Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva lahaja vsak Četrtek popoldne; » slučaju prc a 1 mesec h*« i i'50 — Cena: - pol leta OfllB«* po dogovoru Oglasi, reklamacije In naroEnlna na uprave Jugoslovanske tiskarne, KolportaSnl oddelek. Poljanski nasip 11. 3 — Rokopisi se ne vraCaJo Naše socialne šole zaključujejo zimski^ tečaj in v mladcih prekineva navdušenje, ki mu je vse zadoščenje lastna požrtvovalnost. Še več. Vsi člani orlovske organizacije so to zimo predelali socialno vprašanje, socialna predavanja so tekom zime stalno prirejale delavske akademije^ socialno vprašanje je temeljito razglabljala Krekova socialna ^omala vsej slovenski mladini, ki ji ni na izživljanju po plesnih dvoranah ali po beznicah, ki ne čuti v sebi samo pulza krvi, je bila tekom zime skoro vsa duševna hrana razmo-triVanje o zlu in zdravilu družbe. In veseli stopamo naproti pomladi, cvetočemu življenju. Socialno vprašanje! naj ne razmo-triva samo mladina. Danes drži v dopolnilo nazorno socialno predavanje vsemu delovnemu ljudstvu največji Podjetnik v Sloveniji TPD, ki uživa popolno svobodo govora. Vse, kar bo tekom prihodnjih mesecev sledilo v malem pri manjših podjetjih, bo le avtomatično reagiranje na glavni sunek, ki se proti socialno šibkemu človeku pripravlja tu. Kapital ne išče trajnih koristi, zato ^ n® boji porušenja socialnega ravnotežja in temu sledečega socialnega TDrvnia' ^se posedanje manevriranje IPD z redukcijo ali le delno zaposlitvijo delavstva, s krizo v premogarstvu naj služi ustvaritvi pogojev za znižanje mezd do ene tretjine, kar naj se izvrši potem brez velikega hrupa, Na-videžna križa na premogovnem trgu (ki bi za TPD obstojala le v njenih previsokih cenah) naj ustvari krizo med delavstvom in TPD je dosegla svoj cilj; tudi pri nižjih cenah premoga ji v rentabilitetnem računu ostane ista relacilja posameznih postavk. Kapitalu ostane dosedanja renta, ra-plača Delo. Postavka delo je družbi enakovredna vsaki drugi postavki v kontu zgube, mrtva številka. Ne le rudarjem, vsemu delovnemu ljudstvu tolmači danes TPD bistvo kapitalizma. In postavka delo mora oživeti po aelavcih samih; kapitalizem, ki je to avljenje vzel, je ubil tudi sebe in ie vstvo bo rešiI° vprašanje ali . 2£oli Pridobitno podjetje. Ni čudno, da smo delavci, ki gra-imo boljšo družbo iz ljubezni z oni-ki črpajo stvarivno moč v sovraštvu v eni fronti proti TPD. Tudi nas nase poliltične javnosti podpira; »n j ,Tenosti podpore pa bomo mo-m . Presojati, koliki del javnega inv»s-^a ^ftv^Jajo pri nas judeževi „i i * vel®kapitala. Kako na široko in 5;,,..^? Je inficirano naše politično R° ^propagandnih zneskih« , ,aPv tem slučaju celo ino-71HV 6ga vdovskega kapitala, doka-^je zopet TPD kot država v državi. n„ P^vrata dalje se ponavlja zahteva n“°h javnosti o poslovanju dru-n»li’ P^anci so opetovano nasto-^htevo — vse ostaja klic : P v Puščavi. Vsa demokracija kapitalizem ni v stanu 7,irvi,v’ kl Jo je razpletel, razmotati. dftin,fen- aP^a* vzbuja danes zavest sam Cat.m kmeta, budi družbo, ki jo sam val,, v propast. Vpv ^ialno vprašanje tudi pri nas ni nn Prasanje zaščite delavskega sta-drnSh: mora P1^^ zdravilo vsej D red ato delo, ki naj bi jo čann +aT Ja °d vse^ nadlog razbi-nem k j88, ^rez duše, bo po delov-orffan-JUdstvu’ zraščenem v en sam diU oživela, prerodila in vo- Agitirajte za »Pravico«! Političen pregled. Narodna skupščina. Prožii teden se je v narodni skupščini vršilo glasovanje v načelu za proračun. Za proračun je glasovalo 162 poslancev, vsi radičevci in 103 radikali. Okrog 40 radikalnih poslancev za proračun ni glasovalo. Teh 40 poslancev dela opozicijo v radikalnem klubu. So