no sti so na pri - mer od me va li pri me ri, ko so bila sta no va nja v no voz gra je nih stav bah slabše ka ko vo sti od pričako va ne; v Ljub lja ni sta zna na pri me ra so se ski Ce lovški dvo ri in Po ljan sko na brežje. Dru ga vse bi na sta no vanj skih raz mer je oprem lje nost s ko mu nal no in fra - struktu ro, ki jo po na zar ja od sot nost pri ključka na ka na li za cij sko omrežje (Re gi ster ne pre mičnin 2014). Pri ključek je za pre bi val ce načelo ma ugod nejši od last ne grez - ni ce, saj mo ra jo te na last ne stroške praz ni ti in vzdrževa ti, ka na li za cij sko omrežje pa po sred no pra vi lo ma po zi tiv no vpli va tudi na ka ko vost pod tal ni ce, pit ne vode in s tem zdrav je pre bi vals tva. Tret ja vse bi na sta no vanj skih raz mer je ve li kost sta no va nja, ki smo jo iz me ri li z dve - ma ka zal ni ko ma: s šte vi lom sob na pre bi val ca (brez sob za de jav no sti in ku hi nje) in upo rab no po vršino sta no va nja na pre bi val ca (brez po vršine sob za de jav no sti) (Podatki o sta no va njih … 2011). Ka zal ni ka sta po ka za te lja mo re bit ne sta no vanj ske pre na se - lje no sti. Sen di (2013) pou dar ja nuj nost za go tav lja nja us trez ne pro stor no sti ozi ro ma ve li ko sti sta no va nja, saj to pri naša sta no val cem šte vil ne ko ri sti: udob no bi va nje, več za seb no sti, pris pe va k boljšemu počutju in zdrav ju, boljše raz me re za učenje in igro otrok, flek si bil nost sta no vanj ske ga pro sto ra ter pri la go dlji vost spre mi nja jočim se potrebam gos po dinjs tva in zmanjšano možnost na sta ja nja konf lik tov zno traj njega. Po manj klji vost upo rab lje nih ka zal ni kov je oko liščina, da jih je za ra di sta ti stične zaup - 40 GEORITEM 28 no sti možno pri do bi ti le v agre gi ra ni ob li ki na rav ni do volj ve li kih pro stor skih enot. Upo ra bi li smo last ne eno te mor fo loško ho mo ge nih ob močij, ki smo jih do ločili na pod la gi uličnega tlo ri sa ozi ro ma po ložaja stavb gle de na pro met ni co, višine stavb (Barv - ni di gi tal ni or to fo to … 2014), šte vi la sta no vanj na stav bo in sta ro sti stavb (Re gi ster ne pre mičnin 2014; Ka ta ster stavb 2015). Naj bolj raz no vrst ne so vse bi ne bi val ne ga oko lja, ki jih obrav na va mo v sklo pu var - no sti. Se stav lja jo jih raz lične značil no sti bi val ne ga oko lja, ki vpli va jo na člo ve ko vo oseb no var nost in var nost nje go ve ga pre moženja. V Slo ve ni ji so po leg po tre sov naj hujše na rav ne ujme po pla ve, ki pov zročajo ogromno gmot no škodo in včasih jem lje jo tudi člo veška živ lje nja (Ko mac, Na tek in Zorn 2008). Lo kal no po plav no ogroženost obrav na va mo kot grožnjo lju dem in nji - ho ve mu imet ju ter jo pri ka zu je mo z ver jet nost jo po plav, izračuna no na pod la gi nji ho ve pričako va ne po vrat ne dobe (10, 100 ali 500 let). Za po dat kov ni vir smo upo ra bi li pred krat kim po so dob ljen in te gral ni zem lje vid po plav ne ne var no sti v Slo ve ni ji, ki je bil do ločen z me to da mi mo de li ra nja in ana liz na pod la gi hidroloških, geo loških, geo - mor fo loških in geo det skih po dat kov ter po dat kov o rabi tal in po krov no sti (Ob močja do se ga po plav 2013). Po memb na vse bi na var no sti je tudi pro met na var nost v oko li ci sta no va nja ozi - ro ma lo kal na pro met na var nost, ki z na raščan jem zaveda nja o nes pre jem lji vo sti pro met nih ne sreč in nji ho vih vi so kih družbe nih stroškov do bi va ved no večjo po zor - nost stro kov ne in me dij ske jav no sti, kar do ka zu je tudi po bu da za ome ji tev hi tro sti v na se ljih na 30 km/h v vseh državah Evrop ske uni je. Lo kal no promet no var nost smo iz me ri li s šte vi lom pro met nih ne sreč z ude ležbo pešcev v 500-me tr skem pol me ru, ki so se ne gle de na kriv do in težo poškod be zgo di le v le tih 2011–2015 (Po dat ki o pro met - nih … 2016). Ker je hoja te melj ni način člo ve ko ve ga pre mi ka nja v pro sto ru – z njo se začne in konča večina poti, sta no va nje pa je naj večkrat njen začetek ali cilj –, so pro met ne ne sreče z ude ležbo pešcev v pri mer ja vi z os ta li mi vr sta mi pro met nih ne - sreč ver jet no naj boljši po ka za telj lo kal ne pro met ne var no sti. V sklopu var no sti smo obrav na va li tudi stop njo kri mi na li te te, ki po sta ja čeda - lje po memb nejši de jav nik ka ko vo sti bi va nja v ur ba nem oko lju (na pri mer Meško, Šifrer in Vošnjak 2012), pa tudi di fe ren cia ci je bi val ne ga oko lja (na pri mer Lam pič 2004). Iz me ri li smo jo s šte vi lom iz bra nih kaz ni vih de janj na 1000 pre bi val cev (od leta 2011 do vključno pr ve ga pol let ja leta 2014) s po dročja splošne kri mi na li te te in nje nih nasled - njih sklo pov: kaz ni va de ja nja zo per živ lje nje in telo, člo ve ko ve pra vi ce in svo boščine, spol na ne do ta klji vost, pre moženje, red in mir ter splošna var nost lju di in pre moženja (Šte vi lo obrav na va nih … 2015). Iz med njih smo obrav na va li 29 vrst kaz ni vih de janj, za ka te re smo pre so di li, da so za občutek ogroženo sti sta no val cev naj bolj re le vant - na. Za ra di sta ti stične zaup no sti smo us pe li pri do bi ti po dat ke le na rav ni ka ta str skih občin, zato bolj odražajo kri mi na li te to v širšem bi val nem oko lju kot v ožjem, ki je z vi di ka ka ko vo sti bi val ne ga oko lja ver jet no bolj re le vant no. 41 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran Es tet sko vred nost bi val ne ga okolja je zelo težko ob jek tiv no iz me ri ti. Ljud je imajo na mreč pra vi lo ma raz lična me ri la in okus, kakšno oko lje je pri vlačno, ure je no, estet - sko ali pri jet no za bi va nje, ne ka te re po memb ne vi di ke es tet ske vred no sti, kot so vi zual na sklad nost, ob li kov na enot nost, čis toča in ure je nost pa je zelo težko ali celo ne mogoče kvan ti ta tiv no ovred no ti ti. Pri iz bo ru ka zal ni kov es tet ske vred no sti smo se opr li na ob sto ječe po dat kov ne vire in ugo to vi tve iz li te ra tu re, kaj od li ku je pri jet no, es tet sko in pri vlačno bi val no oko lje (Ka plan in Ka plan 1989; Ga lin do in Hi dal go 2005; Hidal - go s so de lav ci 2006). Es tet sko vred nost bi val ne ga oko lja smo opre de li li s tre mi vse bi na mi in nji ho vimi ka zal ni ki. Prva vse bi na je po krov nost z ve ge ta ci jo. Ta ne vpli va le na blaženje tem - pe ra tur nih viškov, zmanjšanje one snaženo sti in hru pa ter po večanje za seb no sti, kar še zla sti ve lja za dre ve sa, am pak bla go dej no vpli va tudi na člo ve ko vo počutje in povečuje ka ko vost bi va nja (na pri mer Ulrich 1979). Po krov nost z ve ge ta ci jo smo po na zo ri li z de ležem ve getaci je v 100-me tr skem pol me ru, ki smo jo izd vo ji li iz kla si fi ka ci je barv - ne ga di gi tal ne ga or to fo to po snet ka (pod po glav je 3.4). Pe strost kul tur ne de diščine smo iz me ri li s šte vi lom vrst enot ne pre mične kul turne de diščine v 50-me tr skem pol me ru. Hi dal go in sode lav ci (2006) so v an ket ni ra zi ska - vi v ita li jan ski Pa do vi in špan ski Ma la gi ugo to vi li, da so naj bolj pri vlačen tip mest ne po kra ji ne kul tur no-zgo do vin ska ob močja. Po stav lja se vprašanje, kako ob jek tiv no vred - no ti ti kul tur no de diščino kot eno od vse bin bival ne ga oko lja in ka te re zvr sti de diščine je pri takšnem vred no te nju sploh smi sel no upošte va ti. Pre so di li smo, da je z vi di ka ka ko vo sti bi va nja po memb na samo ne pre mična ma te rial na de diščina in nje ni iz bra - ni tipi (Re gi ster ne pre mične kul tur ne de diščine … 2014): pro fa na stavb na de diščina (hiša, pa lača …), sa kral na in sa kral no-pro fa na stavb na de diščina (cer kev, sa mo stan …), me mo rial na de diščina (spo me nik, rojst na hiša …), na sel bin ska de diščina (sta no vanj - ska četrt, sta ro mest no je dro …), vrt noar hi tek tur na dediščina (park, dre vo red …) in kul tur na kra ji na. Iz sez na ma smo iz ločili ne ka te re tipe de diščine, od ka te rih pre bivalci ni ma jo »ne po sred nih ko ri sti«, kot so ar heo loško naj dišče, spo min ska plošča in zgo - do vin ska kra ji na. Za ob seg vpliv ne ga ob močja okrog sta no vanj smo iz bra li 50-me tr ski pol mer; po ugo to vi tvah ra zi ska ve La zra ka in so de lav cev (2014) je to raz da lja, ki še vpli va na (višjo) ceno ne pre mičnin. Es tet sko vred nost smo iz me ri li tudi z bližino vi zual no ne pri vlačnih ob jek tov. Za nji ho vo do ločitev smo se oprli na kon cept de gra di ra nih ur ba nih ob močij, to je ob močij z zmanjšano vred nost jo ter manjšo upo rab nost jo zem ljišča, stavb in na prav na njih (Koželj s so de lav ci 1998). De gra di ra na ur ba na ob močja se do ločajo z raz ličnimi me ri li, tudi ti sti mi, ki ne po sredno vpli va jo na ka ko vost bi val ne ga oko lja. Takšna so funk cio nal na me ri la (us trez nost rabe z vi di ka in ten ziv no sti, obre me nje va nje oko lja in kom ple men tar nost s so sed nji mi ob močji), ob li kov na me ri la (pre poz nav nost, pri - vlačnost in sklad nost pro sto ra) in oko ljevars tve na me ri la (emi si je one snaževal, hru pa in dru gi ne ga tiv ni vpli vi na zdrav je). Med de gra di ra na ur ba na ob močja smo 42 GEORITEM 28 uvr sti li in du strij ska, ru dar ska in vo jaška ob močja ter po sa mez ne »sive cone« ozi ro - ma praz na, neiz ko riščena, opuščena ob močja in ob močja prehod ne rabe (Koželj s so de lav ci 1998). Na slo ni li smo se na ob sto ječe po pi se (Re ber nik 2007; Evi den ca de - gra di ra nih po vršin 2011), nji ho vo ka ko vost in ažur nost pa smo pre ve ri li še s te ren skim pre gle dom ter so dob ni mi or to fo to po snet ki (Barv ni di gi tal ni ortofoto … 2014). Kot ka zal nik bližine vi zual no ne pri vlačnih ob jek tov smo do ločili od da lje nost de gra di ra - nih ur ba nih ob močij, ki smo jo ob težili gle de na re zul ta te ra zi ska ve Mi haes cu ja in vom Ho fe ja (2012), ki sta na pri me ru Chi ca ga preučila vpliv bližine de gradi ra nih ur ba - nih ob močij na cene ne pre mičnin. Do stop nost mest nih do brin smo iz me ri li s peš do stop nost jo iz bra nih mest nih do brin, po memb nih za os kr bo, izo braževa nje in re krea ci jo. Peš do stop nost je med pro stor ski mi načrto val ci in po li tičnimi od ločeval ci deležna čeda lje večje po zor nosti za ra di spoz nanj, ki kažejo na ve lik po men hoje za ka ko vost bi va nja in zdrav je mest - ne ga pre bi vals tva (na pri mer Lit man 2003; Frank s so de lav ci 2005; Rund le s so de - lav ci 2007). Peš do stop nost smo iz bra li tudi zato, ker je hoja člo ve kov naj bolj pr vo bit ni način pre mi ka nja po pro sto ru, peš do stop nost pa naj bo lje di fe ren ci ra mest ni pro - stor, saj se spre mi nja že na krat ke raz da lje. Na ka ko vost bi va nja vpli va s po ra bo ener - gi je, časa in de nar ja, ki je manjša, če so vsi po memb nejši objekti bli zu sta no va nja ozi ro ma do stop ni peš. Šte vil ni av tor ji ugo tav lja jo, da na iz bor načina po to va nja bis - tve no ali celo od ločilno vpli va ta oce nje ni in de jan ski čas po to va nja, zato je večja za - sto pa nost hoje močno po ve za na z do bro pro stor sko do stop nost jo objek tov (na pri mer Black, Col lins in Snell 2001; Good man 2001; Kri zek 2003). Po sto pek mo de - li ra nja peš do stop no sti po drob ne je opi su je mo v pod po glav ju 3.4. Do stop nost os kr be smo po na zo ri li s peš do stop nost jo vsa kod nev ne os kr be (tr go - vi ne z iz del ki za vsak danjo rabo) ter peš do stop nost jo občasne in iz jem ne os kr be (hi per mar ke ti in na ku po val na sre dišča) (Po dat ki o iz bra nih … 2014). Takšno de li tev je v svo ji ra zi ska vi upo ra bil tudi Krevs (1998b) in se nam je zde la smi sel na, saj obe zvr sti tr go vin gle de na po nud bo težko obrav navamo ena ko vred no, na ku po val na sre - dišča pa za ra di šte vil nih pred no sti pred manjšimi tr go vi na mi (ve li ka iz bi ra, daljši de lov ni čas …) že dlje časa pri do bi va jo po men in po memb no vpli va jo na us troj mest (na pri mer Drozg 2001; Re ber nik in Ja kovči ć 2006). Med trgovi ne z iz del ki za vsak - da njo rabo smo uvr sti li vse večino ma živil ske pro da jal ne večjih tr gov skih pod je tij, ki ima jo zna ten tržni de lež (Ho fer, Lec lerc, Lidl, Mer ca tor, Spar in Tuš); vključili smo vse so sed ske pro da jal ne in su per mar ke te s po vršino do 1500 m2, vključno z di skont - ni mi pro da jal na mi, ka te rih tržni de lež v zad njih le tih hi tro na rašča in po ne ka te rih po dat kih do se ga že okrog 20 % (Križnik 2015). Med hi per mar ke te in na ku po val na sre dišča smo uvr sti li vse ob jek te, v ka te rih je tudi živil ska pro dajal na, nji ho va po vršina pa je več kot 1500 m2. Po dat ke o po vršini pro da jaln smo pri do bi li bo di si od po samez - nih tr gov skih ve rig (Po dat ki o pro da jal nih… 2014) bo di si smo o nji ho vi po vršini skle pa li na pod la gi raz vr sti tve v po sa mez ne tipe pro da jaln (na pri mer mar ket, hipermar ket) 43 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran in po dat kov o raz po nu nji ho ve po vršine na splet nih stra neh tr gov skih pod je tij. V ana - li zo ni smo vključili os ta lih, spe cia li zi ra nih pro da jaln z živi li, kot so pe kar ne, me sni ce, pro da jal ne sad ja in ze le nja ve, kar bi bilo si cer zelo do bro došlo, saj po memb no do - pol nju je jo lo kal no tr gov sko po nud bo in so na me nje ne zla sti lo kal ne mu pre bi vals tvu. Ven dar se je po pre gle du po dat kov ne baze (Po dat ki o iz bra nih … 2014) iz ka za lo, da so v njej šte vil na pod jet ja, ki na na ve de nih lo ka ci jah dejansko ne obra tu je jo ali se uk - var ja jo z dru go de jav nost jo. Za za do vo lji vo ka ko vost teh po dat kov bi bil po tre ben ob sežen do da ten te ren ski pre gled. Do stop nost sto ri tev smo opre de li li z iz bra ni mi ob jek ti in us ta no va mi, ki opravlja - jo raz lične sto ri tve za po trebe za seb ne ga in jav ne ga živ lje nja pre bi vals tva (Krevs 1998b). Sto ri tve je si cer težko ned voum no in na tančno ločiti od os kr be, zato ju ne ma lo krat obrav na va jo skup no. Peš do stop nost sto ri tev smo iz me ri li na pod la gi peš do stop no - sti najb ližjega ban ko ma ta (Seznam bančnih … 2014), peš do stop no sti najb ližje le kar ne, peš do stop no sti najb ližje pošte in peš do stop no sti najb ližjega zdravs tve ne ga doma (Podatki o iz bra nih … 2014). Naj bolj »vprašljiv« je zad nji od ka zal ni kov, ki po na zar ja pro stor - sko do stop nost os nov ne ga zdravs tve ne ga vars tva (jav nih zdravs tve nih us ta nov in nji ho vih splošnih am bu lant). V zad njih le tih smo na mreč priča raz ma hu za seb nih am bu lant in am bu lant s kon ce si jo, zato je za ne ka te re sku pi ne pre bi val cev red no obisko - va nje najb ližje zdravs tve ne us tanove po sta lo prej iz je ma kot pra vi lo. Vsee no pa smo s tem ka zal ni kom vsaj po sred no oce ni li do stop nost zdravs tve ne ga vars tva, tudi v smi - slu po nud be; šte vi lo oseb ja in spe cia li stičnih am bu lant je v teh us ta no vah pra vi lo ma večje kot pri za seb ni kih in v posamez nih di slo ci ra nih eno tah. Do stop nost pri mar nih izo braževal nih us ta nov smo iz me ri li s peš do stop nostjo najb ližjega vrt ca in peš do stop nost jo najb ližje os nov ne šole (Po dat ki o iz bra nih … 2014). Bližina os nov nih šol po memb no vpli va na de ja ven živ ljenj ski slog in s tem zdrav je otrok, saj po večuje možnost, da bodo otro ci v šolo ho di li peš. Med izo braževal ni mi us ta no va mi smo upošte va li tudi za seb ne vrt ce s kon ce si jo in za seb ne os nov ne šole, ki se prav tako fi nan ci ra jo iz jav nih sred stev. Do stop nost ze le nih po vršin smo iz me ri li s peš do stop nost jo par kov, goz dov in re krea cij skih poti, ki jih pre bi val ci upo rab lja jo za preživ lja nje pro ste ga časa. S tem ka - zal ni kom želi mo po sred no oce ni ti možno sti za te le sno in duševno spro sti tev, ki jih ima pre bi vals tvo na razpo la go v svo jem bi val nem oko lju. Pri in ven ta ri za ci ji ze le nih po - vršin smo se opr li na raz lične vire (Drob nič 2006; Po drob nejša na men ska raba … 2013; Barv ni di gi tal ni or to fo to … 2014) in upošte va li vse jav ne ze le ne po vršine, za ka te re smo pre so di li, da imajo pre vla du jočo re krea cij sko funk ci jo. Med par ki ni smo upošte va li tako ime no va nih po ljav nih ze le nih po vršin ozi ro ma ze le nic, ki ob da ja jo sta no vanj ske stav be ali so v no tra njo sti stavb nih ka re jev, saj smo jih na nek način upošte va li že pri mer je nju po krovnosti z ve ge ta ci jo. Pri mer je nju do stop no sti pro stočas nih de jav no sti smo upošte va li večji »šopek« de jav no sti, da bi z nji mi po kri li čim več na vad in živ ljenj skih slo gov lju di. Pri tem 44 GEORITEM 28 smo sle di li načelu, da so te de jav no sti ven dar le do volj širo ko za sto pa ne ozi ro ma ne pre več spe ci fične. Vse bi no smo iz me ri li s peš do stop nost jo kul tur nih us ta nov (gle da - lišč, mu ze jev, ga le rij, ki ne ma to gra fov in kul tur nih cen trov), peš do stop nost jo najb ližje knjižnice, peš do stop nost jo go stin skih lo ka lov (Po dat ki o iz bra nih … 2014) in peš do - stop nost jo šport nih igrišč (Po drob nejša na men ska raba … 2013; Barv ni di gi tal ni or to fo to … 2014). Do stop nost teh ob jek tov in us ta nov po na zar ja možno sti za preživ - lja nje pro ste ga časa v do ločenem bi val nem oko lju. Obre me nje nost oko lja smo po na zorili z oce na ma hrup ne obre me nje no sti in one - snaženo sti zra ka, ki od vseh se sta vin oko lja v Ljub lja ni naj bolj ne ga tiv no vpli va ta na člo ve ko vo zdrav je in počutje ter di fe ren ci ra ta mest ni pro stor. Za oce no hru pa smo upo ra bi li po dat ke stra teške kar te hru pa, ki so edi ni do sto pen po da tek o hrup ni obre - me nje no sti na ob močju ce lot ne ga me sta. Za ra di svo je kom plek sne me to do lo gi je z množico raz no vrst nih vhod nih po dat kov, kot so to po gra fi ja in po krov nost tal, ob - jek ti (vključno s pro ti hrup ni mi ogra ja mi), vre men ske razme re, pro met ne obre me - ni tve, hi trost ne ome ji tve in vr sta voz ne po vršine, so po dat ki za do vo lji ve ka ko vo sti z na tančnost jo od 1,5 do 5 de ci be lov. Med več raz po ložlji vi mi po dat ki smo za ka - zal nik hru pa iz bra li po da tek Ldvn (dan–večer–noč), ki po na zar ja dol goročno ce lod - nev no povprečno ra ven do ločene vr ste hru pa. Na raz po la go smo ime li ločene po dat ke o cest no pro met nem (No ve la ci ja kar te hru pa MOL … 2014), želez niškem (Stra teška kar ta … želez niške pro ge … 2008) (samo ka zal nik nočne obre me ni tve Lnoč) in in - du strijskem hru pu (Stra teška kar ta … in du stri ja … 2008). Za oce no one snaženo sti zu na nje ga zra ka smo upo ra bi li re zul ta te mo del skih izračunov one snaženja za Ljub lja no za leto 2011 (Ivančič in Vončina 2014; Po dat ki o one snaženo sti … 2016). Mo del ski izračuni šir je nja one snaženja v zu na njem zra - ku so do pol ni tev emi sij skim me ri tvam in me ri tvam ka ko vo sti zu na nje ga zra ka (na pri mer Ogrin s so de lav ci 2014) pri iz va ja nju nad zo ra one snaženja. Z nji mi je mo - goče pri ka za ti pro stor sko raz po re di tev one snaženja in oce ni ti prispevek po sa mez ne ga vira one snaževa nja zra ka. Izračuni so bili na re je ni z upo ra bo La gran gee ve ga mo de - la CALPUFF/CALMET in te me lji jo na po dat kih o emi si jah, za ko ni to sti šir je nja one snaženja gle de na vre men sko si tua ci jo in značil no stih ze melj ske ga po vršja, ki vpli - va ta na šir je nje one snaženja (Ivančič in Vončina 2014). Upo ra bi li smo raz po ložlji ve po dat ke za štiri vr ste one snaževal: pov prečna let na kon cen tra ci ja žve plo ve ga diok si - da (SO ), dušiko ve ga diok si da (NO ), dušiko vih ok si dov (NO ) in prašnih del cev PM . 2 2 x 10 Kako vost družbe ne ga oko lja smo po na zo ri li s so ci oe ko nom ski mi značil nost - mi lo kal ne ga pre bi vals tva in ga iz me ri li s tre mi ka zal ni ki: z raz mer jem med šte vilom pre bi val cev z višjo ali vi so ko izo braz bo in šte vi lom pre bi val cev z os nov nošol sko izo braz - bo ali manj, s stop njo re gi stri ra ne brez po sel no sti in bru to os no vo za do hod ni no na pre - bi val ca (Po dat ki o pre bi vals tvu … 2014). Pred po sta vi li smo, da te značil no sti, če se po jav lja jo v pod pov prečni ali nad pov prečni meri, lah ko ne ga tiv no vpli va jo na ka - ko vost bivalne ga oko lja. Odražajo se v po ten cial no večji stop nji kri mi na la, manjši 45 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran pri prav lje no sti ali fi nančni nez možno sti za vzdrževa nje stavb in nji ho ve oko li ce, po - ten cial no večji upo ra bi zdrav ju ško dlji vih ener gen tov za ogre va nje in po dob nem. S po dat kom o kakovo sti družbe ne ga oko lja lah ko po sred no skle pa mo tudi o ne - ka te rih vi di kih ka ko vo sti bi val ne ga oko lja, ki jih v ra zi ska vi ni smo us pe li iz me ri - ti, in ka ko vo sti bi val ne ga oko lja kot ce lo ti, saj ljud je z boljšim so ci oe ko nom skim po ložajem pra vi lo ma bi va jo v boljših sta no va njih in na pri vlačnejših lo ka ci jah. Za pro stor ske eno te, ki naj bi čim bo lje odražale značil no sti lo kal ne ga družbe ne ga okolja, hkra ti pa za do sti le kri te ri jem sta ti stične zaup no sti, smo iz bra li nek da nje kra jev ne skup no sti. Te so pri mer no velike, ima jo večino ma za do vo lji vo no tra njo družbe no - geo graf sko ho mo ge nost in v ne ka te rih pri me rih izob li ko va no lo kal no iden ti te to (Krevs 2002). Po go je za mo bil nost smo po na zo ri li s tre mi vse bi na mi in nji ho vi mi ka zal ni ki. Prva je do stop nost jav ne ga pot niškega pro me ta (JPP). JPP omo goča mo bil nost pre - bi val cev in nji ho va vsa kod nev na po to va nja ne gle de na last ništvo pre voz nih sred stev, hkra ti pa je po mem ben po ve zo val ni ele ment jav ne ga živ lje nja ter pos peševa lec razvo - ja me sta in nje go vih de jav no sti (Uršič 2006). Zaradi raz me ro ma skrom ne ga po me na želez niškega pro me ta in av to bu sne ga med kra jev ne ga pro me ta v Ljub lja ni smo se osre - do točili iz ključno na po nud bo av to bu sne ga mest ne ga pro me ta. Za ka zal nik smo upo ra bi li koe fi cient do stop no sti av to bu sne ga pot niškega pro me ta, izmer jen po pri lagojeni me to do lo gi ji PTAL (Pub lic trans port ac ces si bi lity le vel), ki jo po drob ne je pred stav - lja mo v pod po glav ju 3.4. Po go je za mo bil nost z av to mo bi lom smo po na zo ri li z od da lje nost jo najb ližjega pri ključka na av to ce sto ali hi tro ce sto. Ka zalnik po sred no po na zar ja možno sti za do - se ga nje žele nih ci ljev z av to mo bi lom, s ka te rim se v Ljub lja ni še ved no opra vi naj večji de lež poti (Kle menčič s so de lav ci 2014). Od da lje nost av to cest ne ga pri ključka smo iz bra li zato, ker so po to val ne hi tro sti na avtoce stah in hi trih ce stah naj večje, čeda lje več mest nih do brin pa je v bližini ljub ljan ske ga av to cest ne ga obroča, kar še po se bej ve lja za na ku po val na sre dišča. Ka zal nik smo izračuna li na pod la gi po dat kov o cest - nem omrežju, lo ka ci jah pri ključkov (Zbir ni kata ster … 2014) in po dat kov o naj višji do vo lje ni hi tro sti na po sa mez nih od se kih (Odred ba o … 2009). Po go je za mo bil nost s ko le som smo po na zo ri li s peš do stop nost jo najb ližjega po - sta ja lišča si ste ma iz po so je ko les (Zem lje vid po staj … 2014), ki smo jo izračuna li z isto me to do lo gi jo kot do stop nost mest nih do brin. Čeprav se kolo po množično sti upo - ra be ne more pri mer ja ti s hojo ali av to mo bi lom, je ko le sar je nje v Ljub lja ni v zad njem de set let ju v po ra stu in se uve ljav lja kot us trez na al ter na ti va manj trajnostnim pre - voz nim sreds tvom, saj ima šte vil ne po zi tiv ne učinke na oko lje, pro stor, mest ni utrip in zdrav je pre bi vals tva. Na raščajoč po men ko le sar je nja v Ljub lja ni od se va tudi vzpo - sta vi tev mest ne ga si ste ma iz po so je ko les Bi ci ke LJ, ki ima že več kot 30.000 uporabnikov z letno naročnino ozi ro ma več kot 10 % pre bi vals tva Ljub lja ne, po jav lja jo pa se tudi šte vil ne po bu de za šir je nje mreže po sta ja lišč, ki jih je bilo novembra 2016 že 38. 46 GEORITEM 28 3.4 Me to de računa nja ka zal ni kov Vhod ni po dat ki, iz ka te rih smo izračuna li ka zal ni ke vse bin bi valnega oko lja, se raz li ku je jo po pro stor ski ločlji vo sti, po tre bi po na dalj nji pre de la vi in upo rab lje nih me to dah za pre de la vo. In dek se ka ko vo sti bi val ne ga oko lja smo izračuna li na pod - la gi raz ličnih vrst po dat kov in na njih te me lječih ka zal ni kov, ki jih gle de na na ve de ne značil no sti raz vrščamo v pet sku pin: 1. nea gre gi ra ni re gi str ski po dat ki (na stav bo na tančno): • sta rost sta no vanj ske stav be, • oprem lje nost stav be s ko mu nal no in fra struk tu ro; 2. re gi str ski po dat ki, agre gi ra ni na rav ni ho mo ge nih mor fo loških enot ali nek da njih kra jev nih skup no sti: • ve li kost sta no va nja, • stop nja kri mi na li te te, • izo braz be na se sta va, • stop nja brez po sel no sti, • bru to os no va za do hod ni no na pre bi val ca; 3. ob sto ječi po dat ki iz re gi strov in ra zi skav z do bro pro stor sko ločlji vost jo: • lo kal na po plav na ogroženost, • hrup (cest ni, in du strij ski in želez niški), • one snaženost zra ka; 4. po dat ki, na pod la gi ka te rih je bilo ka zal ni ke raz me ro ma pre pro sto izračuna ti s pre - tvor bo v ra str ske slo je in ob de la vo z raz ličnimi pro stor ski mi sta tistika mi: • lo kal na pro met na var nost, • pe strost kul tur ne de diščine, • bližina vi zual no ne pri vlačnih ob jek tov; 5. po dat ki iz raz ličnih re gi strov, po dat kov nih baz ali sa te lit skih po snet kov, ki smo jih ob de la li in po po tre bi pre tvo ri li v ra str ske slo je, nato pa ka zal ni ke izračuna li s kom - plek snejšo me to do lo gi jo: • po krov nost z ve ge ta ci jo, • peš do stop nost mest nih do brin, • do stop nost jav ne ga pot niškega pro me ta, • po go ji za mo bil nost z av to mo bi lom, • po go ji za mo bil nost s ko le som. Ka zal ni ke do stop no sti mest nih do brin in po go jev za mo bil nost smo izračuna li z mrežno ana li zo. Z nje no po močjo do ločamo poti, ki us tre za jo iz bra nim kri te ri - jem, ali pa pre ver ja mo last no sti iz bra nih poti. Izračun raz dalj po te ka v to po loško ure je ni mreži cest in ulic (Drob ne 2012). Mrežna ana li za spa da med me to de de jan ske odda - lje no sti, ki v pri mer ja vi z me to da mi zračne (ev klid ske) od da lje no sti da je jo bolj na tančne re zul ta te, še zla sti na ob močjih s sla bo raz vi to ulično mrežo ter mno gi mi na rav nimi 47 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran in umet ni mi ovi ra mi, kot so reke, želez ni ce, ogra je in po dob no. Vzpo red no z raz - ma hom GIS-ov se mrežna ana li za čeda lje po go ste je upo rab lja v ana li zah do stop no sti (na pri mer Hol brow 2010; Ko zi na 2010a; Ti ran, Mla de no vič in Kob lar 2015). Za vhod - ni po da tek smo upo ra bi li to po loško ure je no omrežje pešpoti, iz de la no na pod la gi po dat kov o cest nem omrežju in iz boljšano z di gi tal nim or to fo tom, splet no bazo Open - Street Map in te ren skim pre ver ja njem (Ti ran in Ko zi na 2014). Ome ni li smo že, da smo do stop nost mest nih do brin in po go jev za mo bil nost s kolesom opre de li li s peš do stop nost jo do brin in po sta ja lišč za iz po so jo ko les. Eden od naj bolj po memb nih ko ra kov pri računa nju peš do stop no sti je opre de li tev raz da - lje, ki je še pri mer na za hojo do iz bra nih ob jek tov. Ena od pre pro stih, a manj na tančnih rešitev, ki jo za sle di mo zla sti v sta rejših ra zi ska vah, je opre de li tev do ločene ga pol - me ra (na pri mer 500 me trov), kar pov zroči ve li ke in ne real ne raz li ke v do stop no sti med ob močji zno traj in zu naj pol me ra, ob močjem zno traj pol me ra pa se pri piše enako do stop nost. Zato smo ve li ko na po ra vložili v iz de la vo me to do lo gi je, ki bi omo gočila bolj na tančen izračun peš do stop no sti v mest nem pro sto ru. Opr li smo se na koncept zmanjševa nja z raz da ljo (an gleško di stan ce-de cay), ki je uve ljav ljen zla sti v pro met - nih štu di jah, kjer je cilj opre de li tev še spre jem lji vih raz dalj do po sta ja lišč jav ne ga pot niškega pro me ta gle de na raz me sti tev sta no vanj in de jav no sti (na pri mer Ia co - no, Kri zek in El-Ge neidy 2008; Yang in Diez-Roux 2013). Šte vil ni ra zi sko val ci so do ka za li, da je jakost in te rak ci je med dve ma točkama v pro sto ru od vi sna pred vsem od raz da lje med nji ma (na pri mer Tay lor 1975; Hay nes in Fot he ring ham 1984). Vlogo raz da lje pri in te rak ci jah opi su je »prvi za kon geo gra fi je«, po ka te rem so »vse stva ri v pro - sto ru po ve za ne, toda bližnje so bolj po ve za ne kot bolj od da lje ne …« (Tob ler 1970, 236). Ker ni smo raz po la ga li s po dat ki, ko li ko so pre bi val ci pri prav lje ni pre ho di ti do po sa mez nih mest nih do brin, smo med pre bi val ci Ljub lja ne z orod jem 1KA iz de la li in iz ved li splet no an ke to (Tiran 2014). Re pre zen ta tiv no sti vzor ca gle de na ce lot no po pu la ci jo smo se prib ližali s kvot nim vzorčen jem gle de na spol, sta rost, izo braz - bo in lo ka ci jo bi va nja. Z an ke to smo 663 an ke ti ran cev vprašali, ko li ko je naj večja razdalja, ki so jo do iz bra nih mestnih do brin pri prav lje ni pre ho di ti in jim po nu di li od go vo re na 7-sto penj ski or di nal ni les tvi ci: do 1 mi nu to, 3 mi nu te, 5, 10, 15, 20 ali 30 mi nut. Od go vo re smo pre tvo ri li v ku mu la tiv ne de leže pre bi val cev, ki so do po - sa mez nih mest nih do brin pri prav lje ni preho di ti do ločeno šte vi lo mi nut. Te de leže smo nato obrav na va li kot pro stor sko in te rak ci jo na in ter va lu od 0 do 1, ki po na - zar ja ver jet nost, da bo pov prečen pre bi va lec do mest ne do bri ne šel peš. Pro stor sko in te rak ci jo za vme sne raz da lje, ki v an ke ti niso bile na ve de ne, smo s pro gram skim orod jem Mat he ma ti ca 10 do ločili s funk ci jo, ki se po dat kom naj bolj pri le ga (Ti ran s so de lav ci 2016). Za naj boljšo se je iz ka za la Ric hard so no va funk ci ja, ki iz vi ra iz bo - ta ni ke, a je za ra di svo jih značil no sti izred no upo rabna tudi za mo de li ra nje do stop - no sti (Martínez in Vie gas 2013). Vred no sti pa ra me trov funk ci je se izračuna jo po na sled nji enačbi (1): 48 GEORITEM 28 K − C f x ( ) = C + 1 (1), ( + 1 Qe − B( x− M v ) / ) kjer je C mi ni mum vred no sti funk ci je, K nje na zgor nja vred nost, B pa stop nja ra sti. V vpli va na vred nosti, kjer se po ja vi rast asimp to te, Q je od vi sen od vred no sti x, M pa je vred nost x v pri me ru mak si mal ne ra sti, če je Q enak v (Martínez in Vie gas 2013). Re zul ta te pre tvor be še spre jem lji vih raz dalj za hojo v ka zal nik pro stor ske in te rak ci je z Ric hard sonovo funk ci jo pri ka zu je sli ka 4, kjer vo do rav na os pred stav lja raz da ljo do po - sa mez nih vrst ob jek tov v mi nu tah, nav pična os pa pro stor sko in te rak ci jo. Dob lje ni rezul - ta ti po tr ju je jo dom ne vo, da se pri prav lje nost za hojo izra zi to spre mi nja gle de na raz da ljo in se ne zmanjšuje li near no, hkra ti pa se po memb no raz li ku je med po sa meznimi objek - ti, naj bolj pri 10-mi nut ni od da lje no sti od sta no vanj. Pri tej raz da lji je do kul tur nih us - ta nov pri prav lje nih ho di ti 93,5 % an ke ti ran cev, do tr go vi ne z živi li pa le sla ba tretjina ozi ro ma 31,1 %. Še manjša je pri prav lje nost za hojo do av to bu sne ga po sta ja lišča mest - ne ga pro me ta, ki smo jo v an ke ti prav tako iz me ri li, a je v vred no te nje do stop no sti mest - nih do brin ni smo vključili in zato na gra fi ko nu ni pri ka za na; pri 10-mi nutni od da lje no sti je do po sta ja lišča pri prav lje nih ho di ti samo sla ba pe ti na ozi ro ma 18,0 % an ke ti ran cev. 1 0,8 0,6 0,4 prostorska interakcija 0,2 0 0 5 10 15 20 25 30 razdalja do objekta (v minutah) trgovina z živili lekarna zelene površine vrtec osnovna šola zdravstveni dom hipermarket pošta bankomat športno igriš e č kulturna ustanova gostinski lokal Sli ka 4: Pre tvor ba še spre jem lji vih raz dalj za hojo v ka zal nik pro stor ske in terak ci je z Ric hard so no vo funk ci jo (Ti ran s so de lav ci 2016). 49 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran Nato smo Ric hard so no vo funk ci jo in nje ne pa ra me tre upo ra bi li v GIS-u. V pr - vem ko ra ku smo vanj vne sli lo ka ci je po sa mez nih vrst do brin in na pod la gi omrežja pešpoti ter hi tro sti hoje 4,8 km/h, povze te iz me to do lo gi je za računa nje do stop nosti jav ne ga pot niškega pro me ta (Mea su ring pub lic trans port … 2010), izračuna li 30-mi - nut na sto ri tve na ob močja okrog vsa ke vr ste do brin z eno mi nut no na tančnostjo. Ob se ge sto ri tve nih ob močij smo izračuna li na pod lagi dre ves poti po ulični mreži z iz ho diščem v cen troi dih ob jek tov, v pri me ru ze le nih in šport nih po vršin pa z iz ho diščem v nji - ho vih vstop nih točkah, do ločenih na pod la gi pre se kov ob jek tov in pešpoti. V dru gem ko ra ku smo te raz da lje pre tvo ri li v prostor sko in te rak ci jo z Ric hard so no vo funk ci - jo in nje nih pa ra me trov na pod la gi an ket nih re zul ta tov. Za knjižnico, po ka te ri v an ke ti ni smo spraševa li, smo priv ze li pa ra me tre za pošto. Ker smo raz po la ga li le s po dat - ki na in ter va lu od 1 mi nu te do 30 mi nut, smo re zul ta te li near no raz teg ni li na les tvi co 0–1 (0 = 30 mi nut, 1 = do 1 mi nu te). S tem smo re zul ta te le nez nat no »po pačili«, saj je bil de lež ti stih, ki so pri prav lje ni ho di ti 30 mi nut, pri večini mest nih do brin za ne - mar ljiv. Končni re zul tat je zem lje vid peš do stop no sti za vsa ko mest no do bri no po se bej. Po sto pek mo de li ra nja peš do stop no sti pri ka zu je tudi sli ka 5. Pri mer je nju do stop no sti mest nih do brin smo upoštevali dve po memb ni last no - sti do stop no sti: od da lje nost najb ližje mest ne do bri ne in po nud bo mest nih do brin v oko li ci. Ena ko kot Krevs (1998b) smo pred po sta vi li, da je pro stor ska bližina večini pre bi val cev večino ma po memb na, v ne ka te rih pri me rih pa pre vla du joče ali celo edi - no me ri lo pri iz bi ri ob jek ta ozi ro ma us ta no ve do ločene vr ste. Na dru gi stra ni sta po memb ni vred no ti so dob ne ga člo ve ka mo bil nost in možnost iz bi re, ki sta pri po - mo gli, da dan da nes ne obi sku je mo več nuj no najb ližje tr go vi ne, ze le ne po vršine ali šport ne ga igrišča (na pri mer zno traj so se ske), am pak se ozi ra mo tudi po nji ho vi celo - omrežje pešpoti storitvena območja lokacije objektov peš dostopnost iskanje prostorska anketa primerne interakcija funkcije Sli ka 5: Gra fični pri kaz po stop ka mo de li ra nja peš do stop no sti. 50 GEORITEM 28 vi ti po nud bi v širši oko li ci sta no va nja. Tako pri računa nju do stop no sti ne ka te rih mest - nih do brin ni smo upošte va li od da lje no sti najb ližje med nji mi, am pak tudi oko liško ponudbo ozi ro ma šte vi lo teh do brin, ki smo jih prav tako ob težili gle de na od da ljenost. Za ne ka te re ob jek te smo pre so di li, da po da tek o raz no vrst no sti lo kal ne po nud be ali od da lje no sti najb ližjega ob jek ta ni re le van ten (pre gled ni ca 3). Re zul tat po nud be smo prav tako pri ka za li na in ter va lu od 0 do 1, kjer 1 po me ni naj boljšo po nud bo v ce lot - nem me stu. Pri ka zal ni ku do stop no sti os kr be smo od da lje nost najb ližjega ob jek ta v pri mer ja vi s po nud bo upošte va li v raz mer ju 2 : 1, pri ka zal ni kih do stop no sti ze le - nih površin in šport nih igrišč pa v raz mer ju 1 : 1, obo je na pod la gi sub jek tiv ne pre so je. Pred tem smo ze le ne po vršine in šport na igrišča do dat no raz vr sti li v ve li kost ne raz - re de gle de na nji ho vo po vršino (pre gled ni ca 4). Z mrežno ana li zo smo iz me ri li tudi do stop nost jav ne ga pot niškega pro me ta. V nje - no mer je nje smo vložili kar pre cej na porov, saj smo jo žele li iz me ri ti bolj ce lo vi to, ne le z raz da ljo do najb ližjega po sta ja lišča. To smo sto ri li po ne ko li ko pri la go je ni metodo lo gi ji PTAL ( Pub lic trans port ac ces si bi lity le vel) (Mea su ring pub lic trans - port … 2010), ki se kot pod la ga za do ločanje pri mer ne go sto te grad nje in do ločanje par kir nih stan dar dov upo rab lja v občin skem pro stor skem načrtu Lon do na. Me toda po leg pro stor ske do stop no sti po sta ja lišč upošteva tudi šte vi lo li nij jav ne ga pre vo za in po go stost voženj v 640-me tr skem pol me ru, kar ustreza os mim mi nu tam hoje. S tem Pre gled ni ca 3: Upošte va nje od da lje no sti in po nud be pri računa nju do stop no sti posamez nih mest nih do brin. mestna dobrina oddaljenost najbližje ponudba mestne dobrine trgovina z izdelki za vsakodnevno rabo × × hipermarket, nakupovalno središče × × zelena površina × × vrtec × osnovna šola × bankomat × lekarna × pošta × zdravstveni dom × športno igrišče × × kulturna ustanova × gostinski lokal × knjižnica × 51 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran je do kaj ce lo vi ta in for ma ci ja o možno stih za do se ga nje žele nih ci ljev z jav nim pre - vo zom na do ločenem ob močju. Na pod la gi omrežja pešpoti (Ti ran in Ko zi na 2014) in lo ka cij av to bu snih po sta ja lišč (Lo ka ci je po sta ja lišč mest nega … 2014) smo izračuna li čas hoje do najb ližjega po sta ja lišča, pri čemer smo za hi trost hoje po vzo ru iz vir ne Pre gled ni ca 4: Raz vr sti tev šport nih igrišč in ze le nih po vršin v ve li kost ne raz re de glede na nji ho vo po vršino za računa nje po nud be. površina velikostni razred manj kot 25.000 m2 1 od 25.000 do 49.999 m2 2 od 50.000 do 199.999 m2 3 200.000 m2 in več 4 število prihodov povprečni čas vozni red v jutranji konici čakanja omrežje pešpoti oddaljenost od skupni čas čas hoje postajališča dostopa (SČD) avtobusna postajališča ekvivalent frekvence dostopa 30 / SČD (EFD) EFD 1 najvišji EFD (EFD max) EFD 2 EFD max + frekvenca dostopa 0,5 * (EFD sum – EFD max) (FD) seštevek EFD vseh linij EFD n (EFD sum) Sli ka 6: Gra fični pri kaz po stop ka računa nja do stop no sti jav ne ga pot niškega pro me ta z me to do PTAL. Sli ka 7: Pro stor ski pri kaz do stop no sti av to bu sne ga pro me ta v Ljub lja ni. p 52 GEORITEM 28 U a Z sti) vič, o o A eg S n en C sn p R u a lad b sto m a Z o k ljan a M to 4 b k elik d u m ju , L a M – a) a) n sti av 0 ra) a) a) ejša cesta iran to o 4 b n n n slab slab ja) o b a ej T p t A aj 6 a) n ra) d ličn ličn aselja L iran n b d d em 2 sto o štitu o (zelo (o m e: Jern ej T S eja n d (zu a (zelo b (slab (sred (d (zelo a (o b o in i in R lar U eta 0 1 1 2 3 4 5 6 6 m p večja rek 1 bo m K raf: Jern rafskg zred rji vseb n g a ro o eo laga: G R p 0 vto arto G do A Sim K © P g aloZ ica ljanbjuL avaS steoM ik če n u d rn uR Č rad ter ežigB enC ičV a tvid en Šišk Š 53 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran me to do lo gi je priv ze li 4,8 km/h in mu prišteli pov prečni čas čaka nja na pri hod av - to bu sa v ju tra nji ko ni ci (Voz ni redi li nij … 2014), pri tem pa upošte va li po lo vi co čakal ne ga časa med dve ma pri ho do ma. Sešte vek (skup ni čas do sto pa) smo nato de - li li s 30 in ga pre tvo ri li v ek vi va lent frek ven ce do sto pa. V zad njem ko ra ku smo ob težili li ni jo z naj večjim šte vi lom pri ho dov in do bi li končni re zul tat – frek ven co do sto pa (FD), ki po na zar ja koe fi cient do stop no sti av to bu sne ga pot niškega pro me ta. Ker ni smo razpo - la ga li z za to me to do iz de la ni mi pro gram ski mi orod ji, smo iz vir no me to do ne ko li ko pri la go di li, in si cer tako, da smo izračuna li re zul ta te do stop no sti za 640-me tr sko vpliv - no ob močje vsa ke li ni je, re zul ta te pa nato sešteli (sli ka 6). Re zul ta te kar to graf sko pri ka zu je mo na sli ki 7, po drob nejši opis re zul ta tov in me to de pa je v član kih Ti rana, Mla de no viča in Kob lar ja (2014 in 2015). Z mrežno ana li zo smo izračuna li tudi od da lje nost najb ližjega pri ključka na av - to ce sto ali hi tro ce sto, le da je bil račun ski po sto pek krajši in eno stav nejši. Pri pra vi li smo to po loško ure je no cest no omrežje z lo ka ci ja mi pri ključkov (Zbir ni ka ta ster … 2014), ga do pol ni li s po dat ki o naj višji do vo lje ni hi tro sti na po sa mez nih od se kih (Odred - ba o … 2009) in nato te po dat ke vne sli v mo del. Opo zo ri ti je tre ba, da dob lje ni re zul ta ti ne odražajo de jan skih po to val nih časov, ki so daljši, saj ni smo ime li na razpo la go po - dat kov o pov prečnih hi tro stih na po sa mez nih od se kih, za natančnejši izračun pa bi bilo tre ba upošte va ti tudi vpliv čaka nja na se ma fo ri zi ra nih križiščih. Vsee no oce nju - je mo, da so dob lje ni re zul ta ti za naše vred no te nje do volj ka ko vost ni in vsaj v gro bem odražajo raz li ke v po to val nih časih med mest ni mi pre de li. Ve ge ta ci jo smo do ločili iz barv ne ga di gi tal ne ga or to fo to po snet ka z ločlji vost jo 0,5 me tra (Barv ni di gi tal ni or to fo to … 2014) z nad zo ro va no pik sel sko kla si fi ka cijo. Za njo je značilno, da pote ka na pod la gi učnih vzor cev in re fe renčnih po dat kov ter sta ti stičnega raz vrščanja v vna prej do ločene raz re de (Oštir 2006). Do ločanje značilno - sti po vršja in rabe tal s to me to do daje za do vo lji ve re zul ta te (na pri mer Bole 2014). Kom bi ni ra nje z dru gi mi viri in me to da mi, kot je de ni mo ob jekt na kla si fi ka ci ja, na - tančnost re zul ta tov še iz boljša (na pri mer Schöpfer, Lang in Blasch ke 2005), a je nji ho va upo ra ba mno go bolj zah tev na. Iz bra li smo me to do naj večje ver jet no sti, ki ima okrog 80-od stot no na tančnost določanja rabe tal (Al-Ah ma di in Ha mes 2008; Lu s so delav - ci 2012), in kla si fi ka ci jo iz ved li na pod la gi 32-ih vna prej iz bra nih učnih vzor cev, ki pred stav lja jo raz lične vr ste po zi da nih in ne po zi da nih po vršin, kot so na pri mer gozd, ce sta, želez ni ca, trav niki in ze le ni ce, raz lične vr ste dre ves (ig lav ci, li stav ci), stre ha, sen - ca, ki pada na po zi da no ali ne po zi da no po vršino, in po dob no. V zad njem ko ra ku smo vso ve ge ta ci jo združili in obrav na va li kot eno ka te go ri jo, os ta la zem ljišča pa kot drugo. Iz ka za lo se je, da je ka ko vost re zul ta tov za do vo lji va (sli ka 8); do večjih od sto panj od de jan ske ga sta nja je prišlo le na po sa mez nih ob močjih senc višjih stavb, dre ves, gozd - nih za plat in na ne ka te rih po vršinah, ki v času le tal ske ga sne ma nja še niso oze le ne le. Za izračun ka zal ni kov po krov no sti z ve ge ta ci jo in lo kal ne pro met ne var nosti smo upo ra bi li po sto pek do dat ne ga gla je nja z orod jem za izračun sre diščne sta ti sti ke, v ka - 54 GEORITEM 28 te rem se za vsa ko ce li co vhod ne ga ra stra us trez no sta ti stično ob de la jo vred no sti ce - lic v iz bra ni oko li ci, hkra ti pa se upošteva tudi vred nost iz vor ne ce li ce na pod la gi iz bra ne ga (100-me tr ske ga) pol me ra. S tem smo ub lažili os tre pre ho de na ro bo vih vpliv - nih ob močij ozi ro ma smo ob močjem, ki so bližje po sa mez nim lo ka ci jam, po zgle du kon cep ta zmanjšanja in te rak ci je z raz da ljo pri pi sa li večji vpliv. Za po dat ke o promet - nih ne srečah je bilo to smi sel no tudi zato, ker se lo ka ci ja pro met ne ne sreče na naša na najb ližjo hišno šte vil ko, ki je lah ko od nje od da lje na tudi več de set me trov. Na ob - močju BTC-ja pa smo pro met ne ne sreče ena ko mer no raz me sti li po pro sto ru, saj se zaradi tam kajšnje še ne po vsem vzpo stav lje ne ulične mreže vse za ve de ne ne sreče na - našajo na eno hišno šte vil ko. Po men bližine vi zual no mo tečih ob jek tov smo izračuna li z eks po nent no funk - cijo (2), ki po na zar ja vpliv od da lje no sti de gra di ra nih ur ba nih ob močij na cene ne - pre mičnin, pri čemer x po me ni od da lje nost (Mi haes cu in vom Hofe 2012): − x ( ) f x ( ) = exp 500 % (2) Av tor ja sta ugo to vi la, da so cene ne pre mičnin, ki so več kot 300 m od da lje ne od najb - ližjega de gra di ra ne ga ur ba ne ga ob močja, za več kot 20 % višje od ti stih v nje go vi ne po sredni bližini. Pokrovnost z vegetacijo vegetacija 0 250 500 m Avtor vsebine: Jernej Tiran Kartograf: Jernej Tiran © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Podlaga: GURS Sli ka 8: Z nad zo ro va no pik sel sko kla si fi ka ci jo je mo goče do kaj na tančno raz li ko va ti ve ge ta ci jo in po zi da na zem ljišča. 55 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran 3.5 Po sto pek računa nja in dek sov ka ko vo sti bi val ne ga oko lja Ka ko vost vse bin bi val ne ga oko lja smo po na zo ri li z del ni mi in dek si, ka ko vost bival - ne ga oko lja kot ce lo te pa s skup nim in dek som. Za združeva nje ka zal ni kov v in dek se smo po zgle du Smitha (1973) in Kre vsa (1998b in 2002) upo ra bi li me to do sešte va - nja stan dar di zi ra nih neob teženih ka zal ni kov. Ka zal ni ke ali del ne in dek se smo pred sešte va njem s stan dar di za ci jo v z-vred no sti pre tvo ri li na isto mer sko les tvi co, da so bili med se boj pri mer lji vi. Pri tem smo pred po stav lja li, da so po sa mez ne vse bi ne bi - val ne ga oko lja in nji ho vi ka zal ni ki med se boj ena ko vred ni, zato jih pred sešte va njem ni smo ob težili in so bili v seštev ku v vse bin skem smi slu ena ko vred no upošte va ni. Z-vred no sti pred stav lja jo od stopanja vred no sti po sa mez ne ga ka zal ni ka ozi ro ma del ne ga in dek sa od nje go ve pov prečne vred no sti za vse po se lje ne stav be ali po se ljene ra str ske ce li ce na ob močju po sa mez ne ga me sta. Kot po se lje na ob močja smo opre - de li li ob močja s 50-me tr skim pol me rom okrog hišnih šte vilk, kjer je 1. 1. 