to večinoma poslanci, ki so kandidirali na listi radikalne stranke v prečanskih krajih. Vedno bolj uvidevajo, da je sedanja filnančna politika v korist srbskim krajem. Posebno jasno kažejo svojo nezadovoljstvo vojvodinski radikali. Vojvodina je namreč poleg Slovenije najbolj obdavčena pokrajina. Podrobna razprava se je pričela po glasovanju v načelu. Debata je zelo ostra. Večkrat pride med vladnimi in opozicijonalnimi poslanci) do ostrih spopadov. Najbolj napadajo opozicionalni poslanci prosvetnega ministra Radiča. Radikali. Ljuba Jovanovič dela Pašiču vedno velike preglavice. Kjer koli more, se skuša uveljaviti. Vsled njegovega nastopa se je Pašič čutil primoranega, da je sklical za preteklo nedeljo sejo glavnega odbora radikalne stranke. Toda v nedeljo je pa nenadoma za en dan obolel, s čemer je očividno hotel pokazati, da bi mu bila kritika zelo neljuba. Po Svoji stari navadi je hotel pridobiti časa in je sejo preložil za dva dni, da bi med tem časom z intrigami primemo pripravil za sebe ugodna tla. Na torkovi seji so večinoma razpravljali o strankinih zadevah, važnejša vprašanja so odložili na poznejše seje, ki se bodo nadaljevale. Seji je prisostvoval tudi Nikola Pašič. Radičevci. Radičev klub se prav nič ne obotavlja glasovati za proračun, ki je razen za Slovence tudi za Hrvate prava klofuta. Vse njihove obljube tekom 6 let po vojni, kaj bodo vse storili, so se izkazale kot prava demagogija. Stjepan Radič je bil po žalitvi papeževega nuncija na povelje radikalov nekaj časa tiho. Pri razpravi o proračunu njegovega prosvetnega ministrstva pa je začel s posebnimi metodami. V skupščini je izjavil, da je zapovedal orožnikom v svojem ministrstvu, da pod nobenim pogojem ne puste k njemu podpredsenika radikalnega kluba Dragoviča in Davidoviče-vega demokrata Agatonoviča. Drago-vič je vsled tega izjavil, da Stjepan Radič vsled takega ravnanja nikakor ne zasluži, da bi se glasovalo za njegovo zaupnico. Finančni odbor. Po precej dolgem presledku! je zopet začel s sejami finančni odbor. Med drugimi je bila na dnevnem redu zadeva izrednega napredovanja državnih uradnikov. Radičevci so namreč hoteli doseči za svojega voditelja Radiča izredno napredovanje. Toda to pot so pa šli radikali skupaj z opozicijo in so Radiču preprečili, da bi si pripravil kake prednosti pred drugimi uradniki. Naši dolgovi. Finančni minister dr. Stojadinovič se bo ta teden vrnil iz Amerike. Vrača se praznih rok. Med tem ko so vse druge države svoje dolgove in vojne obveznosti že davno zelo ugodno uredile, predvsem Italija, je naša vlada čakala toliko časa, da je bila prisiljena urediti te najvažnejše zadeve. Posledice malomarnosti se že kažejo. Stojadinovič ni v Ameriki prav ničesar uredil. Pogajanja se bodo sicer nadaljevala, kakšen pa bo njih izid, žal ne bo težko povedati. Pričakovati nam ie najtežjih pogojev. Ljubljanska univerza. Ob razpravi o proračunu prosvetnega ministrstva je poslanec Sušnik obravnaval tudi vprašanje ljubljanske univerze. Pobil je vse ugovore zoper njo. Čeprav je nas Slovencev samo en milijon, pa na drugi strani plačamo toliko davkov, oziroma smo tekom proračunskega leta 1924-25. preveč plačali dav-kpv več, kot je država dala univerzi tekom 7 let njenega obstoja. Vladno postopanje napram našim profesorjem, ki so si pridobili svetoven ugled, pomeni norčevanje. Medicinska in teološka fakulteta sta glede kreditov na najslabšem ter v zelo krivičnem razmerju proti ostalima dvema na belgrajskem in zagrebškem vseučilišču. Poslanec Lorkovič umrl. Predsednik hrvatske federalistične stranke, glavni urednik dnevnika »Hrvat« ih narodni poslanec dr. Ivan Lorkovič je