2014 živel vsaj en pre bi va lec (Cen tral ni re gi ster pre bi vals tva 2014; Evi den ca hišnih šte vilk 2014). Z-vred no sti računa mo po for mu li (3): x − µ z = , (3) σ kjer so x vred nost spre men ljiv ke, μ arit me tična sre di na in σ stan dard ni od klon. Ena od naj po memb nejših pred po stavk te me to de je, da se vred no sti ka zal ni kov po raz de lju je jo vsaj prib ližno nor mal no. V ne ka te rih pri me rih ni bila iz pol nje na, zato so bile z-vred no sti ka zal ni kov v ne ka te rih pri me rih izred no vi so ke. Za ra di tega smo vred nosti del nih in dek sov pred na dalj njim računa njem za me ji li na in ter val –/+3, s čimer smo ne ko li ko ub lažili skraj ne vred no sti in nji hov vpliv na skup ni in deks. Del ne in dek se, ki so se stav lje ni iz večjega šte vi la vse bin, pod vse bin ali ka zal ni - kov, smo izračunali v več ko ra kih. Vred no sti ka zal ni kov vsa ke vse bi ne smo vse lej naj prej stan dar di zi ra li in jih nato sešteli. Ker so vred no sti del nih in dek sov pod vse bin, vse - bin in vse bin skih sklo pov pod vpli vom šte vi la čle nov vso te, smo pred na dalj njim računa njem stan dardizi ra li tudi po sa mez ne del ne in dek se, da so bili med se boj pri - mer lji vi. Račun ski po sto pek skup ne ga in dek sa pri ka zu je mo na pri me ru sta no vanj ske hiše v Mur glah. Za ra di pre gled no sti je v njem iz puščen ko rak pre tvor be ka zal ni kov v z-vred no sti, tako da je prika zan le izračun zno traj vse bin skih sklo pov. 1. In deks sta no vanj skih raz mer = z (sta rost sta no vanj ske stav be) + (–z (opremlje - nost s ko mu nal no in fra struk tu ro)) + z (ve li kost sta no va nja) = 0,36 + (–(–0,50)) + 2,15 = 3,01 2. In deks var no sti = –z (lo kalna po plav na ogroženost) + (–z (lo kal na pro met na var nost)) + (–z (stop nja kri mi na li te te)) = –(–0,05) + (–(–0,34)) + (–(–0,28)) = 0,67 56 GEORITEM 28 3. In deks es tet ske vred no sti = z (po krov nost z ve ge ta ci jo) + z (pe strost kul tur ne de diščine) + (–z (bližina vi zual no nepri vlačnih ob jek tov)) = 0,78 + 2,18 + (–(–0,40)) = 3,37 4. In deks do stop no sti mest nih do brin = z (peš do stop nost os kr be) + z (peš do - stop nost ze le nih po vršin) + z (peš do stop nost pri mar nih izo braževal nih us ta nov) + z (peš do stop nost sto ri tev) + z (peš do stop nost pro stočas nih de jav - no sti) = –0,11 + 0,79 + 0,24 + 0,06 + (–0,19) = 0,79 5. In deks obre me nje no sti oko lja = –z (hrup) + (–z (one snaženost zra ka)) = –(0,48) + (–0,05) = –0,53 6. In deks družbe ne ga oko lja = z (so ci oe ko nom ske značil no sti lo kal ne ga pre bi vals - tva) = 3,20 7. In deks po go jev za mo bil nost = z (do stop nost jav ne ga pot niškega pro me ta) + (–z (po go ji za mo bil nost z av to mo bi lom)) + z (po go ji za mo bil nost s ko le som) = –0,91 + (–0,60) + (–0,11) = –1,62 8. Skup ni in deks ka ko vo sti bi val ne ga okolja = z (sta no vanj ske raz me re) + z (var - nost) + z (es tet ska vred nost) + z (do stop nost mest nih do brin) + z (obre me nje nost oko lja) + z (družbeno oko lje) + z (po go ji za mo bil nost) = z (3,01) + z (0,67) + z (3,37) + z (0,79) + z (–0,53) + z (3,00) + z (–1,62) = 1,49 + 0,34 + 2,90 + 0,12 + (–0,35) + 3 + (–0,93) = 6,57 9. Stan dar di zi ra ni skup ni in deks ka ko vo sti bi val ne ga oko lja = z (6,57) = 2,37 3.6 Po skus ob teževa nja del nih in dek sov Pred po stav ka, da so vse bin ski sklo pi, vse bi ne in ka zal ni ki bi valnega oko lja med se boj ena ko vred ni, je se ve da vprašlji va. Šte vil ne ra zi ska ve kažejo, da jim pre bi val ci pri - pi su je jo raz ličen po men, raz li ku je jo pa se tudi med pre bi vals tve ni mi sku pi na mi gle de na po ložaj v živ ljenj skem ob dob ju, so ci oe ko nom ske značil no sti in vred no te (na pri - mer Dökme ci in Berköz 2000; Kim, Hor ner in Ma rans 2005; Ge in Ho kao 2006; Skif ter An der sen 2011). Zato smo dom ne va li, da se po men po sa mez nih vse bin bival ne ga oko lja med pre bi val ci raz li ku je, ob teževa nje re zul ta tov vred no te nja pa po memb no vpliva na re zul ta te, kar smo pre ve ri li tudi v prak si. S splet nim vprašal ni kom smo prebi - val ce Ljub lja ne na 6-sto penj ski or di nal ni les tvi ci vprašali, ko li ko so za njih po memb ne po sa mez ne vse bi ne bi val ne ga oko lja (Ti ran 2015). Pre bi val cev ni smo spraševa li po pome nu oprem lje no sti sta no va nja s pri ključkom na ka na li za cij sko omrežje, saj gre z vi di ka so dob ne ga ur ba ne ga bi val ne ga stan dar da za os nov no in fra struk tu ro. Preje li smo 145 iz pol nje nih an ket. An ket ne od go vo re smo pre tvo ri li v uteži in z nji mi obtežili delne in dek se vse bin. Tudi to krat smo stan dar di zi ra ne ka zal ni ke in del ne in dek se zame - ji li na in ter val –/+3. Po dob no kom bi ni ra nje ob jek tiv ne ga in sub jek tiv ne ga vred no te nja so že pred časom upo ra bi li Ro ger son s so de lav ci (1989), pa tudi Krevs (1998b), slednji 57 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran brez upo ra be an ke te, zgolj za tri na mišlje ne tipe oseb. Na pri me ru iste sta no vanj ske hiše v Mur glah pred stav lja mo tudi po sto pek računa nja ob težene ga skup ne ga in deksa. 1. Ob teženi in deks sta no vanj skih raz mer = utež * z (sta rost sta no vanj ske stav be) + (–z (oprem lje nost s ko mu nal no in fra struk tu ro)) + utež * z (ve li kost sta no va - nja) = 0,68 * 0,36 + (–(–0,50)) + 0,85 * 2,15 = 2,57 2. Ob teženi in deks var no sti = utež * –z (lo kal na po plav na ogroženost) + utež * (–z (lo kal na pro met na var nost)) + utež * (–z (stop nja kri mi na li te te)) = 0,85 * –(–0,05) + 0,75 * (–(–0,34)) + 0,81 * (–(–0,28)) = 0,52 3. Ob teženi in deks es tet ske vred no sti = utež * z (po krov nost z ve ge ta ci jo) + utež * z (pe strost kul tur ne de diščine) + utež * (–z (bližina vi zual no ne pri vlačnih objek - tov) = 0,86 * 0,78 + 0,58 * 2,18 + 0,79 * (–(–0,40)) = 2,25 4. Ob teženi in deks do stop no sti mest nih do brin = utež * z (peš do stop nost os krbe) + utež * z (peš do stop nost ze le nih po vršin) + utež * z (peš do stop nost pri mar nih izo braževal nih us ta nov) + utež * z (peš do stop nost sto ri tev) + utež * z (peš dostop - nost pro stočas nih de jav no sti) = 0,76 * (–0,11) + 0,85 * 0,79 + 0,69 * 0,24 + 0,69 * 0,06 + 0,64 * (–0,19) = 0,67 5. Ob teženi in deks obre me nje no sti oko lja = utež * (–z (hrup)) + utež * (–z (one - snaženost zra ka)) = 0,77 * (–(0,48)) + 0,84 * (–0,05) = –0,41 6. Ob teženi in deks družbe ne ga oko lja = utež * z (so ci oe ko nom ske značil no sti lokal - ne ga pre bi vals tva) = 0,43 * 3,20 = 1,38 7. Ob teženi in deks po go jev za mo bil nost = utež * z (do stop nost jav ne ga pot niškega pro me ta) + utež * (–z (po go ji za mo bil nost z av to mo bi lom)) + utež * z (po go ji za mo bil nost s ko le som) = 0,75 * (–0,91) + 0,48 * (–0,60) + 0,41 * (–0,11) = –1,02 8. Ob teženi skup ni in deks ka ko vo sti bi val ne ga oko lja = z (ob teženi in deks sta no - vanjskih raz mer) + z (ob teženi in deks var no sti) + z (ob teženi in deks es tet ske vred no sti) + z (ob teženi in deks do stop no sti mest nih do brin) + z (ob teženi indeks obre me nje no sti oko lja) + z (ob teženi in deks družbe ne ga oko lja) + z (ob teženi in deks po go jev za mobil nost) = z (2,57) + z (0,52) + z (2,25) + z (0,67) + z (–0,41) + z (1,38) + z (–1,02) = 1,43 + 0,33 + 2,43 + 0,16 + (–0,34) + 1,36 + (–1,02) = 4,35 9. Stan dar di zi ra ni ob teženi skup ni in deks ka ko vo sti bi val ne ga oko lja = z (4,35) = 1,89 4 Re zul tati vred no te nja bi val ne ga oko lja v Ljub lja ni V po glav ju so opi sno in kar to graf sko pri ka za ni re zul ta ti vred no te nja bi val ne ga oko lja v Ljub lja ni, do ka te rih smo prišli po zgo raj opi sa ni me to do lo gi ji. Uvo do ma so pred stav lje ni re zul ta ti po po sa mez nih vse binskih sklo pih, nato pa ka ko vost bi valnega Sli ka 9: Pre gled ni zem lje vid Ljub lja ne z oz na ka mi mest nih pre de lov. p 58 GEORITEM 28 UZA SCR a a Z mk ljan elik b 4 e a M b ju nto iran n ejša cestan a t A e stav b ej T iran aselja L e em 2 ej T štitu b S e: Jern seljen i in R m o o eja n in U p stav p večja rek m 1 raf: Jern rafskg r vseb g eo laga: G vto arto G do 0 A K © P 59 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran oko lja kot ce lo ta. Pred stav lje ni so tudi re zul ta ti kom bi ni ra ne ga pri sto pa, to je ob teževa - nja re zul ta tov vred no te nja z bi val ni mi pre fe ren ca mi an ke ti ra nih pre bi val cev. Opis re zul ta tov te me lji na preučitvi raz me sti tve pro stor skih raz lik v ka ko vo sti bi val ne ga oko lja in nje go vih po sa mez nih vse bin. Vred no sti in dek sov na zem lje vi dih so pri ka - za ne po po se lje nih stav bah in so pre tvor je ne v z-vred no sti ozi ro ma stan dard ni od klon od pov prečne vred no sti po sa mez ne ga in dek sa. Rdeči barv ni od ten ki na vseh zemlje - vi dih po na zar ja jo nad pov prečno (ugod no), mo dri pa pod pov prečno (neu god no) vred nost po sa mez ne ga in dek sa. Za boljše ra zu me va nje be se di la je do dan tudi zem - lje vid z ime ni naj bolj pre poz nav nih mest nih pre de lov in ti stih, ki jih pogo sto ome nja mo v be se di lu (sli ka 9). 4.1 Ka ko vost bi val ne ga oko lja po vse bin skih sklo pih In deks sta no vanj skih raz mer združuje ka zal ni ke sta ro sti sta no vanj ske stav be, oprem lje no sti sta no va nja s ko mu nal no in fra struk tu ro in ve li ko sti sta no va nja. Pro - stor sko raz me sti tev in dek sa pri ka zu je sli ka 10. V naj boljših sta no vanj skih razmerah živi jo pre bi val ci ob močij z majh no go sto to pre bi vals tva, kjer pre vla du je jo pro sto stoječe, vrst ne, ve rižne ali atrij ske eno sta no vanj ske hiše, večino ma zgra je ne v ok vi ru or gani - zi ra ne sta no vanj ske grad nje v zad njih ne kaj de set let jih. Takšna ob močja so v Mur glah, na Ga lje vi ci, v Tr no vem, delu Rožne do li ne, Ko se zah, Mo ste cu, Kam ni go ri ci, Podu - ti ku, Vižmar jih, Tac nu, na Brdu ter de lih Bežigra da, Sa velj in Črnuč. Po leg raz me ro ma majh ne sta ro sti stavb in do bre ko mu nal ne oprem lje no sti jim in deks po večuje ugod - na ve li kost sta no va nja: tam kajšnja sta no va nja zaz na mu je ta nad pov prečna upo rab na sta no vanj ska po vršina (večino ma med 30 in 40 m2 na pre bi val ca) in nad pov prečno šte vi lo sob (večino ma več kot 1,3 na pre bi val ca), kar znat no pre se ga občin sko in slo - ven sko povprečje upo rab ne sta no vanj ske po vršine, ki je 27,3 ozi ro ma 27,4 m2 na pre bi val ca (Po dat ki o sta no va njih … 2011). Med sta no vanj sko naj bolj ugod ni mi ob - močji so tudi ne ka te re sta rejše vil ske četr ti (Spod nji Bežigrad, Vr tača, vzhod ni del Rožne do li ne, Mir je), zla sti na račun nad pov prečne ve li ko sti sta no vanj, saj ima jo tam - kajšnja sta no va nja tudi več kot 50 m2 upo rab ne po vršine in 1,8 sobe na pre bi val ca. Ob močja z naj slabšimi sta no vanj ski mi raz me ra mi lah ko uvr sti mo v tri sku pi ne: prvo sku pi no se stav lja jo ob močja črnih gra denj (Ra ko va jelša, Si bi ri ja) in ur ba ni zi - ra na ru ral na na se lja (To mačevo, Jarše, Do bru nje), ki spa da jo med 18,1 % sta no vanj skih stavb v Ljub lja ni, ki ko nec leta 2014 še niso bila oprem lje na s pri ključkom na ka nali - za cij sko omrežje. Raz ve se ljiv je po da tek, da je do gra di tev ka na li za ci je na večini ob močij že v načrtu ali iz grad nji. Dru go sku pi no se stav lja jo sta rejše blo kov ske so se ske in de - lav ske ko lo ni je v Spod nji Šiški, Mo stah, Po lju, Vevčah in Za lo gu, ki jim po leg vi so ke sta ro sti stavb oce no znižuje majh na ve li kost sta no vanj (tudi pod 20 m2 na pre bi val ca), Sli ka 10: In deks sta no vanj skih raz mer v Ljub lja ni. p 60 GEORITEM 28 UZA lar S b C a o R m K a Z k n ljan o 4 b elik σ ju , Sim ere a M ,5 σ σ n 2 ,5 ,5 σ ejša cesta iran to zm 1 0 σ σ n t – ,5 n a – – 0 ,5 ,5 več b ej T t A e ra o o o o 1 2 aselja L iran o o in em 2 j k d d d štitu jsk d d σ e: Jern ej T m S n an ,5 ,5 ,5 2 1 0 ,5 ,5 ,5 eja n o in i in R a m – – – 0 1 2 m p večja rek U v 1 o raf: Jern rafsk n g rja vseb g eo laga: G taS 0 vto arto G do A K © P g aloZ ica ljanbjuL avaS steoM ikn če d u uR rnČ rad ežigB ter enC a ičV tvid Šišk enŠ 61 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran po čemer jih lah ko oz načimo za sta no vanj sko pre na se lje na ob močja. Tret jo sku pino se stav lja sta ro mest no je dro, kjer ve li kost sta no vanj pre se ga 35 m2 na pre bi val ca, a ob - močju skup no oce no zmanjšuje jo sta re stav be; več kot tri četr ti ne jih je iz 19. sto let ja ali sta rejših. Oce nju je mo, da je v Ljub lja ni z vi di ka sta no vanj skih raz mer naj bolj prob le matična majh na ve li kost sta no vanj, ki je si cer pri mer lji va z raz me ra mi v dru gih slo ven skih me stih. Če pov prečno ljub ljan sko upo rab no sta no vanj sko po vršino pri mer ja mo s tisto v naj bolj raz vi tih državah Evrop ske uni je (Sen di 2013), so z njo pri mer lji va samo sta - no va nja v eno družin skih hišah, vil skih četr tih in sta rem mest nem je dru. Prob le ma ti ko iz postav lja jo tudi dru gi av tor ji: tako Fi li po vi ć in Man dič (2007) na va ja ta, da v Ljublja - ni v pre na se lje nih sta no va njih živi kar 49 % tričlan skih in 28 % dvočlan skih gos po dinj stev, po manj ka nje pro sto ra pa je naj večja sta no vanj ska težava tudi po mnenju več kot tret ji ne (35,2 %) pre bi val cev. Sen di (2013) kot raz log na va ja družbeno-po li - tične oko liščine in us me ri tve po 2. sve tov ni voj ni, kot so po manj ka nje sta no vanj, po dre je nost eko nom skim vi di kom (zmanjševa nje grad be nih stroškov) in stan dardi - za ci ja grad nje, ki so odločilno vpli va li na pri po ročila in me ri la za sta no vanj sko grad njo z vi di ka ve li ko sti sta no vanj. Av tor na va ja, da se zgo do vin ska ozad ja še ved no odražajo v pre vla du joči mi sel no sti, da za ra di niz ke kup ne moči pre bi vals tva večjih sta no vanj ELO B IDVAD Sli ka 11: Ob močja atrij skih hiš, kot so te na Rud ni ku, se po našajo z nad pov prečnimi sta no vanj ski mi raz me ra mi. 62 GEORITEM 28 ne po tre bu je mo, zato po vršin ski sta no vanj ski stan dar di tudi v so dob no sti os ta ja jo na po dob ni rav ni (Sen di 2013). To po tr ju je jo tudi naši re zul ta ti, ki kažejo, da pov - prečna upo rab na sta no vanj ska po vršina na ob močjih no vejše blo kov ske grad nje ni bis tve no večja od občin skega pov prečja; po ne kod je celo iz jem no majh na (v Ce lovških dvo rih samo 20,7 m2 na pre bi val ca). Ker in deks var no sti se stav lja jo zelo raz no vrst ne vse bi ne (lo kal na po plav na ogro - ženost, lo kal na pro met na var nost in stop nja kri mi na li te te), so vred no sti nji ho vih ka - zal ni kov med se boj do kaj šibko po ve za ne. Pro stor sko raz me sti tev in dek sa pri ka zu je sli ka 12. Z vi di ka var nost nih raz mer v naj boljšem bi val nem oko lju živi jo pre bi val ci obrob ja Ljub lja ne, večino ma zu naj av to cest ne ga obroča. Iz po sta vi ti ve lja Novo Po - lje, Po du tik, Brod, Ta cen, Šmart no pod Šmar no goro in ur ba ni zi ra na ru ralna na selja, kot na pri mer Bizo vik, Sne ber je in So stro. To so ob močja, ki niso po plav no ogrožena, števi lo kaz ni vih de janj in pro met nih ne sreč z ude ležbo pešcev pa je majhno. Na dru - gi strani so var nost no naj bolj prob le ma tična ob močja širše mest no sre dišče, Mo ste ter deli Šiške, Bežigrada, Rud ni ka in Viča vzdolž mest nih vpad nic. Gre za pre de le z nad pov prečnim šte vi lom pro met nih ne sreč z ude ležbo pešcev in nad pov prečnim šte vi lom kaz ni vih de janj. To še po se bej ve lja za širše mest no sre dišče ozi ro ma večji del Četrt ne skup no sti Ljub ljana Cen ter. To lah ko po ja sni mo z dejs tvom, da se na tem ob močju za držuje največ lju di, pred vsem občas nih obi sko val cev (di ja kov, štu den tov, tu ri stov, za po sle nih), s čimer pri ha ja do večjega šte vi la in te rak cij med ljud mi, tako kaz ni vih de janj kot konf lik tov med pešci in mo tor ni mi vo zi li. V jav no sti je splošno raz šir je no pre pričanje, da pešce močno ogrožajo tudi ko le sar ji, ven dar po dat ki kažejo, da je v Ljub lja ni de lež takšnih pro met nih ne sreč le 3,5 % in kot tak sko raj za ne mar - ljiv (Po dat ki o pro met nih nesrečah … 2016). Po dat ke o stop nji kri mi na li te te smo za ra di sta ti stične zaup no sti us pe li pri do bi ti zgolj na rav ni ka ta str skih občin, zato so zelo splošni in odražajo oseb no var nost kvečjemu v širšem bi val nem oko lju in ne tudi v ožjem. Obe nem se meje ka ta strskih občin ne uje ma jo z me ja mi četrt nih skup no sti ali nek da njih kra jev nih skup no sti in po družbe - no geo graf skih značil no stih ne raz me ju je jo ho mo ge nih ob močij. Zem lje vid na pri mer raz kri va, da je za hod ni del Fužin var nost no pre cej bolj prob le ma tičen od vzhodnega, kar pa je težko ver jet no in je naj ver jet ne je po sle di ca tega, da za hod ni del Fužin spada v ka ta str sko občino Mo ste, ki med dru gim ob se ga tudi na ku po val no sre dišče BTC, kjer se kot po sle di ca za drževa nja ve li ka šte vi la lju di dom nev no zgo di naj več kaznivih dejanj. Z vi di ka var no sti ve lja v Ljub lja ni po se bej iz po sta vi ti po plav no ogroženost za - ra di rečnih po plav in po plav vo do to kov iz bližnje oko li ce (Na tek 2015). Ob močja rečnih po plav so na po se lje ni po plav ni rav ni ci Ljub lja ni ce in Ižice na se ver nem obrobju Ljub - ljan ske ga bar ja. Ob močja po plav vo do to kov iz bližnje oko li ce so v po rečju ma lih vo do to kov na obrob ju Ljub lja ne, zla sti Go lov ca, kjer se v mest ni pro stor ste ka de set po to kov z izra zi tim kon tra stom med str mi mi gozd na ti mi po vir ni mi deli in po vsem spre me nje nim, de lo ma pod zem nim od to kom sko zi mest ni pro stor (Na tek 2011). 63 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran Takšna sta na pri mer Dol gi po tok nad Zgor njo Hrušico in Bi zo viški po tok z 10-let - no pričako va no po vrat no dobo po plav, v po rečju ka te rih živi skup no 1138 lju di. Še več, 13.036 lju di živi na ob močjih s 100-let no pričako va no po vrat no dobo po plav, ki se v glav nem raz te za jo v južnem delu Ljub lja ne, vzdolž Ljub lja ni ce in nje nih pri - to kov Gra daščice, Glinščice in Ma le ga grab na. To so deli Viča, Rožne do li ne, Ra ko ve jelše, Si bi ri je ter predeli vzdolž Ižan ske in Jurčkove ce ste. Hujše po pla ve, ki so pov - zročile tudi ve li ko gmot no škodo, so te dele Ljub lja ne v zad njem de set let ju pri za de le kar dva krat, leta 2010 in 2014. Po dobno kot za var nost tudi za es tet sko vred nost ve lja, da njen in deks se stav - lja jo zelo raz lične vse bi ne, ki so po sle dično med se boj šibko po ve za ne. Pro stor sko raz me sti tev in dek sa pri ka zu je sli ka 14. Nad pov prečni in deks vseh treh vse bin (ve li - ke po krov no sti z vege ta ci jo, ve li ke pe stro sti kul tur ne de diščine in ve li ke od da lje no sti de gra di ra nih ur ba nih ob močij) ima jo Mur gle, Ko le zi ja, se ver ni del Rožne do li ne, mest - no sre dišče pod vznožjem Graj ske ga griča in ob močje vzdolž Ižan ske ce ste. Iz sto pa jo zla sti ob močja blizu večjih ze le nih po vršin, ka kršna so Kra jin ski park Ti vo li, Rožnik in Šišen ski hrib, Go lo vec in Kra jin ski park Ljub ljan sko bar je. Po se ben pri mer je staro Sli ka 12: In deks var no sti v Ljub lja ni. p NRO Z IJATAM Sli ka 13: Vič je po plav no ogroženo ob močje, ki je bilo na zad nje po plav lje no je se ni 2014, ko smo bili priča za Ljub lja no ne vsak da njim pri zo rom. 64 GEORITEM 28 ZU SA a oblar C km ljan on K b 4 elika ZR σ ju ,5 σ σ 2 ,5 ,5 σ 1 0 ,5 σ ejša cestan ntona M t – a o – – 0 ,5 b o o o 1 aselja L o em 2 j k d d d ,5 ,5 ,5 d m S an 2 1 0 ,5 eja n o R st m – – – 0 m p večja rek 1 U o rna eografski inštitut A V 0 artograf: Jernej Tiran G Avtorja vsebine: Jernej Tiran, Sim K © Podlaga: G g aloZ ica ljanbjuL avaS steoM ikn če d u uR rnČ rad ežigB ter enC ič a V tvid Šišk enŠ 65 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran mest no je dro, ki mu in deks es tet ske vred no sti zmanjšuje slabša po krov nost z ve ge - ta ci jo, na dru gi strani pa je »de diščin ska vroča točka«, saj se po naša z iz jem no kul tur no pe strost jo ozi ro ma ve li ko go sto to ob jek tov raz ličnih ti pov kul tur ne de diščine. Nega - tiv no iz sto pa jo po sa mez na ob močja za Bežigra dom, v Šiški, Mo stah in mest nem sre dišču, ki jim skup no oceno znižuje zla sti bližina de gra di ra nih ur ba nih ob močij. Ta so v Ljub lja ni, pa tudi dru god, že dalj časa po memb na pr vi na mest ne ga pro stora. Nji hov ob seg se je spr va po večal za ra di dein du stria li za ci je in se li tve in du stri je na obrob - je me sta ter za ra di opuščanja ru dar skih in vo jaških ob močij. Po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je ter spre mem bi po li tičnega in gos po dar ske ga si ste ma je s svo ji mi in ve sti ci - ja mi po stal po gla vit ni de jav nik preob li ko va nja me sta in nje go ve ga gra je ne ga oko lja za seb ni ka pi tal (Re ber nik 2007). Zato se de gra di ra na ur ba na ob močja čeda lje po go - ste je po jav lja jo v ob li ki »si vih con«, pred vsem kot mi ru joča grad bišča in grad be ne jame, ki so na sta le za ra di pro pad lih ali še ne rea li zi ra nih pro jek tov – grad nje sta no - vanj skih in po slov nih kom plek sov, pot niškega cen tra in po dob no. Nji hov ob seg se je po nov no po večal po fi nančni kri zi leta 2008, naj bolj v širšem mest nem sre dišču. Sli ka 14: In deks es tet ske vred no sti v Ljub lja ni. p HRVOLA MAIVŽ Sli ka 15: De gra di ra na ur ba na ob močja se v Ljub lja ni v zad njem de set let ju čeda lje po go ste je po jav lja jo v ob li ki mi ru jočih grad bišč, ka kršna je grad be na jama na območju nek da nje ga Ko li ze ja. 66 GEORITEM 28 UZA lar S b C a o R m K a Z k n ljan o 4 b elik σ ju , Sim a M ,5 σ σ n 2 ,5 ,5 σ ejša cesta iran to st 1 0 ,5 σ σ n o n a n t – – – 0 ,5 ,5 več b ej T t A o o o o 1 2 aselja L iran o o in em 2 red j k d d d štitu d d σ m e: Jern ej T ,5 ,5 ,5 S v an 2 1 0 ,5 ,5 ,5 eja n o in i in R a m – – – 0 1 2 m p večja rek U 1 raf: Jern rafskg rja vseb g stetsk eo laga: G E 0 vto arto G do A K © P g aloZ ica ljanbjuL avaS steoM ikn če d u uR rnČ rad ežigB ter enC ičV a tvid Šišk enŠ 67 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran In deks do stop no sti mest nih do brin združuje ka zal ni ke peš do stop no sti os kr - be, sto ri tev, pri mar nih izo braževal nih us ta nov, ze le nih po vršin in pro stočas nih de jav no sti. Nje go vo pro stor sko raz me sti tev pri ka zu je sli ka 16. Naj boljšo peš do stop - nost mest nih do brin (tudi več kot 2,5 stan dard ne ga od klo na od pov prečja) ima jo pre bi val ci širšega mest ne ga sre dišča, in to kljub tako ime no va ni tu ri sti fi ka ci ji ožjega mest ne ga sre dišča in se li tvi ne ka te rih de jav no sti (zla sti tr go vi ne) na mest no obrob - je. Gre za ob močje, ki je v oddal je no sti še spre jem lji ve peš do stop no sti do sta no vanj, je zelo do bro in nad pov prečno oprem lje no z vse mi vr sta mi mest nih do brin, še pose - bej pa iz sto pa po do bri do stop no sti pro stočas nih de jav no sti, zla sti kul tur nih us ta nov, ki so osre do točene v mest nem središču. Nad pov prečno do stop nost mest nih do brin ima tudi večina ob močja zno traj av to cest ne ga obroča. In deks do stop no sti se do kaj ena ko mer no zmanjšuje od sre dišča pro ti obrob ju me sta, kjer je nad pov prečen le v ne - ka te rih do bro oprem lje nih četrt nih sre diščih, kot so Črnuče, Ru ski car, Šen tvid in Za log. Pod pov prečen pa je v večini ur ba ni zi ra nih ru ral nih na se lij na obrob ju me - sta, kot so ob močje vzdolž Ižan ske ce ste, To mačevo, Šmart no ob Savi, Ježa in Kleče, na ob močjih eno družin skih hiš na Dol gem mo stu, Ra ko vi jelši, v Si bi ri ji, delu Vižmarij, pa tudi na ne ka te rih ob močjih or ga ni zi ra ne grad nje eno družin skih hiš, na pri mer Sli ka 16: In deks do stop no sti mest nih do brin v Ljub lja ni. p IČTRAHR EN JAOB Sli ka 17: Sta ro mest no je dro je »de diščin ska vroča točka« in ima naj boljšo do stop nost mest nih do brin, zla sti pros točas nih de jav no sti. 68 GEORITEM 28 UZA lar S b C o R a rin K m n a Z b k o o ljan 4 b elik d σ ju , Sim a M ih σ n ,51 ,5 σ iran to σ σ ejša cesta n estn 0 t – ,5 ,5 ,5 nb a ej T – 0 več t A o o o 1 2 aselja L iran o o in em 2 j k d d štitu st m d d σ e: Jern ej T S o an ,5 ,5 m 1 0 eja n o in i in R n ,5 ,5 ,5 U p m – – 0 1 2 m p večja rek 1 raf: Jern rafskg sto rja vseb g o eo laga: Gd D 0 vto arto G o A K © P g aloZ ica ljanbjuL avaS steoM iknd če u u R rnČ rad ežigB ter enC ičV a tvid Šišk enŠ 69 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran v Po du ti ku, na Dol gem mo stu in v Sne ber jah. To so ob močja, ki ni ma jo v bližini niti os nov ne in fra struk tu re – vrt ca ali os nov ne šole, storitve nih de jav no sti (ban ko mat, le kar na, pošta in zdravs tve ni dom), mar si ka te ro pa niti tr go vi ne z živi li. Gle de na to, da jih na splošno oz načuje majh na go sto ta pre bi vals tva, os krb ne in sto ri tve ne de jav - no sti pa za svoj ob stoj po tre bu je jo do volj red nih (lokalnih) upo rab ni kov, ugo to vi tev ni ne pričako va na. Vsee no med slabše oprem lje ni mi pre de li naj de mo tudi ne ka te ra go ste je po se lje na ob močja, med ka te ri mi iz sto pa blo kov sko na se lje ne pro fit nih sta - no vanj na Dol gem mo stu. Ob močja z naj večjo obre me nje nost jo oko lja, ki smo jo iz me ri li z rav ni jo hrupa ter one snaženo sti zra ka z žve plo vim diok si dom, prašnimi del ci, dušiko vi mi ok si di in dušiko vim diok si dom, so v oz kem pasu vzdolž pro metno naj bolj obre menje nih cest, zla sti glav nih mest nih vpad nic in av to cest ne ga obroča (sli ka 18). Ob močja naj - večje hrup ne obre me nje no sti se v pri mer ja vi z one snaženost jo zra ka raz meščajo pre cej bolj li nij sko, kar pa je tudi po sle di ca bolj gro be re so lu ci je v po stop ku mo de li ra nja one snaženo sti zra ka, ki je bila 200 m (za hrup pa 10 m). Med hrup no naj bolj obre - me nje ni mi pre de li je kar ne kaj sta no vanj skih ob močij – to so zla sti sta rejša pred mest ja Sli ka 18: Indeks obre me nje no sti oko lja v Ljub lja ni. p NA IR J TENRJE Sli ka 19: Med hrup no naj bolj obre me nje ni mi so ob močja vzdolž glav nih cest nih vpad nic, ka kršna je Kar lovška ce sta. 70 GEORITEM 28 UZA lar S b C a o R K m a Z k n ljan o 4 b elik lja σ ju , Sim a M o ,5 σ σ n k 2 ,5 ,5 σ iran to σ σ ejša cesta n 1 0 ,5 st o t – ,5 ,5 nb a ej T – – 0 več t A o o o o o 1 2 aselja L iran o o in em 2 j k d d d štitu jen d d σ e: Jern ej T S an ,5 ,5 ,5 m 2 1 0 ,5 ,5 ,5 eja n o in i in R en U m – – – 0 1 2 m p večja rek 1 raf: Jern rafskg rem rja vseb g b eo laga: G O 0 vto arto G do A K © P g aloZ ica ljanbjuL avaS steoM iknd če u u R rnČ rad ežigB ter enC ičV a tvid Šišk enŠ 71 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran večsta no vanj skih hiš, ki jih je naj več prav ob vpad ni cah, zla sti ob Ce lovški, Do lenjski, Du naj ski in Tržaški ce sti, deli blo kov skih so sesk, ki so bile za sno va ne tako, da nji - hov del sto ji ne po sred no ob pro met ni žili in tako pred stav lja ovi ro za šir je nje hru pa v no tra njost so se ske (na pri mer Šišen ska so se ska 6), ob močja eno družin skih hiš (na pri mer Uli ca bra tov Bab nik) pa tudi ob močja no vejše blo kov ske grad nje (na pri mer Tru bar jev kvart, Tr nov ska vra ta). Hrup no obre me nje na so tudi ob močja vzdolž želez - niških prog in in du strij skih obra tov, ki pa niso zelo ob sežna ozi ro ma le red ko se ga jo do sta no vanj skih ob močij. Ome ni ti ve lja še širše mest no sre dišče, ki ga an ket ne raziska - ve (na pri mer Špes, Ci ga le in Lam pič 2002) uvrščajo med hrup no naj bolj obre me nje na ob močja. Zla sti v sta rem mest nem je dru hrup pov zročajo raz no vrst ne storit ve ne in pro stočasne de jav no sti ter ve li ko šte vi lo pešcev. Upo rab lje ni vhod ni po dat ki tega vira hru pa niso za je li. Po gla vit ni vir zračnega one snaženja s prašnimi del ci, dušiko vi mi ok si di in dušiko vim diok si dom je cest ni pro met, med tem ko je pris pe vek indus tri je in ener - ge ti ke k one snaženju bis tve no manjši. Ob tem pou dar ja mo, da vhod ni po dat ki niso vse bo va li emi sij iz ma lih ku rišč, ki po oce ni Agen ci je Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje Sli ka 20: In deks družbe ne ga oko lja v Ljub lja ni. p NA IR J TENRJE Sli ka 21: Sta no vanj ska so se ska Mo stec ob Ko seškem ba jer ju se med dru gim po naša tudi z zelo ugod no so ci oe ko nom sko se sta vo pre bi vals tva. 72 GEORITEM 28 UZA lar S b C a o R m K k n a Z ljan 4 o b elik σ ju , Sim a M ,5 σ σ n 2 ,5 ,5 σ ejša cesta iran to 1 0 ,5 σ σ n a n ljeo t – – – 0 ,5 ,5 več b ej T o aselja L t A k o o o 1 2 o o in em 2 iran o j k d d d štitu o ,5 ,5 ,5 d d σ m e: Jern ej T an eja n S 2 1 0 ,5 ,5 ,5 o in i in R en m – – – 0 1 2 m p večja rek 1 U žb raf: Jern rafskg ru rja vseb g eo laga: G D 0 vto arto G do A K © P g aloZ ica ljanbjuL avaS steoM iknd če u u R rnČ rad ežigB ter enC a ičV Šišk tvid enŠ 73 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran k skup nim emi si jam del cev PM pris pe va jo kar 66 % in k skup nim emi si jam del cev 10 PM 79 % (Prob le ma ti ka one snaženo sti zra ka z del ci 2016). Raz me sti tev ma lih ku - 2,5 rišč v me stu ni po vsem ena ko mer na in je od vi sna od raz šir je no sti omrežja da ljin ske ga ogre va nja, ki obrob ja Ljub lja ne še ne do se ga. Na splošno ve lja, da je one snaženost zra ka zu naj av to cest ne ga obroča pre cej manjša, kar je raz vid no tudi iz vred no sti skup - ne ga in dek sa obre me nje no sti oko lja. Tako so tam večja skle nje na sta no vanj ska ob močja z zelo ugod no vred nost jo tega in dek sa, na pri mer Za log, Vevče in So stro na vzhodu, Brod, Ta cen in Šmart no pod Šmar no goro na se ve ro za ho du ter Črnuče na se ve ru, zno traj av to cest ne ga obroča pa jih naj de mo v Rožni do li ni ter na Ga ljevi ci in Rudniku. Po ugod nem družbe nem oko lju, ki združuje ka zal ni ke izo braz be ne se sta ve, re - gi stri ra ne brez po sel no sti in pov prečnih do hod kov na pre bi val ca, iz sto pa jo tri ob močja: Mur gle, Ko se ze in no vejši del mest ne ga sre dišča za hod no od Slo ven ske ce ste (sli ka 20). Za nje so značilne nad pov prečne vred no sti vseh treh ka zal ni kov. Med temi ob - močji ne ko li ko iz sto pa jo Mur gle, kjer ima več kot po lo vi ca (56,3 %) pre bi val cev višjo ali vi so ko izo braz bo, pov prečna bru to os no va za do hod ni no na pre bi val ca pa je 18.599 evrov (po dat ki so za leto 2013). Ugod no so cial no se stavo ima jo tudi večji del Bežigra da, Rožna do li na, Ga lje vi ca, Tr no vo, pre del v bližini Šmar ne gore (Vižmar - je, Brod, Ta cen, Šmart no pod Šmar no goro), Črnuče in Po du tik. Re ber nik (2002a) ta ob močja uvršča v po se ben tip so cial no geo graf ske zgrad be, za ka te re ga so značilni vi sok so ci oe ko nom ski po ložaj last ni kov in skup ne mor fo loške značil no sti stavb; večinoma so to plan sko in or ga ni zi ra no zgra je ne za ključene so se ske eno družin skih, večino ma ve rižnih ali atrij skih hiš, ki jih oz načuje enot na ur ba ni stična po do ba. Manj ka ko vost no družbeno oko lje je na splošno značilno za vzhod ni del Ljub lja ne (zla sti Mo ste in To mačevo), v za hod nem delu pa tudi za ob močja blo kov ske grad nje v Drav ljah (Bri le je va uli ca) in Šiški (Li to stroj ski blo ki in Ce lovški dvo ri) ter ob močja pod standard nih eno družin skih hiš, ka kršni sta Ra ko va jelša in Si bi ri ja. Za sled nji so na pri mer značilni okrog 20-od stot na stop nja brez po sel no sti in izra zi to pod pov prečni do hod ki – na obeh ob močjih manj kot 8000 evrov bru to os no ve za do hod ni no. Oz - načuje ju tudi veli ka et nična he te ro ge nost in več kot po lo vi ca ne slo ven ske ga pre bi vals tva, kar bi lah ko bilo z vi di ka ka ko vo sti družbe ne ga oko lja prob le ma tično, a se po iz ja vah pre bi val cev to ne odraža v et nični ne strp no sti (Re ber nik 2015). So - ci oe ko nom ska zgrad ba Ljubljane je naj ver jet ne je bolj drob no di fe ren ci ra na, ven dar je v ra zi ska vi za ra di ve li ko sti upo rab lje nih pro stor skih enot ne ko li ko za bri sa na. In deks po go jev za mo bil nost združuje ka zal nike treh vse bin: koe fi cien ta do stop - no sti av to bu sne ga pro me ta, od da lje no sti najb ližjega pri ključka na av to ce sto ali hi tro ce sto in peš do stop no sti najb ližjega po sta ja lišča si ste ma za iz po so jo ko les Bi ci ke LJ. Pro stor sko raz me sti tev in dek sa pri ka zu je sli ka 22. Naj bolj raz no vrst ne po go je za mo - bil nost, ki po sred no po na zar ja jo zmožnost pre mi ka nja oseb med raz ličnimi pro sto ri, Sli ka 22: In deks po go jev za mo bil nost v Ljub lja ni. p 74 GEORITEM 28 UZA lar S b C a o R m K a Z k n ljan o 4 b elik σ ju , Sim a M st ,5 σ σ n o 2 ,5 ,5 σ ejša cesta iran to 1 0 ,5 σ σ n iln t – n a – – 0 ,5 ,5 več b ej T b t A o o o o 1 2 aselja L iran o o o in em 2 j k d d d štitu m d d σ m e: Jern ej T ,5 ,5 ,5 S an 2 1 0 ,5 ,5 ,5 eja n o in i in R m – – – 0 1 2 m p večja rek U 1 ji zao raf: Jern rafskg g rja vseb g o eo laga: G P 0 vto arto G do A K © P g aloZ ica ljanbjuL avaS steoM iknd če u u R rnČ rad ežigB ter enC ičV a tvid Šišk enŠ 75 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran NA IR J TENRJE Sli ka 23: Bavar ski dvor je osred nje pro met no voz lišče mest ne ga pot niškega pro me ta v Ljub lja ni, ob ka te rem je tudi po sta ja lišče Bi ci ke LJ-a. ima jo pre bi val ci širšega mest ne ga sre dišča, Bežigra da, Šiške in Dra velj. Ta ob močja iz sto pa jo po zelo do brih av to bu snih po ve za vah, ki so posledi ca bližine po sta ja lišč s pogo sti mi vožnja mi mest nih av to bu sov. Takšna po sta ja lišča so ob večini mest nih vpad nic, kjer je si cer tudi ve li ka go sto ta pre bi vals tva, de jav no sti in de lov nih mest: ob Slo ven ski, Du naj ski, Ce lovški in Za loški ce sti (sli ka 7; za po drob nejše re zul ta te glej Ti ran, Mla de no vič in Kob lar 2015). Na ve de na ob močja ima jo tudi do bro do stop - nost po sta ja lišč Bi ci ke LJ-a, ki so večino ma v mest nem sre dišču ter ob vpad ni cah in frek vent nejših av to bu snih po sta ja liščih. Do stop nost najb ližjega priključka na av tocesto ali hi tro ce sto je po pričako va njih naj boljša v Šen tvi du, Šiški, Drav ljah, za Bežigra - dom in v Po lju, ki so bli zu av to cest ne ga obroča ozi ro ma go renjske av to ce ste. Čeprav izračuna ne časov ne raz li ke med po sa mez ni mi ob močji v Ljub lja ni niso zelo ve li ke, saj se gib lje jo od ene do sed mih mi nut, so za ra di pro met nih za sto jev, zla sti v času pro met ne ko ni ce, de jan sko večje. Naj slabše po go je za mo bil nost ima jo pre bi val ci Za - lo ga in So stra na skraj nem vzhod u Ljub lja ne, pa tudi ne ka te rih pre de lov bližje mest ne ga sre dišča, ka kršna sta Ga lje vi ca in Vr hov ci. Ob tem je tre ba do da ti, da se bodo po go ji za mo bil nost z av to mo bi lom pre bi val cem Vr hov cev kma lu iz boljšali, saj bo pred vi - do ma spom la di leta 2017 zgra je na po ve za va med Ce sto na Vr hov ce in Tržaško cesto, ki bo skrajšala po to val ni čas do najb ližjega av to cest ne ga pri ključka. 76 GEORITEM 28 4.2 Ka ko vost bi val ne ga oko lja kot ce lo te Pro stor sko raz me sti tev skup ne ga in dek sa bi val ne ga oko lja za Ljub lja no prika - zu je sli ka 24. Med večjimi sta no vanj ski mi ob močji se z naj boljšo ka ko vost jo bi val ne ga oko lja v Ljub lja ni po našajo Mur gle, Tr no vo, Rožna do li na in za hod ni del mest ne ga sre dišča, kjer je skup ni in deks večino ma za več kot 1,5 stan dard ne ga od klo na večji od pov prečja. V nad pov prečnih bi val nih raz me rah (od 0,5 do 1,5 stan dard ne ga od - klo na od pov prečja) živi jo tudi pre bi val ci večjega dela Bežigra da, se ve ro za hod ne ga dela Ljub lja ne (Ko se ze, Po du tik, Kam na go ri ca, Vižmar je, Brod) in Črnuč. Ta ob močja ima jo zelo ugod no družbeno oko lje in sta no vanj ske raz me re, nad pov prečno oce no pa so pra vi lo ma pre je la tudi pri večini os ta lih vse bin. Ob močja s slabšimi bi val ni mi raz me ra mi so pod stan dard ni so se ski eno družin skih hiš Ra ko va jelša in Si bi ri ja (po - ne kod tudi za več kot –2,5 stan dard ne ga od klo na od pov prečja), To mačevo in os ta la ur ba ni zi ra na ru ral na na se lja v se ve ro vz hod nem delu Ljub lja ne, večji del Most, Vod - mat in Ze le na jama v bližini nek da njih in du strij skih obra tov, Dol gi most ter del Šiške okrog nek da nje to var ne Litostroj, vključno z no vejšo blo kov sko so se sko Ce lovški dvori. Za ta ob močja je značilno ko pičenje manj ugod nih bi val nih raz mer: slabših sta no - vanj skih raz mer, manjše es tet ske vred no sti, po ne kod tudi večje obre me nje no sti oko lja in slabše do stop no sti mest nih dobrin, vsem pa je skup no manj ugod no družbeno oko - lje ozi ro ma slabša so ci oe ko nom ska se sta va pre bi vals tva, ki je prav tako po ka za telj slabšega bi val ne ga oko lja kot ce lo te. Pro stor ska raz me sti tev ka ko vo sti bi val ne ga oko lja v Ljub lja ni, kot smo jo izračuna li v naši ra zi ska vi, je nas ploh zelo po dob na ti sti v ra zi ska vi o živ ljenj ski rav ni (Krevs 2002), kjer je av tor z Bor do vo me to do (ran gi ra njem vred no sti po sa mez nih ka zal ni - kov in računa njem neob težene ga pov prečnega ran ga) na pod la gi de ve tih vi di kov živ ljenjske rav ni in nji ho vih dvaind vaj se tih ka zal ni kov izračunal skup ni in deks živ - ljenj ske rav ni na rav ni kra jev nih skup no sti. Tudi v tej ra zi ska vi so po zi tiv no iz sto pa le kra jev ne skup no sti v širšem mest nem sre dišču in od nje ga ne ko li ko bolj od da lje ne Mur gle, nega tiv no pa kra jev ne skup no sti v vzhod nem in ju govz hod nem delu Ljub - lja ne. Po se ben pri mer je sta ro mest no je dro, za ka te re ga so značilne »bi po lar ne« bi val - ne raz me re: ima nad pov prečno do stop nost vseh vrst mest nih do brin, nad pov prečno es tet sko vred nost (iz sto pa zla sti po pe stro sti kul tur ne de diščine) in zelo do bre po - go je za mo bil nost, pred vsem za ra di zelo do brih av to bu snih po ve zav in šte vil nih po sta ja lišč Bi ci ke LJ-a. Skup no oce no, ki je si cer še ved no nad povprečna, mu zmanjšuje - jo slabša oce na var no sti za ra di večje stop nje kri mi na li te te, ve li ka pov prečna sta rost stavb ne ga fon da in tudi slabša oce na sta no vanj skih raz mer. Po se bej ve lja iz po sta vi ti Mur gle na eni stra ni ter Ra ko vo jelšo s Si bi ri jo na drugi. Gre za pri mer so sed njih, sti ka jočih se sta no vanj skih ob močij, ki se po ka ko vo sti bi - val ne ga oko lja izra zi to raz li ku je ta. V Mur glah sta so ci oe ko nom ska se sta va pre bi vals tva 77 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran in sta no vanj ske raz me re zelo ugod na (sled nje zla sti za ra di nad pov prečne ve li ko sti sta no vanj), na Ra ko vi jelši in v Si bi ri ji, ki sta naj večji ob močji črnih gra denj v Ljub - lja ni, pa sta ti vse bi ni zelo neu god ni; sta no vanj ske raz me re tudi z vi di ka oprem lje no sti s ko mu nal no in fra struk tu ro. To ob močje na mreč še ved no ni v ce lo ti pri ključeno na kana li za cij sko omrežje, čeprav je to v iz grad nji. Mur gle ima jo boljšo oce no es tet ske vred no sti, pred vsem za ra di do bre po krov no sti z ve ge ta ci jo, in ne ko li ko boljši oce ni lo kal ne po plav ne ogroženo sti in do stop no sti mest nih do brin. V ra zi ska vah se je si - cer že večkrat po ka za lo, da so za Ljub ljančane Mur gle ena naj bolj pri vlačnih so sesk, Ra ko va jelša pa ena naj manj pri vlačnih (na pri mer Žibret 2010). Naši re zul ta ti se tako uje ma jo z zaz na vo pre bi val cev. Mur gle ima jo si cer po mne nju stro kov nja kov tudi šte - vilne dru ge od li ke, ki jih je kvan ti ta tiv no težje ovred no ti ti: za mi ke stavb, ki za go tav lja jo za seb nost, ure je ne pešpoti, pro stor sko ce lo vi tost, ločitev mi ru jočega pro me ta od sta - no vanj in po dob no (Ljub ljan ske Mur gle 2015). Ra ko vo jelšo in Si bi ri jo pa av tor ji večino ma uvrščajo med de gra di ra na sta no vanj ska ob močja, saj ima ta po leg ženašte - tih po manj klji vo sti tudi ne ka te re težje iz mer lji ve, de ni mo smrad za ra di neu re je ne ka na li za ci je, za ne mar je no oko li co ne ka te rih stavb in ob li kov no nee not nost, s čimer Sli ka 24: Skup ni in deks bi val ne ga oko lja v Ljub lja ni. p REMU KRETEP Sli ka 25: Med ob močja z naj boljšo ka ko vost jo bi val ne ga oko lja kot ce lo te spa da soseska prit ličnih atrij skih hiš v Mur glah. 78 GEORITEM 28 ZU SA oblar C a lja km on K o ljanb 4 k elika ZR o ju a σ,5 σ σ eg 2 ,5 ,5 σ 1 0 ,5 σ σ ejša cesta ntona M ln n a a t –o – – 0 ,5 ,5 več aselja L b iv o o o 1 2 o o in em 2 j k d d d d d σ m S st b te an ,5 ,5 ,5 2 1 0 eja n o R o ,5 ,5 ,5 m – – – 0 1 2 m p veèja rek U v 1 oka t celo eografski inštitut A o K k 0 artograf: Jernej Tiran G Avtorja vsebine: Jernej Tiran, Sim K © Podlaga: G g aloZ ica ljanbjuL avaS steoM ik če n u d rn uR Č rad ter ežigB enC ičV a tvid en Šišk Š 79 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran so ne za do voljni tudi tam kajšnji pre bi val ci (Re ber nik 2015). Ob tem je tre ba do da ti, da si v zad njem času ljub ljan ske mest ne ob la sti močno pri za de va jo za iz boljšanje tam - kajšnjih bi val nih raz mer, zla sti z iz grad njo in ob no vo ko mu nal ne in fra struk tu re ter ure ja njem parkovnih po vršin. 4.3 Ka ko vost bi val ne ga oko lja z ob teževa njem del nih in dek sov V an ket ni ra zi ska vi o po me nu vse bin bi val ne ga oko lja je so de lo va lo 145 pre bi - val cev Ljub lja ne, od tega 34 mla dih do 35 let brez otrok, 35 oseb z odraščajočimi otro ki, 64 oseb sred nje ge ne ra ci je (od 36 do 65 let) in 12 oseb sta rejše ge ne ra ci je (66 let in več). Ugo to vi li smo, da pre bi val ci pri pi su je jo ve lik po men večini vse bin bi val ne ga okolja, saj so na šest sto penj ski les tvi ci v pov prečju le tri vse bi ne oz načili kot manj po membne. Kot je raz vid no na sli ki 26, so bile na splošno naj višje ovred no te ne vse - bi ne s po dročij es tet ske vred no sti, var no sti, obre me nje no sti oko lja in sta no vanj skih raz mer. An ke ti ran ci so ne ko li ko manjši po men pri pi sa li peš do stop no sti mest nih dobrin, z iz jemo bližine ze le nih po vršin, skup no tret je naj po memb nejše bi val ne preferen ce. Vprašanim se zdi jo manj po memb ni (pov prečje manj kot 3,5) bližina po sta ja lišča za iz po so jo ko les, so ci oe ko nom ske značil no sti oko liških pre bi val cev in bližina priključka na av to cesto ali hi tro ce sto. Če re zul ta te pri mer ja mo s ti sti mi iz dru gih ra zi skav, ugo - to vi mo, da se bi val ne pre fe ren ce an ke ti ra nih Ljub ljančanov bis tve no ne raz li ku je jo od bi val nih pre fe renc Slo ven cev, ki si želi jo žive ti v ure je nem, mir nem in var nem okolju (na primer Hočevar s so de lav ci 2004; Man dič in Cir man 2006; Ko zi na 2013). prisotnost okoliške vegetacije velikost stanovanja peš dostopnost do zelenih površin varnost pred poplavami kakovost zraka odsotnost kriminala v bližini ni vizualno mote i č h objektov odsotnost hrupa s ceste, železnice ali/in iz industije peš dostopnost do trgovin z živili, hipermarketov dobre avtobusne povezave lokalna prometna varnost peš dostopnost do storitev peš dostopnost do izobraževalnih ustanov starost stanovanjske stavbe peš dostopnost do prosto a č snih dejavnosti pestrost kulturne dediš in č e bližina priklju ka n č a avtocesto ali hitro cesto zna i č lnosti okoliških prebivalcev bližina postajališ a za izp č osojo koles (BicikeLJ) 1 2 3 4 5 6 1 = povsem nepomembno; 6 = zelo pomembno Sli ka 26: Vred no te nje po me na vse bin bi val ne ga oko lja med Ljub ljančani. 