prošli teden umrl. Njegova smrt pomeni velik udarec za politično delovanje njegove stranke, ki se mora boriti z močnim nasprotnikom, z Radičem. Dr. Lorkovič je bil zelo izobražen i!n je bil znan publicist. Urejeval je številne hrvatske liste. V začetku svojega javnega delovanja je nastopil skupaj s Pribičevi-čem in Radičem, ki sta bila zadnje leto njegova največja politična nasprotnika. Dr. Lorkovič je bil velik prijatelj Slovencev, katerega bomo med Hrvati zelo pogrešali. K težki krizi v trboveljskih revirjih. Zadnja pogajanja med Trboveljsko premogokopno družbo in zastopniki rudarjev so se naravno morala razbiti, ker je družba stavila za delavstvo nesprejemljive pogoje kakor: redukcijo do 3000 delavcev, izmenjavo na mestu, kar bi podaljšalo delovni čas najmanj za eno uro in znižanje plač do 9 Din dnevno. Glede redukcije je družba stavila tudi predlog, da se naj dela v treh skupinah tako, da bi bila po ena skupina mesečno en teden na dopustu. Redukcije bi se petem v takem obsegu ne izvršile, pač pa bi se plače kljub temu znižale in podaljšal delovni čas. Zastopniki rudarjev so izjavili k temu predlogu, da ako se dokaže, da so redukcije vsled gospodarskega položaja TPD nujno potrebne, je pripravljeno delavstvo sprejeti žrtev in delati v treh skupinah tako, da je po ena skupina tedensko v mesecu na dopustu. Kar se pa tiče podaljšanja delovnega časa ali znižanja plač, o tem se pa delavstvo sploh ne more razgovarjati. Ker so zastopniki družbe trdovratno vztrajali na svojih predlogih, so se pogajanja razbila in spor je stopil v oster štadij. Pričelo se je s pripravami na obeh straneh. Pri ravnateljstvu TPD so se vršile stalno konference. Delavstvo, zavedajoč se težkega položaja in eksistenčne nevarnosti, ki ne preti samo rudarjem, ampak vsemu ostalemu delavstvu, se je tudi zbralo na svoja posvetovanja. Zbrali so se tudi zastopniki vseh strokovnih organizacij k razgovorom, pri katerih so prišli do sklepa, da mora vse delavstvo v tem odločilnem trenutku nastopiti proti nameram TPD enotno in združiti vse delavske mase v skupen boj, da se obvaruje rudarje in vse ostalo delavstvo pred nesrečo. Tako je pričelo delavstvo vsestransko s pripravami za boj in izvršili so se že tudi prvi veliki protestni shodi. Svojo dolžnost pa je storilo tudi naše parlamentarno zastopstvo, posebno še poslanec Trbovelj dr. Andrej Gosar, ki je vložil na ministra za šume in rude dolgo spomenico, v kateri pojasnjuje dejanski stan Trbo- veljske premogokopne družbe in delavstva ter dokazuje, da redukcije in znižanje plač niso na mestu in potrebne z ozirom na gospodarski položaj družbe. Na koncu interpelacije je stavil na ministra poslanec dr. Andrej Gosar sledeča vprašanja: 1. Ali so Vam opisani dogodki pri TPD znani? 2. Ali ste voljni ukreniti vse potrebno, da opisane namere TPD za enkrat ne izvrši, izvzemši onih, na katere so delavski zaupniki izrečno pristali, to je, da se začno dela v dveh tretjinah ter da bo ena tretjina vedno na dopustu? 3. Ali ste voljni v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo odrediti, da se potom posebne strokovnjaške komisije pregleda delovanje TPD, zlasti, da se pregleda njen gospodarski program za dogledno bo dočnost ter njeno sedanje gospodarsko stanje in rentabilnost njenih podjetij zanesljivo dožene, tako da se bodo morebitni nadaljnji ukrepi izvršili šele na osnovi poročila te komisije in sporazumno z delavskimi zaupniki? Nad Trbovljami še vise črni težki oblaki. Zadnjega plačilnega dne je delavstvo s strahom pričakovalo. Prišel je dan plačila in dan nameščanja delavcev na razna delovna mesta, odpust pa se ni izvršil, ampak vsak jamski