80 GEORITEM 28 velikost stanovanja varnost pred poplavami odsotnost kriminala v bližini ni vizualno motečih objektov peš dostopnost do trgovin z živili, hipermarketov peš dostopnost do storitev peš dostopnost do izobraževalnih ustanov starost stanovanjske stavbe peš dostopnost do prosto a č snih dejavnosti pestrost kulturne dediš in č e 1 2 3 4 5 6 1 = povsem nepomembno; 6 = zelo pomembno osebe srednje in mladi brez otrok osebe z odraščajočimi otroki starejše generacije Sli ka 27: Iz bra ne vse bi ne bi val ne ga oko lja, kjer med sku pi na mi pre bi val cev Ljub lja ne pri ha ja do naj večjih raz lik pri vred no te nju nji ho ve ga po me na. Preučili smo tudi pomen po sa mez nih vse bin med sku pi na mi pre bi val cev. Sred - njo in sta rejšo ge ne ra ci jo smo obrav na va li sku paj, saj kljub pri za de va njem ni smo pre je li do volj iz pol nje nih vprašal ni kov od pre bi val cev, sta rih več kot 65 let. Raz li ke med sku - pi na mi pre bi val cev niso zelo veli ke (sli ka 27). Za ni mi vo je, da mlajši an ke ti ran ci večini vse bin pri pi su je jo ne ko li ko manjši po men kot os ta li. Možno je, da nji ho ve bi val ne pre fe ren ce še niso do končno izob li ko va ne ali pa so manj občut lji vi na mo teče ele - men te in po ja ve, značil nejše za večja me sta (vi zual no mo teči ob jek ti, kri mi nal). Ose be z odraščajočimi otro ki iz sto pa jo po tem, da višje vred no ti jo peš do stop nost izo braževal - nih us ta nov in ve li kost sta no va nja, kar je gle de na nji ho vo živ ljenj sko ob dob je in z njim po ve za ne po tre be pričakovano. Da bi pre ve ri li, ko li ko bi val ne pre fe ren ce an ke ti ra ne ga pre bi vals tva vpli va jo na re zul ta te vred no te nja, smo od go vo re ce lot ne an ke ti ra ne po pu la ci je pre tvo ri li v uteži, z nji mi ob težili stan dar di zi ra ne del ne in dek se po sa mez nih vse bin in jih sešteli. Slika 28 pri ka zu je raz li ke v z-vred no stih med ob teženim in neob teženim skup nim in dek som bi val ne ga oko lja. Na mo dro obar va nih ob močjih se je z-vred nost ob težene ga skup - ne ga in dek sa v pri mer ja vi z neob teženim zmanjšala, na rdeče obar va nih ob močjih Sli ka 28: Raz lika v z-vred no sti med neob teženim in ob teženim izračunom skup ne ga in dek sa ka ko vo sti bi val ne ga oko lja. p str. 82 81 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran UZA lar S b C in a o R m K a Z im k n ljan o 4 b elik m σ0 σ5 σ ju , Sim o a M težen n ,5 ,2 5 σ σ n b 0 0 ,2 0 0 ejša cesta iran to ču ,5 n eo t – – 0 ,5 n a o o 0 b ej T o t A n o t 0 aselja L iran d d o em 2 ed izra j k 0 5 d štitu ,5 ,2 5 m e: Jern ej T S m im an 0 0 ,2 eja n o in i in R a m – – 0 več k m p večja rek U en 1 raf: Jern rafskg zlika tež rja vseb g b eo laga: G R o 0 vto arto G do A K © P g aloZ ica ljanbjuL avaS steoM če udnik u R rnČ rad ežigB ter enC ič a V tvid Šišk enŠ 82 GEORITEM 28 pa po večala. Po obteženem izračunu se je po večal skup ni in deks ti stim ob močjem, ki so ime la v neob teženem izračunu več bo lje oce nje nih vse bin z večjim po me nom ali več slabše oce nje nih vse bin z manjšim po me nom (na pri mer Za log s pod pov prečno do stop nost jo av to cest ne ga priključka). Nas prot no pa je ob teženi izračun zmanjšal skup ni in deks ti stim ob močjem, ki so ime la v neob teženem izračunu več slabše oce - nje nih vse bin z večjim po me nom ali več bo lje oce nje nih vse bin z manjšim po me nom (na pri mer Mur gle z zelo ugod no so ci oekonom sko se sta vo). Večja raz li ka med indek - so ma je na sta la tudi tam, kjer vred no sti po sa mez nih neob teženih in dek sov močno od sto pa jo od mest ne ga pov prečja, na pri mer v oko li ci de gra di ra nih ur ba nih ob močij. V pov prečju pa so raz li ke med izračuno ma do kaj majhne, saj so le na manjših ob - močjih večje od po lo vi ce stan dard ne ga od klo na, kar po tr ju je tudi maj hen stan dard ni od klon raz lik med obe ma oce na ma (0,20). Do da ja nje uteži del nim in dek som ima to rej na re zul ta te vred no te nja le maj hen vpliv. To ne po me ni, da je obteževa nje ne - po treb no, saj smo z njim do bi li boljše lo kal ne oce ne. Večje raz li ke bi se po ja vi le, če bi ob teževa li tudi vse bin ske sklo pe, ne le po sa mez nih vse bin. Opo zo ri ti je tre ba, da je re zul tat vsa ke ga agre gi ra nja del nih ocen v skup no oce - no (v našem pri me ru an ket nih od go vo rov v uteži) splošna oce na, ki se odda lji od po sa mez ni ko ve ga mne nja. Obe nem an ket ni od go vo ri te me lji jo na ne slučaj nost nem vzor cu, ki po de mo graf ski se sta vi ni re pre zen ta ti ven, zato od go vo rov ni mo goče pos - plošiti na ce lot no po pu la ci jo Ljub lja ne. Dob lje ni re zul ta ti so zato zgolj po na zo ri tev, v ko likšni meri raz li ke med bi val ni mi pre fe ren ca mi vpli va jo na re zul ta te vred no te - nja bi val ne ga oko lja. 5 Ovred no te nje vhod nih po dat kov, ka zal ni kov in re zul ta tov Re zul ta ti pričujoče mo no gra fi je so ena red kih ce lo vi tih in pro stor sko bolj na tančnih ocen kakovo sti bi val ne ga oko lja v Ljub lja ni, pa tudi me stih nas ploh. Pri pri do bi va - nju vhod nih po dat kov, ob li ko va nju ka zal ni kov in računa nju in dek sov smo na le te li na šte vil ne iz zi ve in ome ji tve, ki jih želi mo po drob ne je pred sta vi ti. Ne ka te re vse bi ne bi val ne ga okolja smo za ra di po manj ka nja us trez nih po dat kov iz me ri li zgolj po sred no. To ve lja na pri mer za vse bi ne iz sklo pa sta no vanj skih raz - mer, ki smo jih iz me ri li s sta rost jo sta no vanj ske stav be, oprem lje nost jo s ko mu nal no in fra struk tu ro in ve li kost jo sta no vanj. Dejan ska ka ko vost sta no vanj ozi ro ma ožjega bi val ne ga oko lja je od vi sna še od šte vil nih dru gih de jav ni kov, za ka te re ni nuj no, da so po sle di ca sta ro sti sta no vanj in nji ho ve ve li ko sti, ka kršni so na pri mer raz po re ditev in ve li kost po sa mez nih pro sto rov (tlo ris), sta no vanj ska mi kro kli ma (vla ga, osončenost, tem pe ra tu ra), ka ko vost stavb ne ga po hištva, to plot na ter zvočna izo la ci ja in po dobno. Ka ko vost teh pr vin se med sta no va nji ozi ro ma sta no vanj ski mi stav ba mi, ki pred stav - lja jo te melj no pro stor sko eno to našega mer jenja, po memb no raz li ku je in je v ve li ki 83 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran meri od vi sna tudi od raz po ložlji vih fi nančnih sred stev pre bi val cev. Oce na sta no vanjskih raz mer je bila ne ko li ko okr nje na za ra di ne do stop no sti us trez nih vhod nih po dat kov. Tako žal ni smo raz po la ga li s po dat ki o energetski učin ko vi to sti po sa mez nih stavb. Gle de na na raščajočo ener get sko revščino in za ve ze za po večanje ener get ske učinkovi - to sti, kot je spre jet je Lo kal ne ga ener get ske ga kon cep ta do leta 2020, bi bila vključitev te vse bi ne več kot do bro došla. Okrog 70 % stavb v ljub ljan skem sta no vanj skem fondu je sta rih več kot 30 let, ta krat pa še niso bili spre je ti us trez ni stan dar di za učin ko vito rabo ener gi je. Večina teh stavb še ved no ni ener get sko sa ni ra na (Tka lec in Živčič 2014), to pa po me ni večje to plot ne iz gu be in s tem večje stroške. Ka ko vost bi val ne ga oko lja zgolj po sred no po na zar ja tudi oce na lo kal ne pro met - ne var no sti, ki smo jo iz me ri li s šte vi lom pro met nih ne sreč z ude ležbo pešcev v 500-me tr skem pol me ru. Iz pro stor ske raz me sti tve pro met nih ne sreč lah ko ugo - tovimo, da je vred nost ka zal ni ka od vi sna pred vsem od go sto te pešcev, ki se zno traj me sta pre cej raz li ku je in je naj ver jet ne je naj večja v mest nem sre dišču in na ku po valnih sre diščih. Zato težko skle pa mo, da je na ob močjih z večjo go sto to pešcev pro met na varnost slabša ozi ro ma, da ima tam pešec večjo možnost, da ga po vo zi av to mo bil. Oce no pro met ne var no sti bi bilo zato smi sel no nad gra di ti s šte vi lom pešcev in vo - zil ter pri tem upošte va ti tudi fi zične na pra ve in ukre pe za umir ja nje pro me ta, ki do ka za no vpli vajo na večjo pro met no var nost. V ra zi ska vi žal tudi teh po dat kov ni - smo ime li na vo ljo. Obe nem ve lja opo zo ri ti, da so pro met ne ne sreče samo eden od ka zal ni kov pro met ne var no sti. Na občutek var no sti, pri jet no sti ali stra hu pred av - to mo bi li, ki je z vi di ka kakovo sti bi va nja prav tako po mem ben, vpli va jo tudi dru gi de jav ni ki, kot so var ni in ure je ni pločniki, pešpoti in pre ho di za pešce. Za ra di ne do stop no sti us trez nih po dat kov za vred no te nje bi val ne ga oko lja z vi - di ka var no sti ni smo vključili oce ne po tre sne ogroženo sti, ki je v Ljub lja ni kot enem od naj bolj po tre sno ogroženih ob močij v Slo ve ni ji zelo po mem ben de jav nik var no - sti, hkra ti pa tudi di fe ren cia ci je bi val ne ga oko lja. Stav be v Ljub lja ni so zelo raz lično po tre sno var ne (Ki lar in Kušar 2009), med po sa meznimi ob močji pa so občutne razli - ke v pos pešku tal (Zu pančič s so de lav ci 2003). Oce na po tre sne ogroženo sti po sa mez nih stavb v Ljub lja ni je si cer bila iz de la na in te me lji na vhod nih po dat kih iz Re gi stra ne - pre mičnin (Oce na po tre sne ogroženo sti … 2015), a zaradi ne za nes lji vih vhod nih po dat kov, pa tudi raz lik v do dat ni no sil no sti stavb, ki bi jo bilo možno iz me ri ti le s potre sno ana li zo vsa ke po sa mez ne stav be, po mne nju av tor jev ni pri mer na za na - tančnejše vred no te nje (Ki lar in Kušar 2009). Ob jek ti vi za ci ja estet ske vred no sti mest ne ga pro sto ra ni lah ka na lo ga. Vi di ke es - te ti ke, kot so ure je nost, ob li kov na enot nost, upošte va nje člo ve ko ve ga me ri la in po dob ne, je na mreč zelo težko ob jek tiv no ovred no ti ti. Ven dar šte vil ne ra zi ska ve kažejo, da rav no es tet ska vred nost bival ne ga oko lja naj bolj pri po mo re k za do voljs tvu z biva - njem, zato oce nju je mo, da je kljub ome ji tvam pri mer je nju vključitev tega vse bin ske ga sklo pa smi sel na, v pri hod nje pa ve lja v nje go vo mer je nje vložiti do dat ne na po re. V naši 84 GEORITEM 28 ra zi ska vi smo es tetsko vred nost med dru gim po na zo ri li s po krov nost jo z ve ge ta cijo v 100-me tr skem pol me ru, izračuna no z nad zo ro va no pik sel sko kla si fi ka ci jo di gi talnega or to fo to po snet ka, in do dat nim gla je njem z orod jem za izračun sre diščne sta ti sti ke. Čeprav so bili re zultati za do vo lji ve ka ko vo sti, bi jih ve lja lo na do me sti ti z upo ra bo zah - tev nejše, a na tančnejše ob jekt ne kla si fi ka ci je, ki bolj za nes lji vo raz ločuje po sa mez ne vr ste ve ge ta ci je, in višje ovred no ti ti po kri tost z dre ve si in goz dom. Dre ve sa na mreč za ra di svo jih last no sti, ka kršne so za go tav lja nje sen ce, čiščenje zra ka in za go tav lja - nje za seb no sti, bi va nju pri našajo več ko ri sti kot ze le ni ce. Obrav na va ti in ovred no ti ti bi bilo smi sel no tudi vod ne po vršine, ki prav tako po zi tiv no vpli va jo na člo ve ko vo počutje, in kakovost bi va nja na po sa mez ni lo ka ci ji: tako na pri mer sta no vanj ska so - se ska Mo stec ve lja za nad stan dard no tudi ali pred vsem za ra di lege v ne po sred ni bližini Ko seškega ba jer ja, ra zi ska ve pa kažejo, da so prav vod ne po vršine gle de na pri vlačnost ozi ro ma le po to naj višje ovred no te ne (na pri mer Smre kar, Po laj nar Hor vat in Er har - tič 2016). Po manj klji vo sti ima tudi ka zal nik pe stro sti kul tur ne de diščine. Me ri la za uvr stitev po sa mez nih ob jek tov in ob močij na sez nam kul tur ne de diščine so odraz osred njega na me na tega seznama, to je vars tva in ohra nja nja kul tur ne de diščine. Ven dar so ne - ka te ri ob jek ti kul tur ne de diščine v zelo sla bem sta nju, zato lah ko na pod la gi uvr sti tve na ta sez nam o večji es tet ski vred no sti ne ke ga ob močja skle pa mo zgolj po sred no. Upo - ra ba od da lje no sti de gra di ra nih ur ba nih ob močij kot ene ga od to vrst nih ka zal ni kov se zdi upra vičena, ven dar se tudi pri njem po ra ja jo šte vil na vprašanja, od go vo ri na - nje pa po memb no vpli va jo na re zul ta te vred no te nja. Na ka te ri stop nji de gra da ci je je ob močje takšno, da po stane ne pri vlačno in mo teče za bi va nje? Ka te re »sive cone« je pri tem smi sel no upošte va ti – tudi ti ste, ki jih po rašča ve ge ta ci ja? Ali so za ra di ne - pri vlačnega vi de za za bi va nje prav tako mo teči še de lu joči in du strij ski obra ti ali dru ge po zi da ne po vršine, kot na pri mer de lu joča grad bišča, nad zem ne par kir ne ga raže ali zane mar je ne stav be? V ko likšni meri na vi zual no ne pri vlačnost vpli va ve li kost degra di ra ne ga ob močja? Gre za vprašanja, na ka te re ni mo goče naj ti enoz načnega od go vo ra in se pri opre de li tvi tega, kaj ni pri vlačno ozi ro ma je mo teče za bi va nje, naj - ver jet ne je ne mo re mo izog ni ti sub jek tiv no sti. Mo de li ra nje peš do stop no sti mest nih do brin, ki smo ga iz ved li na pod la gi funk - cij zmanjševa nja z raz da ljo, v pri mer ja vi z eno stav nejšimi me to da mi po me ni ve lik korak na prej. Z an ke ti ra njem smo do ka za li, da se pri prav lje nost za hojo raz li ku je med po sa mez ni mi mest ni mi do bri na mi in se z raz da ljo ne zmanjšuje li near no. Po leg na - tančno sti je pred nost me to de dejs tvo, da te me lji na oce ni pre bi val cev in ne na ur ba ni stičnih nor ma ti vih, ki so ve li ko krat do ločeni brez us trez ne pod la ge. Ena od ome ji tev takšnega mer je nja je dejs tvo, da se člo ve ko vo do je ma nje časov ne od da lje - no sti lah ko bis tve no raz li ku je od de jan ske pri prav lje no sti za hojo. Ra zi ska ve kažejo, da na od ločitev o upora bi hoje kot načina po to va nja vpli va jo tudi šte vil ni dru gi de - jav ni ki, kot so pri jet nost, var nost, težav nost in iz ve dlji vost, ki jih v vred no te nje ni smo 85 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran za je li. Še bolj pa na re zul ta te vred no te nja vpli va opre de li tev po sa mez nih vrst mest - nih do brin, med kate ri mi kot naj bolj prob le ma tične iz po stav lja mo ze le ne po vršine. Ver telj Na re do va in Si mo ne ti je va (2011) ugo tav lja ta, da v Slo ve ni ji za opre de li tev zele - nih po vršin sploh ni ma mo enot nih, splošno ve ljav nih iz ho dišč. Obe nem je upo rab nost raz po ložlji vih po datkov nih zbirk pre cej ome je na. Ko li kor nam je zna no, Mest na občina Ljub lja na nima ažuri ra nih po dat kov o de jan ski rabi tal, ki bi vse bo va li tudi ob sto - ječe ze le ne po vršine. Zato smo si pri nji ho vi do ločitvi mo ra li po ma ga ti z dru gi mi gra di vi in se pri tem opreti tudi na sub jek tiv no pre so jo. Do ločene po manj klji vo sti ima tudi oce na obre me nje no sti oko lja, ki smo jo iz - me ri li z oce na ma hru pa in one snaženo sti zra ka. Av tor ji stra teške kar te hru pa MOL na pri mer opo zar ja jo na na pa ke v vhod nih po dat kih, zato kar te ni mogoče z za dostno za nes lji vost jo upo rab lja ti za obra to val ni mo ni to ring (No ve la ci ja kar te hru pa … 2014). Oce na hru pa ne vse bu je ne ka te rih vi rov hru pa, ka kršen je na pri mer hrup z uli ce ali s pri re di tev, zato je na ob močjih z ve li ko osre do točenost jo obiskoval cev in živah nim uličnim do ga ja njem (na pri mer v mest nem sre dišču) po manj klji va. Mo del ska oce - na one snaženo sti zra ka pa je ne ko li ko okr nje na v delu, ki se na naša na one snaženost zra ka iz ener ge ti ke, saj v državi ne ob sta ja evi den ca ma lih ku rišč. Domnevno se v po - sa mez nih de lih me sta po jav lja jo tudi raz li ke v ka ko vo sti pit ne vode, saj se Ljub lja na os kr bu je iz pe tih črpa lišč. Ven dar v vo do vod nem si ste mu pri ha ja do mešanja vode iz več črpa lišč, zato vred no te nja na pod la gi fi zi kal nih in ke mij skih last nosti vode ali po ten cial ne ogroženo sti po sa mez ne ga črpa lišča ni mo goče iz ve sti. Kljub temu oce - nju je mo, da je obre me nje nost oko lja eden iz med naj bo lje oce nje nih vse bin skih sklo pov, saj smo ime li na raz po la go zelo ka ko vost ne vhod ne po dat ke. Družbeno oko lje je vse bin ski sklop, za ka te re ga še naj bolj ve lja, da re zul ta ti vred - no te nja od se va jo nje go vo ka ko vost le po sred no. De jan sko ka ko vost družbe ne ga oko lja še naj bo lje po na zar ja ka ko vost so sed skih od no sov, ki pa jo je mo goče iz me ri ti zgolj na sub jek ti ven način, to je s spraševa njem pre bi val cev. Vključitev tega sklo pa v ra - zi ska vo je bila vsee no ko rist na, ker so ci oe ko nom ske značil no sti lo kal ne ga pre bi vals tva pra vi lo ma od se va jo ne ka te re značil no sti bi val ne ga oko lja, ki jih je težje kvan ti ta tiv - no ovred no ti ti. Takšni so na pri mer ne ka te ri težje mer lji vi vi di ki ka ko vo sti sta no vanj, es tet ska vred nost in ar hi tek tur no-ur ba ni stična ure je nost. V ne ka te rih ra zi ska vah med ka zal ni ki ka ko vo sti družbe ne ga oko lja za sle di mo tudi go sto to pre bi vals tva, izraženo s šte vi lom pre bi val cev na do ločeno pro stor sko eno to. Čeprav do ločene ra zi ska ve kažejo, da ve li ka go sto ta ne ga tiv no vpli va na ka ko vost bi va nja (na pri mer Mc Carthy in Sae - gert 1978; Bo na iu to, Bon nes in Er co la ni 1991), v li te ra tu ri naj de mo vr sto ra zi skav, ki te po ve za ve ne po tr jujejo (na pri mer Tun stall 2002; Com mi sion for Arc hi tec tu - re … 2005; Wal ton, Mur ray in Tho mas 2008; Mla de no vič 2011; Kyttä s so de lav ci 2016). Bolj kot go sto ta pre bi vals tva na mreč na občutek gneče in po sle dično ka ko vost bi va - nja vpli va jo dru gi de jav ni ki, ka kršni so raz mik med stav ba mi in nji ho va pro stor ska raz me sti tev, za sno va so se ske kot ce lo te, zvočna izo la ci ja in po dob no (na pri mer Com - 86 GEORITEM 28 mi sion for Arc hi tec tu re … 2005). Vred nost go sto te je zelo občut lji va tudi na iz bor me to de izračuna (Ti ran 2013). Za ra di naštetih raz lo gov te vse bi ne ni smo vključili med vse bi ne družbe ne ga oko lja. Izračunan in deks po go jev za mo bil nost ne odraža nuj no hi tre ga in eno stav ne ga pre mi ka nja po pro sto ru, am pak pred vsem možno sti za upo ra bo raz ličnih pro met - nih sred stev. Ta vse bi na je še posebej re le vant na za pre bi val ce mest ne ga sre dišča, kjer se v zad njih le tih upo ra ba av to mo bi lov čeda lje bolj ome ju je, ali pa ti ste, ki za ra di raz - ličnih raz lo gov ne upo rab lja jo av to mo bi la. In deks po sred no kaže tudi po to val ne na va de pre bi val cev, kar vpli va na ob seg pro met ne rabe zem ljišč, zdrav je pre bi vals tva, lo kal - no one snaženost, lo kal no pro met no var nost in po dob no. V ra zi ska vi smo do stop nost jav ne ga pot niškega pro me ta iz me ri li s pri la go je no me to do PTAL. Kljub ne ka te rim po manj klji vo stim, med ka te ri mi iz postav lja mo ar bi trar no do ločitev spre jem lji ve od - da lje no sti po sta ja lišč, ki pov zroča ne real ne raz li ke v koe fi cien tu do stop no sti na ro bo vih upo rab lje ne ga pol me ra, in neu pošte va nje po me na po sa mez nih av to bu snih li nij in po sta ja lišč (Ti ran, Mla de no vič in Kob lar 2015), upo rab lje na me to da za ra di upošte - va nja šte vi la li nij in po go sto sti pri ho dov av to bu sov na po sta ja lišča ter na tančnejšega izračuna časa hoje do po sta ja lišč v pri mer ja vi z eno stav nejšimi me to da mi računa - nja do stop no sti po me ni ve lik na pre dek. Za ra di pomanjka nja us trez nih po dat kov sta bili okr nje ni me ri tvi os ta lih dveh vse bin po go jev za mo bil nost, to je z av to mo bi lom in ko le som. Po go je za mo bil nost s ko le som smo žele li iz me ri ti tudi s ka ko vost jo in ob sto jem lo kal ne ko le sar ske in fra struk tu re, ven dar za to, kljub ne ka te rim obe tav nim po sku som, kot je pro jekt Ljub ljan ske ko le sar ske mreže Pa sti za ko le sar je v Ljub lja - ni, ni smo ime li na raz po la go do volj ka ko vost nih in ažur nih po dat kov, pred vsem pa ne opri jem lji vejših me ril za nji ho vo kvan ti fi ka ci jo in vred no tenje. Za ce lo vi tejši oris lo kal nih po go jev za mo bil nost bi bilo več kot smi sel no obrav na va ti tudi ure di tev mi - ru jočega pro me ta ozi ro ma par ki ra nja, ki po sred no raz kri va možno sti za eno stav no upo ra bo av to mo bi la kot pre voz ne ga sreds tva za oprav lja nje raz ličnih dejav no sti. Dol - go traj no is ka nje pro ste ga par kir ne ga me sta je za voz ni ke za mud no in stre sno, kar lah ko ob po manj ka nju iz bi re dru gih načinov pre vo za zmanjšuje mo bil nost. Zno traj Ljub - lja ne se ure di tev mi ru jočega pro me ta raz li ku je. Šte vil ne, zla sti sta rejše večsta no vanj ske so se ske se soočajo s po manj ka njem par kir nih mest, saj so bile zgra je ne po par kirnih nor ma ti vih iz ob dob ja, ko av to mo bil še ni bil tako raz šir jen način pre vo za kot v so - dob no sti. Po dat ki o šte vi lu par kir nih mest in za go tov lje no sti par kir ne ga me sta so si cer v Re gi stru ne pre mičnin na raz po la go po po sa mez nih sta no va njih, a smo ob pre gledu po dat kov in nji ho vim soočen jem z de jan skim sta njem ugo to vi li, da so za ob jek tiv - no vred no te nje pre več po manj klji vi. Tako na pri mer za večino večsta no vanj skih so sesk ni po dat kov o skup nem šte vi lu par kir nih mest na pro stem. Po se bej ve lja iz po sta vi ti vi dik ve li ko sti pro stor ske eno te, po ka te rih smo pri dobi li ne ka te re vhod ne po dat ke. Od ločitev o nje ni iz bi ri po memb no ali celo od ločilno vpli - va na re zul ta te ana li ze (Krevs 1998c). Po dat ke o ve li ko sti sta no vanj, oseb ni var no sti 87 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran in so ci oe ko nom skih značil no stih lo kal ne ga pre bi vals tva smo za ra di sta ti stične zaup - no sti pri do bi li le v agre gi ra ni ob li ki. Zato smo ve li ko na po rov vložili v ob li ko va nje ali iz bor takšnih prostor skih enot, ki bi bile zno traj po do ločeni vse bi ni čim bolj ho - mo ge ne. Tako smo po dat ke o ve li ko sti sta no vanj pri do bi li na pod la gi last ne čle ni tve sta no vanj skih ob močij na mor fo loške eno te, saj je ve li kost sta no vanj pra vi lo ma tesno po ve za na z mor fo loškimi značil nost mi sta no vanj ske stav be. Za pri do bi tev po dat - kov o stop nji brez po sel no sti in do hod kih je zah te va no večje šte vi lo pre bi val cev na prostor sko eno to, zato smo kot us trez no, ki po na zar ja družbeno oko lje, upo ra bi li nek - da nje kra jev ne skup no sti. Te z vi di ka bi val ne ga oko lja bo lje odražajo značil nosti pre bi vals tva kot na pri mer sta ti stični oko liši, ki so bis tve no večji in pre bi vals tve no bolj he te ro ge ni. Za oba ka zal ni ka si cer ve lja, da bi bilo nju no ka ko vost bo lje iz me - ri ti na pod la gi manjših pro stor skih enot, ven dar to za ra di sta ti stične zaup no sti ni bilo mo goče. Ve lik iz ziv je bil iz bor me to de računa nja ka zal ni kov in in dek sov. Z me to do seštevanja stan dar di zi ra nih neob teženih ka zal ni kov smo na eni stra ni ob držali ra - ven ob jek tiv no sti ra zi ska ve, na dru gi pa smo z njo lah ko opre de li li zgolj stop njo nad pov prečno sti (»ugod no sti«) ali pod pov prečno sti (»neu god no sti«) vred no sti ka - zal ni kov in in dek sov, ne pa tudi de jan ske ka ko vo sti bi val ne ga oko lja. Pov prečne vred no sti, s ka te ri mi smo pri mer ja li po sa mez ne vrednosti ka zal ni kov in in dek sov, na mreč niso mej ne vred no sti ozi ro ma ur ba ni stični nor ma ti vi, ki so cilj v ur ba ni stičnem načrto va nju (Drozg 1994a). Upo ra ba takšnih mej nih vred no sti bi bila naj bolj smi - sel na pri vred no te nju hrup ne obre me nje no sti ali one snaženosti zra ka, kjer nad pov prečno ugod ne raz me re še ne po me ni jo, da ni neu god nih zdravs tve nih vpli - vov na pre bi val ce. Z vi di ka na me na in ci ljev naše ra zi ska ve je opre de li tev mej nih vred no sti gle de na pov prečje še ved no smi sel na in us trez na, saj smo od kri va li le veli - kost in pro stor sko raz me sti tev raz lik v ka ko vo sti bi val ne ga oko lja zno traj me sta. Me sto je di na mična tvor ba, ki ne neh no doživ lja gos po dar sko, pro stor sko in družbeno preo braz bo, s čimer se spre mi nja tudi pri vlačnost po sa mez nih lo ka cij. Tako mest ne oblasti gra di jo nova sta no va nja, do gra ju je jo ko mu nal no in fra struk tu ro, uva - ja jo in spre mi nja jo av to bu sne li ni je, ure ja jo par ke in dru ge jav ne ze le ne po vršine, gra di jo pro met no in fra struk tu ro, spre mi nja jo pro met ne režime in po dob no. Tem spre - mem bam se na eni strani pri la ga ja gos po dars tvo, kar se na pri mer odraža v za pi ra nju in du strij skih obra tov, za mi ra nju os kr be v mest nih sre diščih in hkrat nem raz ma hu na ku po val nih sre dišč na mest nih obrob jih, na dru gi stra ni pa tudi pre bi vals tvo s se - li tva mi na dru go, pra vi loma pri vlačnejšo lo ka ci jo, kar vpli va na so cial no geo graf sko di fe ren cia ci jo. Vse našteto ve lja tudi za Ljub lja no. Z družbe nim raz vo jem se spre minja tudi pre vla du joči način živ lje nja, kar se med dru gim kaže v ob li ko va nju in spre mi - nja nju živ ljenj skih slo gov, mobil nost nih vzor cev in člo ve ko vih me ril za vred no te nje bi val ne ga oko lja. Našteti po ja vi in pro ce si po memb no vpli va jo na ka ko vost bi