rudar je dobil svoje mesto, obenem se je pa razglasilo, da celi nočni šiht praznuje celi teden in bo oni, ki ga zadene v tednu nočno delo, ostal doma. Uveljavil se je torej indirektno predlog zaupnikov. Odpustilo se je samo v srednji delavnici okoli 48 kvalificiranih moči, na separaciji pa pet žensk. Govori se še o redukciji pod-uradnikov okrog 50 in tako bo baje začasno ta odpust končan do nedo-glednega časa. Iz vsega tega sledi, da se mora delavstvo vse Slovenije trdno okleniti svojih strokovnih organizacij, se vsestransko pripraviti na odločilen boj s TPD, ki se je menda za nedoločen čas odložil, a kakor vse kaže, bo prišlo prej ali slej do odločilne bitke. Pripravimo sel Protestni shod ljublj. kršč. soc. delavstva. Za nedeljo, dne 28. februarja ob 10 dopoldne je sklicala »Jugoslovanska strokovna zveza« v Ljudski dom ishod ljubljanskega kršč. socialnega delavstva, da protestira zoper namero TPD, da reducira rudarsko delavstvo, mu hoče znižati plače, ukiniti doklade ter podaljšati delovni čas. Zbor je v imenu JSZ otvoril tov. Jože Rutar, predsednik SZTD, imenoval zapisnikarjem tov. Franca Jegliča ter po kratkih uvodnih in pozdravnih stavkih podal besedo tov. Francu Terseglavu, ki je ožigosal ve-lekapitalizem sploh z načelnega stališča. Drugi govornik tov. France žužek je rudarske razmere pri TPD obdelal podrobno, dokazujoč, da je trajno uspešen izhod iz brezupnega delavskega položaja le v strumno do podrobnosti izpeljani strokovni organizaciji. Izvajanjem obeh govornikov je prisotno delavstvo sledilo zelo pazno, prekinjujoč ju večkrat z živahnim odobravanjem. Zbor je soglasno sprejel sledečo resolucijo, ki bo predložena merodajnim mestom: Krščansko socialistično delavstvo, zbrano na javnem protestnem shodu dne 28. februarja 1926 v Ljubljani, je vzelo na znanje poročilo referentov in ugotavlja: 1. da je Trboveljska pre-mogokopna družba odpustila 500 ru- darjev in da grozi še z nadaljnimi odpustit, z znižanjem plač in podaljšanjem delovnega časa; 2. da kriza TPD ni taka, da bi družbo upravičevala do takih brezprimemih protisocialnih činov eksponentov tujega kapitala, ki se ne ozira na človeka iz brezprimer-nega pohlepa po ogromnih dobičkih; 3. da država v varstvo delavcev ni ukrenila še ničesar, niti ne za preskrbo odpuščenih rudarjev in gleda mirno, kako se TPD igra s tisoči naših družin. Z ozirom na to zahteva kršč. soc. delavstvo Ljubljane sledeče: 1. Državna oblast naj nemudoma sestavi posebno komisiijo, obstoječo iz zastopnikov rudarske oblasti, parlamenta in delavstva, ki naj temeljito pregleda poslovanje TPD, preišče dejanski obseg krize, zahteva od TPD gospodarski program in naj javnosti o vsem poroča. Dotlej naj se redukcije sploh ustavijo. 2. Družba in država naj takoj priskočita na pomoč tistim delav- cem, katerih eksistenca je vsled redukcij ogrožena, zlasti pa naj jim preskrbi delo. 3. Rudarska oblast naj prepreči kršenje zakona o zaščiti delavcev. 4. Pri akordnih tarifih naj se odpravi premijski sistem, ki je v škodo zdravju delavcev in ki povečava brezposelnost. 5. Pravilnik »Bratovskih skladbic« naj se v smislu zahtev strok, organizacij popravi nemudoma tako, da reducirani ne izgube svojih pravic. 6. Pozivamo celokupno javnost, da podpre rudarje TPD v njih upravičenem boju, krščansko socialistično delavstvo pa naj se trdno oklene svoje strokovne organizacije, ker le z organizirano močjo bo moglo braniti pravice pred napadi delodajalcev. H koncu je dobil besedo še g. Fran Peterkovič od skupine DKL (Delav-sko-kmetski list), zavzemajoč se za solidaren nastop celokupnega proletariata v tem slučaju. — Ob tričetrt na dvanajst je predsednik Rutar lepo uspeli zbor zaključil. Jugoslovanska strokovna zveza. Iz glavnega tajništva JSZ. 4 dinarski prispevek še nekatere skupine niso poslale. Ker je od tega prispevka zelo odvisno naše novo organizicijsko delo v bodoče, naj takoj vsi zaostali store svojo dolžnost. Skupine naj imajo ta mesec svoje občne zbore, da se lahko prihodnji mesec izvrše občni zbori zveze in nato centrale. Skupine in zveze naj točno po pravilih in poslovniku izvolijo na občnih zborih vsa predvidena zastopstva. V odbore najbolj zmožne in delavne člane. Zveze naj o svojih občnih zborih vsaj 14 dni prej obveste svojo centralo, da lahko pošlje zastopnika. Seja vodstva JSZ. V nedeljo, dne 28. februarja se je vršila v Ljubljani seja vodstva JSZ, pri kateri je bila zastopana večina strokovnih zvez. Seje so se udeležili naši delegati Delavske zbornice, ki so stvarno posegali v debato o našem delovnem programu v Delavski zbornici. Končno se je tudi razpravljalo o borbi rudarjev o TPD in krizi v trboveljskih revirjih. Zastopniki strokovnih zvez so izjavili v imenu svojih organizacij solidarnost z rudarji. »Klub krščanskih socialistov Delavske zbornice« se je v nedeljo, dne 28. februarja v Ljubljani na svoji prvi seji konštituiral in sprejel glavna določila svojega poslovnika. Izvoljeni so bili soglasno: Načelnik tov. Franc Terseglav, podnačelnika tov. Orehek in Srečko Žumer, tajnik tov. dr. Milavec, blagajnik tov. Silvester. Klub šteje 17 članov. Zapisnik lucernskega kongresa izda tudi v nemškem jeziku Mednarodna zveza kršč. strokovnih organizacij v Utrechtu. Pozivamo društva, posebno še one posameznike, ki se žele seznaniti z mednarodnim položajem delavstva in našim gibanjem, da na-roče to važno knjigo tekom prihodnjega tedna v glavnem tajništvu JSZ na Starem trgu štev. 2 v Ljubljani. Stane okrog 60 Din. Ker se bo naročilo le število naročenih izvodov, prosimo takojšnjega naročila. Gl. tajnik. Zveza papirniškega delavstva. Vevška papirnica. Na razna vprašanja prizadetih, kaj je z običajno nagrado podjetja in z odlikovanjem tistih delavcev, ki so 40 do 50 in več let zaposleni v vevški ali medvodski papirnici, odgovarjam sledeče: Skoro vsak mesec lanskega leta se je kdp oglasil v strokovni organizaciji. Načelstvo organizacije je redno tudi samo preiskalo, če odgovarjajo izpovedbe dejanskemu stanu prosilca, kakor se je to v nekem slučaju poznejq ugotovilo. Dalje se je čakalo, da se je oglasilo več delavcev-jubilantov. Nato' se je naredila skupna prošnja na vod; stvo podjetja, oziroma na upr. svet. kateri je načelstvu sporočil, da je daj nalog podrejenim organom, da ugo-tove upravičenost prošenj. Če pa še do danes ni rešeno, je drugo vprašanje.. Vse to se nanaša na običajno tradicionelno nagrado za dolgoletno zvesto službovanje. Vseh teh je menda 12. Na drugo točko glede vprašanja te skupine pa tole: Naredila se je vloga na politično oblastvo (potom Okrajnega glavarja na velikega župana v Ljubljani) s prošnjo za predložitev na pristojno ministrstvo v odlikovanje za dolgoletno zvesto službo- vanje pri enem podjetju. Tudi iz te strani ni nobene rešitve, čemur se sicer ni čuditi, saj je splošno znano, da leži mnogo podobnih prošenj v raznih ministrstvih. Na prošnjo organizacije pa je obljubil okrajni poslanec g. Smodej, da bo dognal, kje je vloga obtičala ter zadevo spravil v pravi tir. Toliko v pojasnilo vsem prizadetim tovarišem-jubilantom. Znanemu klevetniku, ki drugače obrača to zadevo, načelno ne odgovarjam. Pozivam ga le, ako mu je zadeva res pri srcu, naj stori še on potrebne korake. Na upravni svet se tem potom javno obračam s prošnjo za ugodno in skorajšnjo rešitev. Mislim, da