val ne - ga oko lja, zato je ve ljav nost nje go vih ocen časov no ome je na. Da bi oce ne čim bolj 88 GEORITEM 28 odražale de jan sko sta nje, bi jih bilo tre ba vse sko zi po so dab lja ti in tudi za pričujočo ra zi ska vo ve lja, da nje ni re zul ta ti lah ko kaj kma lu za sta ri jo. 6 Sklep Geo gra fi ja je ena od ved, ki lah ko po memb no pris pe va k raz vo ju ra zi skav bi val - ne ga oko lja. Glav ni od li ki geo graf ske ga vred no te nja sta celo vit in pro stor ski pri stop, s ka te ri ma je možno vse bi ne bi val ne ga oko lja pre poz na ti, iz me ri ti in in ter pre ti ra ti na ce lo vit način ter pri tem upošte va ti tudi nji ho vo pro stor sko raz sežnost. Za raz li ko od dru gih ved je pri geo gra fi ji v os pred ju preučitev pro stor skih raz lik, raz me sti tve ka ko vo sti bi val ne ga oko lja in pro stor ske pre ple te no sti nje go vih vse bin. To je značilno tudi za pričujočo ra zi ska vo, v ka te ri smo na ob jek ti ven način, z raz ličnimi ka zal niki, oce ni li ka ko vost bi val ne ga oko lja na pri me ru največjega slo ven ske ga me sta Ljub ljane. Bi val no oko lje je za ple ten in večpla sten po jem, kom plek sen pre plet šte vil nih vsebin z raz lično pro stor sko raz sežnost jo. Se stav lja jo ga raz no vrst ne vse bi ne, ki se v pro - sto ru pre ple ta jo, spre mi nja jo in so v do ločenem pro stor skem raz mer ju s pre bi val ci. To še to li ko bolj ve lja za me sta, ki so di na mičen in z vi di ka ka ko vo sti bi va nja pro ti - slo ven pro stor ski po jav. V ra zi ska vi smo ob li ko va li last no opre de li tev bi val ne ga oko lja in ga ja sno raz me ji li od so rod nih, vse bin sko širših poj mov, ka kršen je na pri mer ka - ko vost živ lje nja. Bi val no oko lje smo opre de li li kot značil no sti sta no va nja ter nje go ve ožje in širše oko li ce, ki so po memb ne za za do vo lje va nje splošnih člo ve ko vih po treb in oprav lja nje te melj nih člo ve ko vih funk cij. Pri iz bo ru nje go vih vse bin smo se opr li na raz lične družbene teo ri je in doz dajšnja spoz na nja o naj po memb nejših de jav ni - kih ka ko vo sti bi va nja ter bi val nih pre fe ren cah, ki so skup ne večjemu delu pre bi vals tva. Pre poz na ne vse bi ne smo raz vr sti li v se dem vse bin skih sklo pov: sta no vanj ske raz me - re, var nost, es tet ska vred nost, do stop nost mest nih do brin, obre me nje nost oko lja, družbeno oko lje in po go ji za mo bil nost. Ne ka te re vse bi ne bi val ne ga oko lja smo iz me ri li z do stop ni mi po dat ki iz raz ličnih po dat kov nih vi rov, ne ka tere pa smo za ra di po manj ka nja us trez nih po dat kov iz me - ri li sami. Iz me to do loškega dela ra zi ska ve iz po stav lja mo dve me to di, ki sta upo rab ni ne samo v ra zi sko va nju, am pak tudi v pro stor skem in ur ba ni stičnem načrto va nju. Prva je mo de li ra nje peš do stop no sti s kon cep tom zmanjševa nja z raz da ljo, ki smo jo izračuna li na pod la gi an ke ti ra nja pre bi val cev o za nje še spre jem lji vi od da lje no sti po sa mez nih mest nih do brin z vi di ka hoje. Re zul ta ti mo de li ra nja so lah ko upo rab - ni v pro stor skem načrto va nju kot pod la ga za pro stor sko raz meščanje de jav no sti po meri pešca, de lo ma pa tudi za skle pa nje o po to val nih na va dah pre bi val cev po sa meznih ob močij. Dru ga me to da je mo de li ra nje do stop no sti jav ne ga pot niškega pro me ta na pod la gi pri la go je ne me to de PTAL (Pub lic trans port ac cessibi lity le vel), ki z upošteva - njem šte vi la li nij in po go sto sti voženj v pri mer ja vi z eno stav nejšimi načini računa nja 89 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran do stop no sti po me ni ko rak na prej. Re zul ta ti mo de li ra nja so upo rab na pod la ga za do - ločanje par kir nih nor ma ti vov in pri mer ne go sto te grad nje. Ena od glav nih pred no sti obeh me tod je upo ra ba mrežne ana li ze na pod la gi omrežja pešpoti, ki v pri mer ja vi z ev klid sko od da lje nost jo daje bolj na tančne re zul ta te. Ka ko vost bi val ne ga oko lja kot ce lo to smo iz me ri li z me to do sešte va nja stan dar - di zi ra nih neobteženih ka zal ni kov na sta no vanj sko stav bo na tančno. Po tr di li smo dom ne vo, da se ka ko vost bi val ne ga oko lja zno traj Ljub lja ne po memb no raz li ku je. Ugo - to vi li smo, da v naj boljših bi val nih raz me rah živi jo pre bi val ci Mur gel, Tr no ve ga, za hod ne ga dela mest ne ga sre dišča ter večjega dela Rožne do li ne, Bežigra da in Ko - sez, v naj slabših pa pre bi val ci Ra ko ve jelše, Si bi ri je, večine ur ba ni zi ra nih ru ral nih na se lij na se ve ro vz hod nem mest nem obrob ju, večjega dela Most in Šiške v bližini tam kajšnje in du strij ske cone. Očitna je zla sti po ve za nost med sta no vanj ski mi raz me ra mi in družbe nim oko ljem. Tako je za ob močja z bolj ugod ni mi sta no vanj ski mi raz me rami, zla sti z vi di ka ve li ko sti sta no vanj, značilna boljša so ci oe ko nom ska se sta va pre bi vals - tva, na ob močjih z manj ugod nimi sta no vanj ski mi raz me ra mi pa ve lja obrat no. Iz ved li smo tudi izračun s stan dar di zi ra ni mi ob teženi mi ka zal ni ki na pod la gi bi val nih prefe - renc an ke ti ra ne ga pre bi vals tva. Ugo to vi li smo, da ob teževa nje v pov prečju ni ime lo večjega vpli va na dob lje ne re zul tate, je pa iz boljšalo lo kal ne oce ne. Čeprav se v ra zi ska vi ni smo uk var ja li z is ka njem pra ga, pod ka te rim je do ločena vse bi na bi val ne ga oko lja prob le ma tična, oce nju je mo, da je ka ko vost bi val ne ga oko - lja v Ljub lja ni z večjega dela vi di kov na splošno za do voljiva. Ven dar pa se mest na ob močja po ka ko vo sti med se boj po memb no raz li ku je jo, po ne kod pa je opaz no ko - pičenje neu god nih bi val nih raz mer, kar ob nei zva ja nju us trez nih ukre pov lah ko vodi v po večeva nje so cial ne de gra da ci je in di fe ren cia ci je ter ogro zi ude janjanje traj nost - ne ga ur ba ne ga raz vo ja. Na pod la gi iz sled kov ra zi ska ve na va ja mo ne kaj ključnih iz zi vov in ukre pov, ki naj jim načrto val ci raz vo ja v Ljub lja ni in mest ne ob la sti pri iz boljševa nju ka ko vo sti bi val ne ga oko lja na me ni jo osred njo po zor nost. To so: • iz boljšanje po plav ne var no sti, zla sti južnega in ju go za hod ne ga dela me sta, • zmanjševa nje hru pa in one snaženo sti zra ka, ki v bližini pro met nejših cest po go - sto pre se ga ta spre jem lji ve vred no sti, • pre prečeva nje na sta ja nja de gra di ra nih ur ba nih ob močij, ki krni jo es tet ski vi dez bi - val ne ga oko lja, ali vsaj ob li ko va nje stra te gi je za nji ho vo začasno rabo ter • pre no va sta no vanj ske ga fon da, tudi z grad njo no vih, do volj pro stor nih in ka ko - vost no zgra je nih sta no vanj na bi val no us trez nih lo ka ci jah. Ob jek tiv ne ra zi skave bi val ne ga oko lja lah ko pri po mo re jo k ugo tav lja nju, ali so po - go ji za za go tav lja nje ka ko vo sti bi va nja ena ko mer no po raz de lje ni. Fel ce in Perry (1995) de ni mo opo zar ja ta, da mer je nje ka ko vo sti živ lje nja, ki ne upošteva ob jek tiv ne oce - ne živ ljenj skih raz mer, lah ko pov zroči po manj ka nje us trez ne ga va ro va la za ran lji ve in ogrožene sku pi ne lju di. Če bi po jem me ri li zgolj na sub jek ti ven način, to rej z anke - 90 GEORITEM 28 ti ra njem pre bi vals tva, bi se soočili z ne var nost jo, da mo re bit no za do voljs tvo lju di z bivanjem lah ko odraža ne poz na va nje raz mer, kar je značilno za lju di s skrom nim zna njem, šibko av to no mi jo in niz kim družbe nim po ložajem. Ob jek tiv ne me ri tve so po memb ne tudi za ra di ugo tav lja nja mo re bit nih nez dra vih bi val nih raz mer, ki jih pre - bi val ci lah ko sploh ne zaz na jo ali pa se na nje pre pro sto na va di jo in se pri tem ne za ve da jo po ten cial nih ško dlji vih vpli vov na nji ho vo zdrav je. Re zul ta ti pričujoče ra zi ska ve so ko rist ni tudi za raz lične de ležnike. To so pred - vsem mest ne ob la sti in pro stor ski načrto val ci, ki so jim re zul ta ti lahko v pod po ro pri pro stor ske mu od ločanju, tako za uprav ljav ske kot načrto val ske na me ne. Iz iz de lanih zem lje vi dov je na mreč na eno sta ven in pre gle den način mo goče pre poz na ti ka ko - vost bi val ne ga oko lja in nje go vih po sa mez nih vse bin na do ločenem ob močju. Takšna in for ma ci ja je lah ko pod la ga bo di si za kon kret no sa na ci jo bi val ne ga oko lja in nje go vih po sa mez nih vse bin bo di si za do ločanje pri mer nih lo ka cij za sta no vanj - sko grad njo. Za go tav lja nje pri mer nih bi val nih raz mer za vse pre bi val ce me sta je na mreč eno od osrednjih načel pa ra dig me traj nost ne ga ur ba ne ga raz vo ja. Če bi po dat ki o ka - ko vo sti bi val ne ga oko lja po sta li širše do stop ni, na pri mer v ob li ki splet ne in for ma cij ske plat for me ali a pli ka ci je, bi lah ko ne po sred no ko ri sti li tudi pre bi val cem, saj bi z njo lahko ute me lje no zah te va li iz boljšanje ti stih vi di kov bi val ne ga oko lja, ki so v pri stoj - no sti mest nih ob la sti. Takšna a pli ka ci ja bi pre bi val cem olajšala tudi is ka nje pri mer ne ga sta no va nja, saj bi bila na enem me stu zbra na ce lo vi ta in ne pri stran ska in for ma ci ja o mest nem bi val nem oko lju. Po večala bi se ver jet nost, da bi žive li v takšnem oko lju, ki se uje ma z nji ho vi mi bi val ni mi pre fe ren ca mi, to pa vodi v večjo ka ko vost živ ljenja. Za ve da mo se, da je ka ko vost bi val ne ga oko lja zelo težko ob jek tiv no iz me ri ti in hkra ti do seči, da bodo re zul ta ti mer je nja širše spre je ti v dru gih stro kah, ki ima jo na bi val no oko lje tako kon cep tual no kot me to do loško raz lične po gle de (na pri mer urba - ni zem ali ar hi tek tu ra). Pričaku je mo lah ko tudi, da se pre bi val ci po sa mez nih ob močij ne bodo stri nja li z rezul ta ti, saj lah ko pre bi va jo v oko lju, ki us tre za nji ho vim bi val - nim pre fe ren cam, ali pa se na slabše bi val ne raz me re pre pro sto pri va di jo. Prav tako ni nuj no, da iz mer je ni re zul ta ti po vsod odražajo de jan ske bi val ne raz me re, saj smo se pri mer je nju po ja va soočili tudi s težavno do stop nost jo in slabšo ka ko vost jo ne - ka te rih vhod nih po dat kov. Opo zo ri ti ve lja tudi, da opre de li tev bi val ne ga oko lja in nje go vih vse bin, ki smo ju upo ra bi li v pričujoči ra zi ska vi, ni ab so lut no pra vil na. Vsee - no me ni mo, da je s svojo ce lo vi tost jo vsaj v geo gra fi ji lah ko upo rab no iz ho dišče za na dalj nje ra zi ska ve. Za ko nec na va ja mo še ne kaj re le vant nih ra zi sko val nih vprašanj in pred lo gov za pri hod nje ra zi ska ve. V so de lo va nju s stro kov nja ki z dru gih po dročij bi bilo smi selno iz de la ti širše spre jem lji vo opre de li tev bi val ne ga oko lja, ki bi ra zi ska ve vsaj del no poe - no ti la. S prob lem ske ga vi di ka bi se bilo smi sel no osre do točiti na de gra di ra na sta no vanj ska ob močja in ra zi ska ti, kako bi val no oko lje vred no ti jo tam kajšnji pre bivalci in kako vpli va na nji ho vo zdrav je. Pri hod nje ob jek tiv ne ra zi ska ve naj bodo us merjene 91 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran v na dalj nje iz boljšave mer je nja ka ko vo sti bi val ne ga oko lja in nje go vih vse bin, zla sti ti stih, ki so naj bolj po memb ne za ka ko vost bi va nja in jih je težko iz me ri ti na subjekti ven način. Smi sel no bi bilo tudi mer je nje ka ko vo sti bi val ne ga oko lja na pod - la gi ur ba ni stičnih nor ma ti vov, ki bi raz kri lo de jan sko ka ko vost bi val ne ga oko lja na posa mez nih lo ka ci jah, ne le pro stor skih raz lik zno traj me sta. K na pred ku tega ra zi - sko val ne ga po dročja bi pri po mo gel tudi raz voj me to do lo gi je, ki bi vključeva la in pri mer ja la ob jek tiv ne in sub jek tiv ne me ri tve bi val ne ga oko lja v času in pro sto ru. Takšna me to do lo gi ja bi bila za Ljub lja no in dru ga me sta zelo ko rist na, re zul ta ti ra zi skav pa bi ob us trez nih sprem lje val nih ukre pih lah ko pri po mo gli k večji ka ko vost bi va nja in živ lje nja za vse pre bi val ce me sta. Zah va la: Za teh nično po moč pri računa nju ne ka te rih ka zal ni kov in in dek sov bival - ne ga oko lja se naj lepše zah va lju jem Si mo nu Kob lar ju. Hva la tudi dr. Mar ku Kre vsu, so de lav cem z Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU in zu na njim stro kovnja - kom za so de lo va nje in po moč pri me to do loškem delu ra zi ska ve. 7 Sez nam vi rov in li te ra tu re Air qua lity in Eu ro pe – 2015 re port. Eu ro pean En vi ron ment Agency. Med mrežje: http://www.eea.eu ro pa.eu/pub li ca tions/air-qua lity-in-eu ro pe-2015/at_down - load/file (18. 6. 2016). Al-Ah ma di, F. S., Ha mes, A. S. 2008: Com pa ri son of four clas si fi ca tion met hods to ex tract land use and land co ver from raw sa tel li te ima ges for some re mo te acid areas, King dom of Sau di Ara bia. Jour nal of King Ab du la ziz Uni ver sity-Earth Scien - ces 20-1. DOI: http://dx.doi.org/10.4197/ear.20-1.9 Al bers, G. 1988: Stadt pla nung: eine pra xi so rien tier te Einführung. Darm stadt. Al lardt, E. 1976: Di men sions of Wel fa re in a Com pa ra ti ve Scan di na vian Study. Acta So cio lo gi ca 19-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1177/000169937601900302 Al len, N. 2015: Un der stan ding the Im por tan ce of Ur ban Ame ni ties: A Case Study from Auc kland. Buil dings 5. DOI: http://dx.doi.org/10.3390/buil dings5010085 Andráško, I. 2008: The role and sta tus of geo graphy in the qua lity of life re search. Geodny Li be rec 2008: sborník příspěvků. Li be rec. Andráško, I. 2013: Qua lity of Life: An In tro duc tion to the Con cept. Brno. DOI: http://dx.doi.org/10.5817/cz.muni.m210-6669-2013 An drews, C. J. 2001: Analy zing qua lity-of-pla ce. En vi ron ment and Plan ning B, Plan - ning and De sign 28-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1068/b2714 An drews, F., Wit hey, S. 1976: So cial in di ca tors of well-being. New York. Barv ni di gi tal ni or to fo to po snetek DOF 050. Jav ne in for ma ci je Slo ve ni je, Geo detska upra va Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2014. 92 GEORITEM 28 Bec ker, R., Denby, L., Mc Gill, R., Wilks, A. R. 1987: Analy sis of data from the Pla - ces Ra ted Al ma nac. Ame ri can Sta ti sti cian 41. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/ 00031305.1987.10475474 Black, B., Col lins, A., Snell, M. 2001: En cou ra ging wal king: The case of jour ney-to- school trips in com pact ur ban areas. Ur ban Stu dies 38. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1080/00420980124102 Blom quist, G. C., Ber ger, M. C., Hoehn, J. P. 1988: New es ti ma tes of qua lity of life in ur ban areas. The Ame ri can Eco no mic Re view 78-1. Bole, D. 2011: Chan ges in em plo yee com mu ting: a com pa ra ti ve analy sis of em plo - yee com mu ting to ma jor Slo ve nian em ploy ment cen ters from 2000 to 2009 = Spre mem be v mo bilno sti za po sle nih: pri mer jal na ana li za mo bil no sti de lav cev v naj - večja za po sli tve na sre dišča Slo ve ni je med le to ma 2000 in 2009. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 51-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ags51104 Bole, D. 2014: Kako naj bo lje do ločiti pro met no rabo? Primer ja va upo rab no sti klasi - fi ci ra nih ae ro fo to po snet kov in zem ljiškega ka ta stra. GIS v Slo ve ni ji 12: Di gi tal ni pro stor. Ljub lja na. Bo na iu to, M., Bon nes, M., Er co la ni, A. P. 1991: Crow ding and re si den tial sa tis fac - tion in the ur ban en vi ron ment: a con tex tual ap proach. En vi ron ment and Be ha vior 23-5. http://dx.doi.org/10.1177/0013916591235001 Bo tel doo ren, D., De ko ninck, L., Gil lis, D. 2011: The inf luen ce of traf fic noi se on ap pre - cia tion of the li ving qua lity of a neigh bor hood. In ter na tio nal Jour nal of En vi ron mental Re search and Pub lic Health 8-3. DOI: http://dx.doi.org/10.3390/ijerph8030777 Bo yer, R., Sa va ge au, D. 1981: Pla ces ra ted al ma nac. Chi ca go. Camp bell, A., Con ver se, P. E., Rod gers, W. L. 1976: The Qua lity of Ame ri can Life: Per cep tions, Eva lua tions and Satis fac tions. New York. Car li sle, E. 1972: The con cep tual struc tu re of so cial in di ca tors. So cial in di ca tors and so cial po licy. Lon don. Cen tral ni re gi ster pre bi vals tva. Sta nje na dan 1. 1. 2014. Mi ni strs tvo za no tra nje zadeve. Ljub lja na, 2014. Chi ca-Olmo, J., Cano-Guer vos, R., Chi ca-Olmo, M. 2013: A co re gio na li zed mo del to pre dict hou sing pri ces. Ur ban Geo graphy 34-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/ 02723638.2013.778662 Clark, A. N. 2005: Pen guin Dic tio nary of Geo graphy. Lon don. Com mi sion for arc hi tec tu re and the built en vi ron ment 2005. Bet ter neigh bour hoods: ma king hig her den si ties work. Lon don. Co stan za, R., Fis her, B., Ali, S., Beer, C., Bond, L., Bou mans, R., Da ni ge lis, N. L., Dickinson, J., El liott, C., Far ley, J., Ga yer, D. E., Mac Do nald Glenn, L., Hudspeth, T. R., Ma ho ney, D. F., Mc Ca hill, L., Mc In tosh, B., Reed, B., Tu rab Ri zvi, A., Riz zo, D. M., Sim pa ti co, T., Snapp, R. 2008: An in te gra ti ve ap proach to qua lity of life: mea su rement, re search and policy. Sur veys and Pers pec ti ves In te gra ting En vi ron ment and So ciety1-1. 93 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran Cra glia, M., Leon ti dou, L., Nu vo la ti, G., Schwei kart, J. 1999: Eva lua ting qua lity of life in Eu ro pean re gions and ci ties. Lu xem bourg. Cum mins, R. 1996: The do main of life sa tis fac tion: An at tempt to or der chaos. Social In di ca tors Re search 38-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/bf00292050 Cum mins, R. 2000: Ob jec ti ve and sub jec ti ve qua lity of life: an in te rac ti ve mo del. Social In di ca tors Re search 52-1. DOI: 10.1023/A:1007027822521 Cut ter, S. L. 1985. Ra ting Pla ces: A Geo grap her’s view on qua lity of life. Was hington, DC. Černe, A. 1986: Kon cept do stop no sti v pro stor skem pla ni ra nju. IB – re vi ja za pla ni - ra nje 6. Černe, A. 1997: Geo gra fi ja – pro stor ski kon cept in pla ni ra nje. Dela 12. Data on en vi ron ment (Ur ban Au dit Pro ject) for the mu ni ci pa li ties of Ljub lja na and Ma ri bor. Med mrežje: http:/ pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654914E&ti= Data+on+environment+(Urban+Audit+Project)+for+the+municipalities+of+ Ljubljana+and+Maribor&path=../Database/General/26_indicators/30_26549_ UrbAudit/&lang=1 (14. 6. 2016). Da vis, E. E., Fine-Da vis, M. 1991: So cial in di ca tors of li ving con di tions in Ire land with Eu ro pean com pa ri sons. So cial In di ca tors Re search 25. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1007/bf00286160 Die ner, E. 2006: Gui de li nes for na tio nal in di ca tors of sub jec ti ve well-being and ill- being. Ap plied Re search in Qua lity of Life 1-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/ s11482-006-9007-x Die ner, E., Suh, E. 1997: Mea su ring qua lity of life: Eco no mic, so cial and sub jec ti ve in di ca tors. So cial In di ca tors Re search 40-1. DOI: 10.1023/A:1006859511756 Dökme ci, V., Berköz, L. 2000: Re si den tial-lo ca tion pre fe ren ces ac cor ding to de mo - grap hic cha rac te ri stics in Is tan bul. Lands ca pe and Ur ban Plan ning 48/1-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/s0169-2046(99)00080-8 Do yal, L., Gough, I. 1992: A theory of hu man need. Hound mills. DOI: 10.1007/978- 1-349-21500-3 Drob ne, S. 2012: Me to de pro stor skih ana liz v GIS. Med mrežje: http://www.fgg.uni-lj.si/ sdrob ne/Pouk/MPAGIS/MPAGIS_TUN_2pro soj ni ci.pdf (1. 9. 2013). Drob nič, Ž. 2006: Jav ne ze le ne po vršine v Ljub lja ni. Di plomsko delo, Fi lo zof ska fakul - te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Drozg, V. 1994a: Kva li te ta bi val ne ga oko lja – po skus in ter pre ta ci je. Znans tve na revija: Družbo slov je in fi lo zo fi ja 6-1. Drozg, V. 1994b: Kva li te ta bi val ne ga oko lja v sta no vanj skih ob močjih v Ma ri bo ru. Med na rod ni sim po zij Traj nost ni ur ba ni raz voj. Ma ri bor. Drozg, V. 1997: Ne ka te re značil no sti us tro ja Ma ri bo ra. Geo graf ski vest nik 69. Drozg, V. 2001: Na ku po val na sre dišča v Slo ve ni ji. Geo graf ski vest nik 73-1. Drozg, V. 2014: Značil no sti tlo ri sa sta no vanj iz 20. sto let ja (ma ri bor ska iz kušnja). Dela 42. DOI: http://dx.doi.org/10.4312/dela.42.3.51-73 94 GEORITEM 28 Et te ma, D., Schek ker man, M. 2016: How do spa tial cha rac te ri stics inf luen ce well-being and men tal health? Com pa ring the ef fect of ob jec ti ve and sub jec tive cha rac teristics at dif fe rent spa tial sca les. Tra vel Be ha vi our and So ciety 5. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1016/j.tbs.2015.11.001 Evi den ca de gra di ra nih po vršin 2011. Po dat kov ni sloj, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni verze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Evi den ca hišnih številk. Sta nje na dan 1. 1. 2014. Jav ne in for ma ci je Slo ve ni je, Geodet - ska upra va Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2014. Fel ce, D., Perry, J. 1995: Qua lity of life: its de fi ni tion and mea su re ment. Re search in Deve lop men tal Di sa bi li ties 16-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/0891-4222 (94)00028-8 Fi li po vi ć, M., Man dič, S. 2007: Me sto Ljub lja na: nje go va sta no va nja, pre bi vals tvo in stano vanj ske raz me re. Ur ba ni iz ziv 18-1. DOI: http://dx.doi.org/10.5379/ ur ba ni-iz ziv-2007-18-01-02-007 Flo ri da, R. 2002: The rise of the crea ti ve class. New York. Flo ri da, R., Mel lan der, C., Sto la rick, K. 2010: Be au ti ful Pla ces: The Role of Per cie - ved Aest he tic Be auty in Com mu nity Sa tis fac tion. Re gio nal Stu dies 45-1. Frank, L. D., Schmid, T. L., Sal lis, J. F., Chap man, J., Sae lens, B. E. 2005: Lin king ob - jec ti vely mea su red physi cal ac ti vity with ob jec ti vely mea su red ur ban form: Fin dings from SMARTRAQ. Ame ri can Jour nal of Pre ven ti ve Me di ci ne 28-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.ame pre.2004.11.001 Fra zier, J. W. 1982: Ap plied geo graphy: A perspec ti ve. Ap plied geo graphy: Se lec ted pers pec ti ves. En gle wood Cliffs. Frey, H. 1999: De sig ning the city: to wards a more su stai nab le ur ban form. New York. Fuchs, R. J. 1960: In traur ban va ria tion of re si den tial qua lity. Eco no mic Geo graphy 36-4. DOI: http://dx.doi.org/10.2307/142550 Ga lin do, M. P., Hi dal go, M. C. 2005: Aest he tic pre fe ren ces and the at tri bu tion of meaning: en vi ron men tal ca te go ri za tion pro ces ses in the eva lua tion of ur ban sce - nes. In ter na tio nal Jour nal of Psycho logy 40-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/ 00207590444000104 Ge, J., Ho kao, K. 2006: Re search on re si den tial li festy les in Ja pa ne se ci ties from the view points of re si den tial pre fe ren ce, re si den tial choi ce and re si den tial sa tis faction. Lands ca pe and Ur ban Plan ning 78-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.lan durb - plan.2005.07.004 Gian nias, D. A. 1998: A qua lity of life ba sed ran king of Ca na dian ci ties. Ur ban Stu - dies 35-12. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/0042098983863 Glae ser, E. L., Kol ko, J., Saiz, A. 2001: Con su mer City. Jour nal of Eco no mic Geography 1-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1093/jeg/1.1.27 Good man, R. 2001: A tra vel ler in time: Un der stan ding de ter rents to wal king to work. World Trans port Po licy and Prac ti ce 7-4. 95 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran Gray son, L., Young, K. 1994: Qua lity of life in ci ties. An over view and guide to the li te ra tu re. Lon don. Gu hat ha kur ta, S., Cao, Y. 2011: Va ria tions in ob jec ti ve qua lity of ur ban life across a city re gion: the case of Phoe nix. In ve sti ga ting qua lity of ur ban life. New York. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/978-94-007-1742-8_6 Handy, S., Nie me ier, D. 1997: Mea su ring ac ces si bi lity: An ex plo ra tion of Is sues and Al ter na ti ves. En vi ron ment and Plan ning 29-7. DOI: http://dx.doi.org/10.1068/ a291175 Harts horn, T. A. 1992: In ter pre ting the City: An Ur ban Geo graphy. New York. Har vey, D. 1996: Jus ti ce, Na tu re & the Geo graphy of Dif fe ren ce. Ox ford. Has se, J. 2009: Un be dach tes Woh nen: Le bens for men an ver deck ten Rändern der Gesellsc haft. Bie le feld. DOI: http://dx.doi.org/10.14361/9783839410059 Hay nes, K. E., Fot he ring ham, S. 1984: Gra vity and spa tial in te rac tion mo dels. Beverly Hills. Hea dey, B. W. 1981: Qua lity of life in Au stra lia. So cial In di ca tors Re search 9-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/bf00286195 Hei deg ger, M. 2005: Bit in čas. Ljub lja na. Hel burn, N. 1982: Pre si den tial ad dress: Geo graphy and the qua lity of life. An nals of the As so cia tion of Ame ri can Geo grap hers 72-4. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/ j.1467-8306.1982.tb01837.x Hi dal go, M. C., Ber to, R., Paz Ga lin do, M., Ge tre vi, A. 2006: Iden tif ying at trac ti ve and unat trac ti ve ur ban pla ces: catego ries, re sto ra ti ve ness and aest he tic at tri butes. Me dio am bien te y com por ta mien to hu ma no 7-2. Hočevar, M., Kos, D., Ma ka ro vič, J., Trček, F., Štebe, J., Uršič, M. 2004: Vred no te pro - sto ra in oko lja. 3. faz no in končno po ročilo: Su mar nik jav nom nenj ske ra zi ska ve – an ke te in in ter pre ta ci ja re zul ta tov, Cen ter za pro stor sko so cio lo gi jo Fa kul te te za družbene vede Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Hol brow, G. 2010: Wal king the net work. Med mrežje: http://wi kis.uit.tufts.edu/conf - luen ce/down load/at tach ments/39557750/Hol brow+Fi nal+Pa per.pdf (23. 8. 2015). Ho rel li, L. 2006: En vi ron men tal hu man-friend li ness as a con tex tual de ter mi nant for qua lity of life. Re vue Eu ropéene de Psycho lo gie Ap pli quée/Eu ro pean Re view of Ap plied Psycho logy 56-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.erap.2005.02.012 Ia co no, M., Kri zek, K., El-Ge neidy, A. 2008: Ac cess to de sti na tions: how close is close enough? Es ti ma ting ac cu ra te di stan ce decay func tions for mul ti ple mo des and dif fe rent pur po ses. Fi nal re port. Med mrežje: http://www.lrrb.org/PDF/200811.pdf (1. 9. 2014). In gram, D. 1971: The con cept of ac ces si bi lity: A search for an ope ra tio nal form. Regio - nal Stu dies 5-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/09595237100185131 Ivančič, M., Vončina, R. 2014: De ter mi na ting the inf luen ce of dif fe rent PM10 sour - ces on air qua lity in Ljub lja na ba sin with CALPUFF dis per sion mo del. In ter na tio nal 96 GEORITEM 28 Jour nal of En vi ron ment and Pol lu tion 54/2-3-4. DOI: http://dx.doi.org/10.1504/ ijep.2014.065126 Ja cob Trip, J. 2007: As ses sing qua lity of pla ce: a com pa ra ti ve analy sis of Am ster dam and Rot ter dam. Jour nal of Ur ban Af fairs 29-5. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/ j.1467-9906.2007.00362.x Jer ne jec, M., Ko ko le, V. 1974: Kom pleksno poj mo va nje oko lja člo ve ko ve ga pre bi va - nja in dela – sta no vanj sko oko lje. Ljub lja na. Kaal, H. 2011: A con cep tual hi story of li va bi lity. City 15-5. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1080/13604813.2011.595094 Kah ne man, D., Die ner, E., Schwarz, N. (eds.) 1999: Well-being: The foun da tions of he do nic psycho logy. New York. Ka plan, S., Ka plan, R. 1989: The ex pe rien ce of na tu re: a psycho lo gi cal pers pec ti ve. Cam brid ge. Ka ta ster stavb. Sta nje na dan 20. 1. 2015. Jav ne in for ma ci je Slo ve ni je, Geo det ska uprava Re pub li ke Sloveni je. Ljub lja na, 2015. Ki lar, V., Kušar, D. 2009: As ses sment of the earth qua ke vul ne ra bi lity of mul ti-re siden - tial buil dings in Slo ve nia. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 49-1. DOI: http://dx.doi.org/ 10.3986/ags49103 Kim, T. K., Hor ner, M. W., Ma rans, R. W. 2005: Life cycle and en vi ron men tal factors in se lec ting re si den tial and job lo ca tions. Hou sing Stu dies 20-3. DOI: http:/ dx.doi.org/ 10.1080/02673030500062335 Kim, Y., Kee, Y., Lee, S. J. 2015. An analy sis of the re la ti ve im por tan ce of com po nents in mea su ring com mu nity well being: pers pec ti ves of ci ti zens, pub lic of fi cials, and ex perts. So cial In di ca tors Re search 121-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s11205- 014-0652-4 Kla di vo, P., Ha las, M. 2012: Qua lity of life in an ur ban en vi ron ment: a typo logy of ur ban units of Olo mouc. Qu ae stio nes Geo grap hi cae 31-2. DOI: http://dx.doi.org/ 10.2478/v10117-012-0018-4 Klad nik, D., Lo vrenčak, F., Orožen Ada mič, M. (ur.) 2013: Geo graf ski ter mi no loški slo var. Splet na iz da ja. Med mrežje: http://isj fr.zrc-sazu.si/sl/ter mi no lo gis ce/slovar ji/ geo graf ski#v (19. 12. 2014). Klanjšek, R., Kir biš, A. 2008: Ko li ko smo Slo ven ci za do volj ni s svo jim živ lje njem? Med državna pri mer jal na ana li za. Teo ri ja in prak sa 45/3-4. Kle menčič, M., Lep, M., Me sa rec, B., Žnu derl, B. 2014: Po to val ne na va de pre - bivalcev v Mest ni občini Ljub lja na in Ljub ljan ski ur ba ni re gi ji. Končno po ročilo, Fa kul te ta za grad be ništvo Uni ver ze v Ma ri bo ru, RM Plus. Ma ri bor. Knox, P. L. 1975: So cial well-being: a spa tial pers pec ti ve. Lon don. Knox, P. L. 1976: Field work in ur ban geography: As se sing ur ban en vi ron men tal quality. Scot tish Geo grap hi cal Ma ga zi ne 92-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/ 00369227608736336 97 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran Ko mac, B., Na tek, K., Zorn, M. 2008: Geo graf ski vi di ki po plav v Slo ve ni ji. Geo grafija Slo ve ni je 20. Ljub lja na. Kos, D. 2008: Na ra va v me stu ali me sto v na ra vi? Ur ba ni iz ziv 19-2. DOI: http://dx.doi.org/ 10.5379/ur ba ni-iz ziv-2008-19-02-001 Kos, D., Zor man, A., Hočevar, M., Trček, F., Uršič, M., Za vrat nik, S. 2010: Ka ko vost živ lje nja v Ljub lja ni. 2. faza. Ra zi sko val no po ročilo, Fa kul te ta za družbene vede Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Ko zi na, J. 2010a: Mo de li ra nje pro stor ske do stop no sti do po sta ja lišč jav nega pot niškega pro me ta v Ljub lja ni. Geo graf ski vest nik 82-1. Ko zi na, J. 2010b: Trans port ac ces si bi lity to re gio nal cen tres in Slo ve nia = Pro met na do stop nost do re gio nal nih sre dišč v Slo ve ni ji. Acta Geo grap hi ca Slo ve ni ca 50-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ags50203 Ko zi na, J. 2013: Živ ljenj sko oko lje pre bi val cev v us tvar jal nih po kli cih v Slo ve ni ji. Dok - tor ska di ser ta ci ja, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Koželj, J., Ažman Mo mir ski, L., Ma li goj, T., Omer zu, B. 1998: De gra di ra na ur ba na ob močja. Ljub lja na. Krajčino vi ć, N. 2014: Tuj ci vi di jo Ljub lja no ne ko li ko dru gače. Med mrežje: http:/ www.delo.si/ no vi ce/ljub lja na/tuj ci-ljub lja no-vi di jo-ne ko li ko-dru ga ce.html (19. 10. 2014). Krevs, M. 1998a: Geo graf ski in for ma cij ski si ste mi v ra zi sko vanju živ ljenj ske rav ni. Geo graf ski in for ma cij ski si ste mi v Slo ve ni ji 1997–1998. Ljub lja na. Krevs, M. 1998b: Geo graf ski vi di ki živ ljenj ske rav ni pre bi vals tva v Slo ve ni ji. Dok - tor ska di ser ta ci ja, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Krevs, M. 1998c: Vpliv iz bo ra pro stor ske eno te na re zul ta te geo graf skih sta ti stičnih ana liz. Geo graf ski vest nik 70. Krevs, M. 2001: Geo grap hi cal con tri bu tion to the le vel of li ving re search. II. Kongres na geo gra fi te od Re pub li ka Ma ke do ni ja so stručen se mi nar za nastav ni ci te po geo - gra fi ja. Skop je. Krevs, M. 2002: Geo graf ski vi di ki živ ljenj ske rav ni pre bi vals tva Ljub lja ne. Geo grafija Ljub lja ne. Ljub lja na. Kri zek, K. J. 2003: Re si den tial re lo ca tion and chan ges in ur ban tra vel: does neigh - bor hood-sca le ur ban form mat ter? Jour nal of the Ame ri can Plan ning As so cia tion 69-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/01944360308978019 Križnik, B. 2015. Di skon ti lo vi jo su per mar ke te. Med mrežje: http://www.delo.si/ gos po dars tvo/pod jet ja/di skon ti-lo vi jo-su per mar ke te.html (12. 5. 2015). Kyttä, M., Bro berg, A., Hay ba tol la hi, M., Schmidt-Thomé, K. 2016: Ur ban hap pi ness: con text-sen si ti ve study of the so cial su stai na bi lity of ur ban set tings. En vi ron - ment and Plan ning B: Plan ning and De sign 43. DOI: http://dx.doi.org/10.1177/ 0265813515600121 Lam pič, B. 2004: Kri mi na li te ta kot vse po memb nejši de jav nik ka ko vo sti bi va nja v Ljub - ljan ski ur ba ni re gi ji. Dela 22. 98 GEORITEM 28 Lan dis, J. D., Sa wic ki, D. S. 1988: A Plan ners Gui de to the Pla ces Ra ted Al ma nac. Jour - nal of the Ame ri can Plan ning As so cia tion 54-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/ 01944368808976494 Lan sing, J. B., Ma rans, R. W. 1969: Eva lua tion of neigh bor hood qua lity. AIP Jour nal 35-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/01944366908977953 La zrak, F., Nij kamp, P., Rie tveld, P., Rou wen dal, J. 2014: The mar ket va lue of cul tural he ri ta ge in ur ban areas: an ap pli ca tion of spa tial he do nic pri cing. Jour nal of Geo - grap hi cal Systems 16-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s10109-013-0188-1 Lee, B. A., Guest, M. A. 1983: De ter mi nants of neigh bor hood sa tis fac tion: A me tro - po li tan-level analy sis. The So cio lo gi cal Quar terly 24-2. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1111/j.1533-8525.1983.tb00703.x Leit mann, J. 1999: Can city QOL in di ca tors be ob jec ti ve and re le vant? To wards a tool for su stai ning ur ban de ve lop ment. Ur ban qua lity of life. Cri ti cal is sues and options. Sin ga po re. Ley, D. 1980: Li be ral ideo logy and the po stin du strial city. An nals of the As so cia tion of Ame ri can Geo grap hers 70-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/j.1467-8306. 1980.tb01310.x Ley, D. 1990: Ur ban li vea bi lity in con text. Ur ban Geo graphy 11-1. DOI: http://dx.doi.org/ 10.2747/0272-3638.11.1.31 Ley den, K. M., Gold berg, A., Mic hel bach, P. 2011: Un der stan ding the Pur suit of Hap - pi ness in Ten Ma jor Ci ties. Ur ban Af fairs Re view 47-6. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1177/1078087411403120 Lit man, T. 2003: Eco no mic Va lue of Wal ka bi lity. Trans por ta tion Re search Re cord: Jour nal of the Trans por ta tion Re search Board 1828. DOI: http://dx.doi.org/10.3141/ 1828-01 Liu, B. C. 1976: Qua lity of life in di ca tors in U.S. me tro po li tan areas: A sta ti sti cal analysis. New York. Ljub lja na, Ze le na pre stol ni ca Evro pe 2016. Lu xem bourg, 2015. Ljub ljan ske Mur gle: Slo ven cem pi sa ne na kožo. Med mrežje: http://zgod be.siol.net/ mur gle-slo ven cem-pi sa ne-na-kozo/ (23. 3. 2015). Lo ka ci je po sta ja lišč mest ne ga pot niškega pro me ta. Podat kov ni sloj, Ljub ljan ski potniški pro met. Ljub lja na, 2014. Lu, D., Li, G., Mo ran, E., Frei tas, C. C., Du tra, L., Sid nei, J., Sant’Anna, S. 2012: A com - pa ri son of ma xi mum li ke li hood clas si fier and ob ject-ba sed met hod on mul ti ple sen sor da ta sets for land-use/co ver clas si fi ca tion in the Bra zi lian Ama zon. Medmrežje: http://mtc-m16c.sid.inpe.br/col/sid.inpe.br/mtc-m18/2012/ 05.16.14.47/doc/011.pdf (23. 1. 2015). Ma lešič, M. 2007: Ar hi tek tu ra, ki os vo ba ja. Ar hi tek tov bil ten 37-173/174. Man dič, S. 1999: Sta no vanje, ka ko vost živ lje nja in spre mem be v zad njem de set letju. Družbo slov ne raz pra ve 15/30-31. 99 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran Man dič, S., Cir man, A. (ur.) 2006: Sta no va nje v Slo ve ni ji 2005. Ljub lja na. Man dič, S., Fi li po vi ć, M. 2005: Sta no vanj ski pri manj kljaj v Slo ve ni ji: prob lem, ki ga ni? Teo ri ja in prak sa 42. Ma rans, R. W., Kweon, B. S. 2011: The qua lity of life in me tro De troit at the be gin - ning of the mil le nium. In ve sti ga ting qua lity of ur ban life. New York. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/978-94-007-1742-8_7 Ma rans, R. W., Stim son, R. 2011: An over view of qua lity of ur ban life. In ve sti ga ting qua lity of ur ban life. New York. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/978-94-007- 1742-8_1 Martínez, L. M., Vie gas, J. M. 2013: A new ap proach to mo del ling di stan ce-de cay functions for ac ces si bi lity as sessment in trans port stu dies. Jour nal of Trans port Geo graphy 26. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.jtran geo.2012.08.018 Ma slow, A. H. 1943: A Theory of Hu man Mo ti va tion. Psycho lo gi cal Re view 50-4. Mas sam, B. H. 2002: Qua lity of life: pub lic plan ning and pri vate li ving. Pro gress in Plan ning 58-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/s0305-9006(02)00023-5 Matt hies sen, C., Soe gaard, H., An der berg, S. 2002: En vi ron men tal per for man ce and Eu ro pean ci ties: A new key pa ra me ter in the com pe ti tion bet ween me tro po li tan cen ters. Mo ni to ring ci ties: In ter na tio nal pers pec ti ves. Cal gary, Ber lin. Max-Neef, M. 1991: Hu man Sca le De ve lop ment. Con cep tion, ap pli ca tion and further ref lec tions. New York. Med mrežje: http://www.area-net.org/fi lead min/user_up load/ pa pers/Max-neef_Hu man_Sca le_deve lop ment.pdf (29. 3. 2012). Mc Call, S. 1975: Qua lity of life. So cial In di ca tors Re search 2-2. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1007/bf00300538 Mc Carthy, D., Sae gert, S. 1978: Re si den tial den sity, so cial over load, and so cial with - dra wal. Hu man Eco logy 6-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/bf00889026 Mc Crea, R., Ma rans, R. W., Stim son, R., We stern, J. 2011: Sub jec ti ve mea su re ment of qua lity of life using pri mary data col lec tion and the analy sis of sur vey data. In ve sti ga ting qua lity of ur ban life. New York. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/978- 94-007-1742-8_3 Mc Crea, R., Stim son, R., We stern, J. 2005: Te sting a mo de ra ted mo del of sa tis fac tion with ur ban li ving using data for Bris ba ne-South East Qu een sland, Au stra lia. Social In di ca tors Re search 72-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s11205-004-2211-x Mea su ring pub lic trans port ac ces si bi lity le vels, 2010. Med mrežje: https://fi les.da ta - press.com/lon don/da ta set/pub lic-trans port-ac ces si bi lity-le vels/PTAL-met ho do logy.pdf (25. 3. 2014). Meško, G., Šifrer, J., Vošnjak, L. 2012: Strah pred kri mi na li te to v mest nih in vaških oko ljih v Slo ve ni ji. Vars tvo slov je 14-3. Mic ha los, A. C., Zum bo, B. D. 2000: Cri mi nal vic ti mi za tion and the qua lity of life. So cial In di ca tors Re search 50-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1023/a:1006930019814 100 GEORITEM 28 Mi haes cu, O., vom Hofe, R. 2012: The im pact of brown fields on re si den tial pro perty va lues in Cin cin na ti, Ohio: a spa tial he do nic ap proach. The Jour nal of Re gio nal Analy sis and Po licy 42-3. Mi ku lik, O. 1992: So cial eco no mic as pects of the geo grap hic re search of the en vi ron - ment. So cial na geo gra fi ja v teo ri ji in prak si. Ljub lja na. Mira, R. G., Uz zell, D. L., Real, J. E., Ro may, J. 2005: Hou sing, Spa ce and Qua lity of Life. Bur ling ton. Mla de no vič, L. 2011: Kri te ri ji za traj nost no načrto va nje in grad njo ob močij z visoko go sto to po se li tve. Dok tor ska di ser ta ci ja, Fa kul te ta za ar hi tek tu ro Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Mli nar, Z. 1983: Hu ma ni za ci ja me sta. So cio loške raz sežno sti ur ba niz ma in sa mou - prav lja nja v Novi Go ri ci. Ma ri bor. Mli nar, Z. 2008: K us tvar jal no sti in ino va ci jam v vseživ ljenj skem oko lju. Pro stor sko- so cio loški in ur ba ni stični vi di ki. Teo ri ja in prak sa 3-4. Moro, M., Bre re ton, F., Fer rei ra, S., Clinch, J. P. 2008: Ran king qua lity of life using sub jec ti ve well-being data. Eco lo gi cal eco no mics 65-3. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1016/j.eco le con.2008.01.003 Mul li gan, G. F., Car rut hers, J. I. 2011: Ame ni ties, qua lity of life, and re gio nal de ve - lop ment. In ve sti ga ting qua lity of ur ban life. New York. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1007/978-94-007-1742-8_5 Mušič, V. 1980: Ur ba ni zem – baj ke in re sničnost: za pi si na robu dvaj set let ne ga raz - vo ja našega pro stor ske ga načrto va nja. Ljub lja na. Myers, D. 1988: Buil ding know led ge about qua lity of life for ur ban plan ning. Journal of the Ame ri can Plan ning As so cia tion 54-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/ 01944368808976495 Na tek, K. (ur.) 2011: Mali vod ni to ko vi in nji ho vo po plav no ogrožanje Ljub lja ne. Geo - gra FF 10. Ljub lja na. Na tek, K. 2015: Po pla ve v me stih. Geo graf ski ob zor nik 62-4. No vak, M. 1996: Kon cep tual na vprašanja ka ko vo sti življe nja. Ka ko vost živ lje nja v Slove - ni ji. Ljub lja na. No ve la ci ja kar te hru pa MOL za ce ste s pre to kom več kot 1 mi li jo na vo zil let no, 2014. A - pro jekt, d. o. o., PNZ, d. o. o. Med mrežje: http://www.ljub lja na.si/file/1561566/ g.3.4_pri lo ga_ldvn.pdf (28. 11. 2014). No ve la ci ja kar te hru pa za Mest no občino Ljub lja na. Končno po ročilo, 2014. JOINT VENTURE, A-PROJEKT, PNZ, d. o. o. Med mrežje: http://www.ljub lja na.si/ file/1561557/20_2014_kar ta_hru pa_za_mest no_obi no_ljub lja na_tek stual ni-del_ zve zek_1.pdf (26. 1. 2015). Nuss baum, M. C., Glo ver, J. 1995: Wo men, cul tu re and de ve lop ment. A study of human ca pa bi li ties. Ox ford. DOI: http://dx.doi.org/10.1093/0198289642.001.0001 101 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran Ob močja do se ga po plav, 2013. Po dat kov ni sloj. Agen ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za okolje Mi ni strs tva za oko lje in pro stor. Med mrežje: http://gis.arso.gov.si/wfs_web/fa ces/ WFSL ayers List.jspx (24. 2. 2015). Oce na po tre sne ogroženo sti Mest ne občine Ljub lja na za ra di po tre sa. Za vod za grad be ništvo Slo ve ni je, Mi ni strs tvo za kme tijs tvo in oko lje, Agen ci ja Re publike Slo ve ni je za oko lje, Inšti tut za vo dars tvo, 2015. Med mrežje: http://www.ljub lja - na.si/file/1761506/842-8-2015-1-oce na-po tre sne-ogroe no sti-mol-2015-ob ja va.pdf (19. 6. 2016). Odred ba o do ločitvi naj višje do vo lje ne hi tro sti. Urad ni list RS 55/2009. Ljubljana. Ogrin, M., Vin tar Mally, K., Pla ninšek, A., Močnik, G., Dri no vec, L., Gre go rič, A., Is kra, I. 2014: One snaženost zra ka v Ljub lja ni: kon cen tra ci je dušiko vih ok si - dov, ozo na, ben ze na in črne ga og lji ka v le tih 2013 in 2014. Geo gra FF 14. Ljub lja na. Oku licz-Ko zaryn, A. 2011: City life: ran kings (li va bi lity) ver sus per cep tions (sa tis - fac tion). So cial In di ca tors Re search 110-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/ s11205-011-9939-x Oštir, K. 2006: Da ljin sko zaz na va nje. Ljub lja na. Pa cio ne, M. 1986: Qua lity of life in Glas gow: an ap plied geo grap hi cal analy sis. En - vi ron ment and Plan ning A 18-11. DOI: http://dx.doi.org/10.1068/a181499 Pa cio ne, M. 1989: The ur ban cri sis – po verty and de pri va tion in the Scot tish city. Scottish Geo grap hi cal Ma ga zi ne 105-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/ 00369228918736763 Pa cio ne, M. 1990: Ur ban li vea bi lity: a re view. Ur ban Geo graphy 11-1. DOI: http://dx.doi.org/10.2747/0272-3638.11.1.1 Pa cio ne, M. 2003a: Qua lity-of-Life Re search in Ur ban Geo graphy. Ur ban Geo graphy 24-4. DOI: http://dx.doi.org/10.2747/0272-3638.24.4.314 Pa cio ne, M. 2003b: Ur ban en vi ron men tal qua lity and hu man well being – a so cial geo - grap hi cal pers pec ti ve. Lands ca pe and Ur ban Plan ning 65/1-2. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1016/s0169-2046(02)00234-7 Pa cio ne, M. 2009: Ur ban Geo graphy: A Glo bal Pers pec ti ve. Lon don, New York. Par kes, A., Kearns, A., At kin son, R. 2002: What ma kes peo ple dis sa tis fied with their neigh bour hoods? Ur ban Stu dies 39-13. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/ 0042098022000027031 Partzsch, D. 1964: Zum Be griff der Funktions ge sellsc haft. Mit tei lun gen des deutschen Ver ban des für Woh nungs we sen, Städte bau und Raum pla nung. Köln. Per la vi ciu te, G., Steg, L., 2012: Qua lity of life in re si den tial en vi ron ments. Psye co - logy 3-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1174/217119712802845732 Plut, D. 2006: Me sta in so na rav ni raz voj. Geo graf ske raz sežno sti in di le me ur ba nega so na rav ne ga raz vo ja. Ljub lja na. Plut, D. 2007: Ljub lja na in iz zi vi so na rav ne ga raz vo ja. Ljub lja na. 102 GEORITEM 28 Po dat ki o iz bra nih po slov nih sub jek tih. Po slov ni re gi ster Slo ve ni je (stanje na dan 3. 4. 2014). Agen ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za jav no prav ne evi den ce in sto ritve. Ljub lja na, 2014. Po dat ki o one snaženo sti zra ka za Ljub lja no v letu 2011. Elek troinšti tut Mi lan Vidmar. Ljub lja na, 2016. Po dat ki o pre bi vals tvu po iz bra nih pro storskih eno tah (sta nje na dan 1. 1. 2014). Sta - ti stični urad Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2014. Po dat ki o pro da jal nih po vršinah živil skih pro da jaln Mer ca tor. Mer ca tor, d. d. Ljub - lja na, 2014. Po dat ki o pro met nih ne srečah v Ljub lja ni med 2011 in 2015. Jav na agen ci ja Re pub - li ke Slo ve ni je za var nost pro me ta. Ljub lja na, 2016. Po dat ki o sta no va njih po iz bra nih mor fo loških eno tah. Re gi str ski po pis 2011 (stanje na dan 1. 1. 