je vzrokov dovolj in v interesu podjetja, da to čimprej izvrši. —ica. Zveza tovarniškega delavstva. Iz tajništva SZTD. Skupine, pri katerih se redni občni zbori še niso vršili, opozarjamo na zadnjo tozadevno okrožnico. Dejstvo je tudi, da nekatere skupine silno neredno obračunavajo mesečne prispevke in s tem ovirajo delo pri centrali. Vsaka Skupina je dolžna ravnati se po določilih zvezinega poslovnika, ki določa, da morajo skupine najpozneje do 10. vsakega meseca poslati obračun za pretekli mesec. Skupina kleparjev in inštalaterjev. V nedeljo, dne 7. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne se bo vršil v spodnjih prostorih 1. Del. konsumnega društva na Kongresnem trgu redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Člani so vabljeni, da se občnega zbora v polnem številu udeleže, obenem se naprošajo, da pripeljejo s seboj tudi še neorganizirane kleparje in inštalaterje. Naša dolžnost je, da vse neorganizirane poiščemo ter jih prepričamo, da je v organizaciji njihovo mesto, njihov kruh in njihova bodočnost. Zadnji čas je, da se pomena organizacije zavedamo tudi kleparji in inštalaterji in v oiganizaciji skušamo odpraviti marsikako krivico, katero moramo trpeti. Kočevje. Pri nas v Kočevju že v precej časa ni bilo nikakega delavske-j ga strokovnega gibanja. Zadnji čas pa se je začelo zanimanje med predil-niškim delavstvom za ustanovitev strokovne organizacije. Predzadnjo nedeljo se je delavstvo tukajšnje predilnice zbralo na sestanku, da se pomeni o izpeljavi organizacije v tovarni. Zbrano delavstvo, po številu 50, se je skupno izjavilo za pristop k Strokovni zvezi tovarniškega delavstva in izvolilo pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da pripravi vse potrebno za ustanovni občni zbor skupine. Na sestanku nam je zvezni tajnik tov. Lombardo govoril o pomenu in važnosti strok, organizacije. Delavstvo je posebno pazno sledilo izvajanjem o po- ložaju delavstva v naši državi in o bodoči nalogi delavske organizacije. Naša parola mora biti: vsi v organizacijo, ki ima resne namene za zboljšanje delavskega položaja! Skupina »Saturnus«. V petek, dne 5. marca, se bo vršil po delu, v Ljudskem domu v Mostah članski sestanek za delavstvo tovarne »Saturnus«. Udeležite se važnega sestanka v polnem številu. Ne dajte se plašiti od nikogar, vsaka krivica ali nasilje od strani nasprotnikov naj bo agitacija za našo organizacijo. Prevalje. Položaj delavcev, usluž-benih pri tuk. lesni industriji »Korotan« postaja v poslednjem času vedno bolj žalosten. Delavci pri navedenem podjetju imajo od 1. januarja dalje to prednost, da so izmed vseh industrijskih delavcev v. Mežiški dolini najslabše plačani. Ko so meseca decembra 1925 v nekaterih obratih znižali delavcem plače do 8 odstot., tedaj so navedeni delavci upali, da jim družba z ozirom na prejšnje nizke plače, istih ne bo znižala, posebno, ker so merodajne osebe podjetja zagotavljale našim zastopnikom lani v poletju, da bo družba radevolje plače zvišala, kadar se cene lesu ustalijo in se uvoz izboljša. Sedaj, ko podjetje že nekaj časa redno izvaža ogromne množine lesa in desk, pa je družba, mesto da se drži danih obljub s 1. januarjem nenadoma znižala plače za 10 odstot. Na pritožbe prizadetih delavcev družba odgovarja, da če kdo ni zadovoljen s sedanjo plačo, lahko gre. Z delavci se pri delu vedno strožje postopa, niti ni dovoljeno zaužiti košček kruha, dočim je pri drugih tukajšnjih obratih dovoljen v ta namen 10 minutni odmor. Odbor tukajšnje skupine je pismeno interveniral pri imenovani industrijski družbi za zboljšanje gmotnih delavskih razmer, na kar družba do sedaj še ni