2011). Sta ti stični urad Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2015. Po drob nejša na men ska raba prostora. Od lok o občin skem pro stor skem načrtu Mest ne občine Ljub lja na – iz ved be ni del. Mest na občina Ljub lja na, Od de lek za ure ja nje pro sto ra. Ljub lja na, 2013. Pom pe, A. 2015: Znam ka me sta: po mem ben us tvar ja lec po zi ci je me sta v kon ku - renčnem pro sto ru. Ljub ljana. Po strel, V. 2003: The Sub stan ce of Style: How the Rise of Aest he tic Va lu eis Re ma - king Com mer ce, Cul tu re, and Cons ci ou sness. New York. Prob le ma ti ka one snaženo sti zra ka z del ci. Agen ci ja RS za oko lje. Med mrežje. http://www.arso.gov.si/no vi ce/da to te ke/031398-DELCI.pdf (19. 6. 2016). Pust, V. 1985: Hu ma ni za ci ja ti po lo gi je sta no vanj ske grad nje z ozi rom na spre mi njajoče se po tre be družine, eko nom ske in pro stor ske možno sti ter me to do lo gi ja načrtovanja. Ljub lja na. Pust, V. 1988: Mo de li sta no vanj ske grad nje in za zi da ve z ozi rom na spre mi nja joče po - tre be. Dok tor ska di ser ta ci ja, Fa kul te ta za ar hi tek tu ro Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljublja na. Pust, V., Sen di, R. 2000: Iz ho dišča za raz no li kost sta no vanj ske grad nje in smer ni ce za načrto va nje gle de na raz voj ne spre mem be v kva li te ti bi val ne ga oko lja. Ra - ziskoval no po ročilo, Fa kul te ta za ar hi tek tu ro Uni ver ze v Ljub lja ni, Ur ba ni stični inšti tut Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Qua lity of life in ci ties – Per cep tion sur vey in 79 Eu ro pean ci ties. The Eu ro pean Com - mis sion, 2013. Med mrežje: http://ec.eu ro pa.eu/re gio nal_po licy/sour ces/doc ge ner/ stu dies/pdf/ur ban/sur vey2013_en.pdf (22. 2. 2015). Qua lity of li ving re ports. Mer cer. Med mrežje: https://www.imer cer.com/pro ducts/ qua lity-of-li ving.aspx (15. 10. 2014). Rav bar, M., Bole, D., Nared, J. 2005: A crea ti ve mi li eu and the role of geo graphy in stud ying the com pe ti ti ve ness of ci ties: the case of Ljub lja na = Us tvar jal no okolje in vlo ga geo gra fi je pri proučeva nju kon ku renčno sti mest: pri mer Ljub lja ne. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 45-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ags45201 103 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran Re ber nik, D. 2002a: So cial no geo graf ska zgrad ba in preo braz ba Ljub lja ne. Geo gra - fi ja Ljub lja ne. Ljub lja na. Re ber nik, D. 2002b: Ur ba no-geo graf sko proučeva nje blo kov skih sta no vanj skih so - sesk kot ele ment ur ba ni stičnega pla nira nja. Dela 18. Re ber nik, D. 2007: Traj nost ni pro stor ski raz voj in no vejši pro ce si v pro stor skem raz - vo ju Ljub lja ne. Dela 27. DOI: http://dx.doi.org/10.4312/dela.27.2.17-38 Re ber nik, D. 2008: Ur ba na geo gra fi ja: Geo graf ske značil no sti mest in ur ba ni za ci je v sve tu. Ljub lja na. Re ber nik, D. 2013: So cial areas in Ljub lja na. Dela 39. DOI: http://dx.doi.org/10.4312/ dela.39.1.5-26 Re ber nik, D. 2015: Ra ko va Jelša and Si bi ri ja – eth nic neigh bor hoods in trans for ma - tion. Dela 44. DOI: http://dx.doi.org/10.4312/dela.44.1.63-84 Re ber nik, D., Ja kovči ć, M. 2006: De ve lop ment of re tail and shop ping cen tres in Ljubljana. Dela 26. DOI: http://dx.doi.org/10.4312/dela.26.2.5-26 Re gi ster ne pre mične kul tur ne de diščine. Po dat kov ni sloj, In for ma cij sko-do ku men - ta cij ski cen ter za de diščino Direkto ra ta za kul tur no de diščino Mi ni strs tva za kul tu ro. Ljub lja na, 2014. Re gi ster ne pre mičnin. Sta nje na dan 15. 12. 2014. Jav ne in for ma ci je Slo ve ni je, Geodet - ska upra va Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2014. Ris ser, R., Schmeid ler, K., Steg, L., For ward, S., Mar tin cigh, L. 2006: Oce na ka ko vo - sti živ lje nja v me stih: okolj ske raz me re in mo bil nost. Ur ba ni iz ziv 17/1-2. DOI: http://dx.doi.org/10.5379/ur ba ni-iz ziv-2006-17-01-02-004 Ro ger son, R. J. 1999: Qua lity of Life and City Com pe ti ti ve ness. Ur ban Stu dies 36/5- 6. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/0042098993303 Ro ger son, R. J., Find lay, A. M., Mor ris, A. S., Coom bes, M. G. 1989: In di ca tors of qua - lity of life: some met ho do lo gi cal is sues. En vi ron ment and Plan ning A 21-12. DOI: http://dx.doi.org/10.1068/a211655 Ro sen, S. 1974: He do nic pri ces and im pli cit mar kets: pro duct dif fe ren tia tion in pure com - pe ti tion. Jour nal of Po li ti cal Eco nomy 82-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1086/260169 Ro zin Šarec, L., Mušič, V., Re pič Vo gel nik, K., Ble jec, M., Le be ničnik, M., Vovk, M. 1976. Po sle di ce in učinki vi so ke in niz ke sta no vanj ske grad nje na sta no vanj sko oko lje. Ra zi sko val no po ročilo, Ur ba ni stični inšti tut Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub ljana. Rund le, A., Diez Roux, A. V., Free man, L. M., Mil ler, D., Nec ker man, K. M., Weiss, C. C. 2007: The ur ban built en vi ron ment and obe sity in New York City: a multile - vel analy sis. Ame ri can Jour nal of Health Pro mo tion 21-4s. DOI: http://dx.doi.org/ 10.4278/0890-1171-21.4s.326 Rup pert, K., Schaf fer, F., Ma ier, J., Pae sler, R. 1981: So ci jal na geo gra fi ja. Za greb. San tos, L. D., Mar tins, I. 2013: The Mo ni to ring system on Qua lity of Life of the City of Por to. Com mu nity Qua lity-of-Life In di ca tors: Best Ca ses VI. Dor drecht, Hei - del berg, New York, Lon don. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/978-94-007-6501-6_4 104 GEORITEM 28 Sa va ge au, D. 2007: Pla ces ra ted al ma nac. Was hing ton. Schmeid ler, K. 2008: Sta no vanj ski tren di in tren di v raz vo ju ur ba niz ma v Češki re - pub li ki. Ur ba ni iz ziv 19-1. DOI: http://dx.doi.org/10.5379/ur ba ni-iz ziv-2008- 19-01-004 Schöpfer, E., Lang, S., Blasch ke, T. 2005: A «green in dex« in cor po ra ting re mo te sensing and ci ti zen’s per cep tion of green spa ce. Med mrežje: http://www.ecog ni tion.com/ si tes/de fault/fi les/261_145.pdf (23. 1. 2015). Sen di, R. 2000: Pro stor SI 2020. Sta no va nja, kva li te ta bi va nja in raz voj po se li tve. Ljub - lja na. Sen di, R. 2013: Ni zek po vršin ski sta no vanj ski stan dard v Slo ve ni ji: niz ka kup na moč kot večno opra vičilo. Ur ba ni iz ziv 24-1. DOI: http://dx.doi.org/10.5379/ur ba ni- iz ziv-2013-24-01-002 Se ne gačnik, J. 1995: Ljub lja na. Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je. Ljub lja na. Sez nam bančnih av to ma tov v Slo ve ni ji. April 2014. Ban kart. Med mrežje: http://www.ban kart.si/as sets/ATM-List/Sez nam-BA-v-SLO-april-2014.xls (20. 5. 2014). Shep herd, J., We sta way, J., Lee, T. 1974: A so cial at las of Lon don. Ox ford. Sirgy, M. J. 2012: The psycho logy of qua lity of life. He do nic well-being, life sa tis faction, and eu dai mo nia. Dor drecht, Hei del berg, New York, Lon don. DOI: 10.1007/978- 94-007-4405-9 Sirgy, M. J., Corn well, T. 2002: How neigh bor hood fea tu res af fect qua lity of life. Social In di ca tors Re search 59-1. DOI: 10.1023/A:1016021108513 Skif ter An der sen, H. 2011: Raz la ga pre fe renc do oko li ce in lo ka ci je doma. Ur ba ni iz ziv 22-1. DOI: http://dx.doi.org/10.5379/ur ba ni-iz ziv-2011-22-01-002 Sla vuj, L. 2011: Ur ban qua lity of life – a case study: the city of Ri je ka. Hr vat ski geograf - ski gla snik 73-1. Sla vuj, L. 2012: Kva li te ta živo ta u oda bra nim sus jeds tvi ma Gra da Ri je ke. Hr vat ski geo graf ski gla snik 74-2. Slo var slo ven ske ga knjižnega je zi ka. Elek tron ska iz da ja, 2014. Med mrežje: http://www.fran.si/130/sskj-slo var-slo ven ske ga-knjiz ne ga-je zi ka (20. 12. 2014). Smith, D. M. 1973: The geo graphy of so cial well-being in the Uni ted Sta tes. New York. Smith, D. M. 1979: Whe re the grass is gree ner: li ving in an une qual world. Lon don. Smith, T., Ne lisc her, M., Per kins, N. 1997: Qua lity of an ur ban com mu nity: a fra me - work for un der stan ding the re la tions hip bet ween qua lity and physi cal form. Lands ca pe and Ur ban Plan ning 39/2-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/s0169- 2046(97)00055-8 Smre kar, A., Po laj nar Hor vat, K., Er har tič, B. 2016: The be auty of land forms. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ags.3039 Smre kar, A., Ti ran, J. 2013: Po men ze le nih po vršin za ka ko vost bi va nja v me stih: razvoj mi sli sko zi čas. Geo graf ski vest nik 85-2. 105 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran Stra teška kar ta hru pa za Mest no občino Ljub lja na – in du stri ja. A - pro jekt, 2008. Med - mrežje: http://www.arso.gov.si/vars tvo%20oko lja/hrup/kar te/MOL-IPPC% 20in du stri ja.pdf (28. 11. 2014). Stra teška kar ta hru pa za Mest no občino Ljub lja na – želez niške pro ge. A - pro jekt, 2008. Med mrežje: http://www.arso.gov.si/vars tvo%20oko lja/hrup/kar te/MOL-%C5% BE elez ni%C5%A1ke%20pro ge.pdf (28. 11. 2014). Sur vey on per cep tion of qua lity of life in 75 Eu ro pean ci ties. Flash Ba ro me ter 277 – The Gal lup Or ga ni sa tion, 2010. Med mrežje: http://ec.eu ro pa.eu/re gio nal_po - licy/sour ces/doc ge ner/stu dies/pdf/ur ban/sur vey2009_en.pdf (12. 11. 2011). Sur vey on per cep tions of qua lity of life in 75 Eu ro pean ci ties. Ur ban Au dit Per cep - tion Sur vey, 2007. Med mrežje: http://ec.eu ro pa.eu/re gio nal_po licy/sources/ doc ge ner/stu dies/pdf/ur ban/sur vey062007_en.pdf (12. 11. 2011). Špes, M. 1998: De gra da ci ja oko lja kot de jav nik di fe ren cia ci je ur ba ne po kra ji ne. Ljubljana. Špes, M., Ci ga le, D., Gspan, P., Jug, A., Lam pič, B. 2002: Re gio na li za ci ja Ljub lja ne z vidi - ka hrupne obre me nje no sti. Ra zi sko val no po ročilo, Inšti tut za geo gra fi jo. Ljub lja na. Špes, M., Ci ga le, D., Lam pič, B. 2002: Iz sto pa joči okolj ski prob le mi v Ljub lja ni. Geogra - fi ja Ljub lja ne. Ljub lja na. Špes, M., Gspan, P., Hočevar, M., Jug, A., Lam pič, B., Let nar-Žbo gar, N., Ma ca rol- Hit ti, M., Oto re pec, P., Pla ninšek, T., Požeš, M., Sa dar, K., Sko bir, M., Smre kar, A. 1997: Vpliv fi zičnega in družbe ne ga oko lja na zdrav je pre bi vals tva v me stu Ljub - lja na. Ra zi sko val ni pro jekt, 2. faza, Inšti tut za geo gra fi jo. Ljubljana. Špes, M., Smre kar, A., Lam pič, B. 2000: Kva li te ta bi val ne ga oko lja v Ljub lja ni. Ljublja na: Geo gra fi ja me sta. Ljub lja na. Šte vi lo obrav na va nih kaz ni vih de janj po iz bra nih sklo pih od leta 2011 do 2014 (prvo pol let je) v Re pub li ki Slo ve ni ji, po občinah in ka ta stru. Mi ni strs tvo za no tra nje za de ve, Po li ci ja. Ljub lja na, 2015. Šušteršič, J. 2012: Naj bo lje se živi v Ko pru, naj slabše v Mur ski So bo ti. Med mrežje: http://www.fi nan ce.si/341129/Naj bo lje-se-%C5%BE ivi-v-Ko pru-naj slab%C5% A1e-v-Mur ski-So bo ti (19. 10. 2014). Tay lor, N. 1998: Ur ban plan ning theory sin ce 1945. Lon don. DOI: http://dx.doi.org/ 10.4135/9781446218648 Tay lor, P. J. 1975: Di stan ce de cay in spa tial in te rac tions. Nor wich. Thi berg, S. 1975: Mänin ska – Närmiljö – Samhälle. Stock holm, Sta tens råd för byggnads forsk ning. Stock holm. Thorn di ke, E. L. 1939: Your city. New York. Ti ran, J. 2013: Vpliv iz bo ra me to de na vred nost go sto te pre bi vals tva. Geo graf ski vestnik 85-1. Ti ran, J. 2014: An ke ta o pri prav lje no sti za hojo do iz bra nih ob jek tov in nji ho vem pomenu med pre bi val ci Ljub lja ne. 106 GEORITEM 28 Ti ran, J. 2015: An ke ta o po me nu po sa mez nih vse bin bi val ne ga oko lja med pre bi valci Ljub lja ne. Ti ran, J., Ko zi na, J. 2014: Omrežje pešpoti v Ljub lja ni. Po dat kov ni sloj, Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU. Ljub lja na. Tiran, J., Mla de no vič, L., Kob lar, S. 2014: Računa nje do stop no sti do jav ne ga pot niškega pro me ta v Ljub lja ni z me to do PTAL. GIS v Slo ve ni ji 12: Di gi tal ni pro stor. Ljub - lja na. Ti ran, J., Mla de no vič, L., Kob lar, S. 2015: Do stop nost do jav ne ga pot niškega pro meta v Ljub lja ni po me to di PTAL. Geo det ski vest nik 59-4. DOI: http://dx.doi.org/ 10.15292/geo det ski-vest nik.2015.04.723-735 Ti ran, J. 2016: Mea su ring ur ban qua lity of life: case study of Ljub lja na = Mer je nje ka - ko vo sti živ lje nja v me stu: pri mer Ljub lja ne. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ags.828 Ti ran, J., Drob ne, S., Lak ner, M., Or tar, J. 2016: Me to do lo gi ja mer je nja peš do stop - no sti do mest nih do brin na pod la gi kon cep ta pa da nja z raz da ljo. In ter no gra di vo. Ljub lja na. Tka lec, T., Živčič, L. 2014: Po ročilo o na cio nal ni si tua ci ji na po dročju ener get ske revščine. Slo ve ni ja. Med mrežje: http://reach-energy.eu/word press/wp-con tent/ up loads/2014/11/D2.2-Fo cus_SI.pdf (6. 1. 2015). Tob ler, W. R. 1970: A com pu ter mo vie si mu la ting ur ban growth in the De troit region. Eco no mic Geo graphy 46. DOI: http://dx.doi.org/10.2307/143141 Trček, F. 2005: So cio loška an ket na ra zi ska va. Pre no va sta no vanj skih so sesk v Ljub - lja ni – Sav sko na se lje. Ur ba ni iz ziv 16-2. DOI: 10.5379/ur ba ni-iz ziv-2005-16-02-003 Tunstall, R. 2002: Hou sing den sity: what do re si dents think? Lon don. Ulrich, R. S. 1979: Vi sual lands ca pes and psycho lo gi cal well‐being. Lands ca pe Research 4-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/01426397908705892 Uršič, M. 2006: Mo der ni za ci ja pro me ta v ob dob ju in du strij ske ur ba ni za ci je – bo - ga ta za puščina ali bre me teženj k po večeva nju mo bil no sti v slo ven skih me stih? Ur ba ni iz ziv 17-1/2. DOI: http://dx.doi.org/10.5379/ur ba ni-iz ziv-2006-17- 01-02-003 Uršič, M., Hočevar, M. 2007: Pro tiur ba nost kot način živ lje nja. Ljub lja na. Uršič, M., Kos, D. 2004: Re sults of the que stion nai re sur vey in Ljub lja na. Re Ur ban Mo bil, Work pac ka ge 2. Med mrežje: http://www.re-ur ban.com/down loads/ Sur vey Re port Ljub lja na.pdf (19. 3. 2015). van Kamp, I., Lei del mei jer, K., Mar sman, G., de Hollan der, A. 2003: Ur ban en vi ron - men tal qua lity and hu man well-being. To wards a con cep tual fra me work and de mar ca tion of con cepts: a li te ra tu re study. Lands ca pe and Ur ban Plan ning 65/1-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/s0169-2046(02)00232-3 Veen ho ven, R. 1996: Happy life-ex pec tancy. A com pre hen si ve mea su re of qua lity- of-life. So cial In di ca tors Re search 39-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/bf00300831 107 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran Ver telj Na red, P., Si mo ne ti, M. 2011: Ana li za po dat kov nih baz o mest nih ze le nih po - vršinah kot iz ho dišče za raz pra vo o po ve za vi med ka ko vost jo in upo rab nost jo po dat kov. Geo det ski vest nik 55-2. DOI: http://dx.doi.org/10.15292/geo det ski-vest - nik.2011.02.366-380 Vo do pi vec, V. 2014: Naj bo lje se živi v Kra nju. Med mrežje: http://www.fi nan ce.si/ 8810209/Naj bo lje-se-%C5%BE ivi-v-Kra nju (19. 10. 2014). Voz ni redi li nij mest ne ga pot niškega pro me ta. Ljub ljan ski pot niški pro met. Med mrežje: http://www.lpp.si/jav ni-pre voz/voz ni-redi-mest ni-pot ni ski-pro met/voz ni-redi- red ni (16. 9. 2014). Vrišer, I. 1973: Ur ba na geo gra fi ja. Ljub lja na. Vrišer, I. 2002: Uvod v geo gra fi jo. Ljub lja na. Vu ru ni ć, S. 2012: Večkri te rij sko vred no te nje kva li te te bi val ne ga oko lja v občini Celje. GEO mix 19-1. Wal ton, D., Mur ray, S. J., Tho mas, J. A. 2008: Re la tions hips between po pu la tion den - sity and the per cei ved qua lity of neigh bour hood. So cial In di ca tor Re search 89-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s11205-008-9240-9 Wang, F., Wang, D. 2016: Geo graphy of ur ban life sa tis fac tion: An em pi ri cal study of Bei jing. Tra vel Be haviour and So ciety 5. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/ j.tbs.2015.10.001 Wer len, B. 1993: So ciety, ac tion and spa ce. An al ter na ti ve hu man geo graphy. London, New York. Wer len, B. 2000: So zial geo grap hie: eine Einführung. Bern, Ba sel, Wien. Wood craft, S., Ba con, N., Cai stor-Aren dar L., Hac kett, T. 2011: De sign for so cial sustaina bi lity: a fra me work for crea ting thri ving new com mu ni ties. Med mrežje: http://www.so cial-life.co/me dia/fi les/DESIGN_FOR_SOCIAL_SUSTAINA - BILITY_3.pdf (5. 9. 2016). World class pla ces. The Govern ment’s stra tegy for im pro ving qua lity of pla ce. Lon - don. 2009. Med mrežje: http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20120919132719/ http://www.communities.gov.uk/documents/planningandbuilding/pdf/1229344.pdf (26. 3. 2012). World’s po pu la tion in crea singly ur ban with more than half li ving in ur ban areas. Med - mrežje: http://www.un.org/en/de ve lop ment/desa/news/po pu la tion/world- ur ba ni za tion-pros pects-2014.html (15. 5. 2016). Yang, D., Diez-Roux, A. V. 2013: Using an agent-ba sed mo del to si mu la te chil dren’s active tra vel to school. In ter na tio nal Jour nal of Be ha vio ral Nu tri tion and Physical Ac ti vity 10-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1186/1479-5868-10-67 Yuan, L. L., Yuen, B., Low, C. 1999: Qua lity of life in ci ties – de fi ni tion, ap proac hes and re search. Ur ban qua lity of life. Cri ti cal is sues and op tions. Sin ga po re. 108 GEORITEM 28 Za krajšek, F. J., Za krajšek, P., Vo deb, V. 2004: Mo del raz me rij vred no sti loka ci je ne - pre mičnin na pri me ru Ljub lja ne. Ur ba ni iz ziv 15-2. DOI: http://dx.doi.org/10.5379/ ur ba ni-iz ziv-2004-15-02-009 Zbir ni ka ta ster gos po dar ske jav ne in fra struk tu re. Jav ne in for ma ci je Slo ve ni je, Geo - det ska upra va Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2014. Zemlje vid po staj. Bi ci ke LJ. Med mrežje: http://www.bi ci kelj.si/All-Sta tions/Zem lje - vid-po staj (16. 9. 2014). Zu pančič, J. 2012: So cial na geo gra fi ja. Štu dij sko gra di vo, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni - ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Zu pančič, P., Šket Mot ni kar, B., Gosar, A., Pro sen, T. 2003: Kar ta po tre sne mi kro ra - jo ni za ci je Mest ne občine Ljub lja na za upo ra bo v si ste mu vars tva pred na rav ni mi in dru gi mi ne srečami. Med mrežje: http://www.arso.gov.si/po tre si/po tre sna% 20ne var nost/kar ta_mi kro ra jo ni za ci je_lj.html (15. 1. 2015). Žibret, A. 2010: Rožna do li na je naj bolj pri vlačna, Fužine pa ne var ne. Med mrežje: http://www.delo.si/cla nek/126039 (23. 3. 2015). 8 Sez nam slik Sli ka 1: Bi val no oko lje je pro stor sko večpla sten po jem s težko do ločlji vi mi me ja mi. 17 Sli ka 2: Pre ple te nost te melj nih člo ve ko vih de jav no sti (pri la go je no po Partzsch 1964; pov ze to po Wer len 2000). 22 Sli ka 3: Vse bin ski sklo pi bi val ne ga oko lja. 22 Sli ka 4: Pre tvor ba še spre jem lji vih raz dalj za hojo v ka zal nik pro stor ske in terak ci je z Ric hard so no vo funk ci jo (Ti ran s so de lav ci 2016). 49 Sli ka 5: Gra fični pri kaz po stop ka mo de li ra nja peš do stop no sti. 50 Sli ka 6: Gra fični pri kaz po stop ka računa nja do stop no sti jav ne ga pot niškega pro me ta z me to do PTAL. 52 Sli ka 7: Pro stor ski pri kaz do stop no sti av to bu sne ga pro me ta v Ljub lja ni. 53 Sli ka 8: Z nad zo ro va no pik sel sko kla si fi ka ci jo je mo goče do kaj na tančno raz li ko va ti ve ge ta ci jo in po zi da na zem ljišča. 55 Sli ka 9: Pre gled ni zem lje vid Ljub lja ne z oz na ka mi mest nih pre de lov. 59 Sli ka 10: In deks sta no vanj skih raz mer v Ljub lja ni. 61 Sli ka 11: Ob močja atrij skih hiš, kot so te na Rud ni ku, se po našajo z nad pov prečnimi sta no vanj ski mi raz me ra mi. 62 Sli ka 12: In deks var no sti v Ljub lja ni. 65 Sli ka 13: Vič je po plav no ogroženo ob močje, ki je bilo na zad nje po plav lje no je se ni 2014, ko smo bili priča za Ljub lja no ne vsak da njim pri zo rom. 64 Sli ka 14: In deks es tet ske vred no sti v Ljub lja ni. 67 109 Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani Jernej Tiran Sli ka 15: De gra di ra na ur ba na ob močja se v Ljub lja ni v zad njem de set let ju čeda lje po go ste je po jav lja jo v ob li ki mi ru jočih grad bišč, ka kršna je grad be na jama na območju nek da nje ga Ko li ze ja. 66 Sli ka 16: In deks do stop no sti mest nih do brin v Ljub lja ni. 69 Sli ka 17: Sta ro mest no je dro je »de diščin ska vroča točka« in ima naj boljšo do stop nost mest nih do brin, zla sti pros točas nih de jav no sti. 68 Sli ka 18: Indeks obre me nje no sti oko lja v Ljub lja ni. 71 Sli ka 19: Med hrup no naj bolj obre me nje ni mi so ob močja vzdolž glav nih cest nih vpad nic, ka kršna je Kar lovška ce sta. 70 Sli ka 20: In deks družbe ne ga oko lja v Ljub lja ni. 73 Sli ka 21: Sta no vanj ska so se ska Mo stec ob Ko seškem ba jer ju se med dru gim po naša tudi z zelo ugod no so ci oe ko nom sko se sta vo pre bi vals tva. 72 Sli ka 22: In deks po go jev za mo bil nost v Ljub lja ni. 75 Sli ka 23: Bavar ski dvor je osred nje pro met no voz lišče mest ne ga pot niškega pro me ta v Ljub lja ni, ob ka te rem je tudi po sta ja lišče Bi ci ke LJ-a. 76 Sli ka 24: Skup ni in deks bi val ne ga oko lja v Ljub lja ni. 79 Sli ka 25: Med ob močja z naj boljšo ka ko vost jo bi val ne ga oko lja kot ce lo te spa da soseska prit ličnih atrij skih hiš v Mur glah. 78 Sli ka 26: Vred no te nje po me na vse bin bi val ne ga oko lja med Ljub ljančani. 80 Sli ka 27: Iz bra ne vse bi ne bi val ne ga oko lja, kjer med sku pi na mi pre bi val cev Ljub lja ne pri ha ja do naj večjih raz lik pri vred no te nju nji ho ve ga po me na. 81 Sli ka 28: Raz lika v z-vred no sti med neob teženim in ob teženim izračunom skup ne ga in dek sa ka ko vo sti bi val ne ga oko lja. 82 9 Sez nam pre gled nic Pre gled ni ca 1: Ob jek tiv nost in sub jek tiv nost preučeva nja bi val ne ga oko lja gle de na vse bi no in način mer je nja (pri la go je no po Kre vsu 1998b). 31 Pre gled ni ca 2: Vse bin ski sklo pi, vse bi ne, pod vse bi ne in ka zal ni ki bi val ne ga oko lja. 38–39 Pre gled ni ca 3: Upošte va nje od da lje no sti in po nud be pri računa nju do stop no sti posamez nih mest nih do brin. 51 Pre gled ni ca 4: Raz vr sti tev šport nih igrišč in ze le nih po vršin v ve li kost ne raz re de glede na nji ho vo po vršino za računa nje po nud be. 52 110 111 112 zalozba.zrc-sazu.si 28 Jernej tiran Na podlagi različnih kazalnikov smo ocenili kakovost bivalnega okolja v Ljubljani na začetku drugega desetletja 21. stoletja. Vsebine bivalnega okolja smo razvrstili v sedem sklopov: KAKoVoSt stanovanjske razmere, varnost, estetska vrednost, dostopnost BiVALNeGA mestnih dobrin, obremenjenost okolja, družbeno okolje in pogoji ANI za mobilnost. Ugotovili smo, da se kakovost bivalnega okolja LJ oKoLJA v Ljubljani pomembno razlikuje: v najbolj kakovostnem bivalnem V LJuBLJANi okolju živijo prebivalci Murgel, Trnovega, Rožne doline in A V LJUB zahodnega mestnega središča, najslabše bivalne razmere pa imajo LJ KO prebivalci Rakove jelše, Sibirije, večine urbaniziranih ruralnih naselij na severovzhodnem obrobju, večjega dela Most in Šiške v bližini tamkajšnje industrijske cone. Rezultati raziskave ALNEGA O so pomembni za odločanje o nadaljnjem prostorskem razvoju, IV za sanacijo bivalnega okolja ali za določanje primernih lokacij T BOS za stanovanjsko gradnjo. VO AK n Kira 15 eur nej TJer Georitem 28 Georitem 28