odgovorila. Izgleda, da bomo primorani oprijeti se drugačnih sredstev, da bo družba upoštevala upravičene zahteve. Apeliramo pri tem na našo centralo, da vpliva na ugoditev naših zahtev. Družba naj svoje delavce pošteno plača za njihovo trudapolno delo. Poselska zveza. Občni zbor. V nedeljo 28. februarja se je vršil redni občni zbor »Poselske zveze« v Ljubljani v Mestnem domu ob zelo veliki udeležbi članic. Ob tej priliki' je požrtvovalni voditelj Poselske zveze g. dr. Ehrlich dekleta tako navdušil za Poselski dom, da so takoj darovale 3500 Din k vsoti 50.000 Din, katero so zaobljubile, da jo zberejo med seboj do 1. maja t. 1. tako, da prispeva vsaj 500 članic po 100 Din. Fond za Poselski dom v Ljubljani presega že sedaj po dveh letih zbiranja 100.000 Din. Člani ostalih strokovnih Flisek Viktor: Streharjev striček. Tako še ni bil vesel Riko Strehar, krojač v Otepni vasi. Zgrbljena koža na obrazu se mu je gladko napela in nasmejal se je, da se mu je odgrnila cesta redko nasejanih zob. Riko je imel v Ameriki strica. Star je bil John, kot Evin greh in bogat, da bi se pekla odkupil. Štirideset let je že preteklo, odkar se je potegnil čez tisto globoko lužo, tja na zapad, kjer so ljudje napravljeni, kot v nebesih angeli Ves čas ni nič pisal. Riko je mislil, da je stric že davno tam, kjer o sv. Jakobu ni muh, pa se naenkrat oglasi. Riko je obrnil še enkrat pismo in požiral vijugaste kvake. Bral je, da je John Strehar že v Ljubljani. Par dni se pomudi pri znancu, pa pride k njemu. Še odločene dneve življenja želi pretolči pri svojem nečaku. To je poigravalo v Rikul Zavrtel se je na desni peti, skozi levo pa pod-vil roko in skakal, da je zaprašil po izbi. Pri dolgi mizi se je oddahnil. Tresknil je z rokama in izvalil zadovoljen glas, kot bi gledal odprto nebo. Res, tako še ni bil srečen. Niti takrat ne, ko so mu zatrjevali, da je vojske konec in da svoje, za silo ohranjene ude, lahko vleče domov. Sunil je orjaške škarje po pultu, pra- ščil še vatel za njimi, da so potihnile prijazne miške, ki so se pehale po vegastih policah in so se ščurki v razdejanem ognjišču boječe spogleda-vali, kaj bo? Še enkrat je odletel od tal, da mu je med dvigom odpadel brezpet-nik. Pa ti ga je naglica krojaška, še preden je dosegel tla, prestregel in pognal prav na sredo mize, v tisto veliko nepomito skledo, da je zagodrnjal roj muh, se dvignil pod' strop in se zamrežil v goste pajčevine. Brigal se je Riko za vse to. »Stric, dolarji, zdrava valuta,« to mu je napolnilo glavo. Kaj tisti raztrgani dinarji, za katerimi se peha cele dneve. Brž se je oprostil raznih niti, skočil v rodbinske škornje in sopihal v vas. Vsakemu je kazal pismo in pravil, da je imel v Ameriki strica, ki pa že ni več tam in bo čez dva dni pri njem. Bogat je neki tako, da bi lahko kupil in takoj plačal pol Ljubljane, pa še nove bronaste zvonove za sv. Gregorja, ki je tako nesrečen, da patronuje Otepničanoro. Ljudje so se muzali ter pripovedovali, da Riko ni izgubil na fronti le prsta desne roke, pač pa tudi pamet Mar mu je bilo ljudi. »Nikoli več vam ne bom krpal hlač in se pulil za tiste scefrane krone,« je vihral po cesti. »Raztrgani boste hodili, da bor do plavale niti okoli vas.« Potrudil se je domov. Iz lesenega plota je izdrl dolg kolec in stopil v hišo. Taro je našel star klobuk in ga pritrdil na drog. Postavil se je na sreda izbe in začel podirati številne rjuhe, iz katerih so se umikali pajki. Zdaj je šinil z omelom pod jaslice, da se je premaknil Gospodov hlevček in spet podražil sv. Duha golobčka, katerega je zapredel tenkonožec. Na lesenem stropu so se pokazale bele lise. Riko pa je plesal z omelom tako dolgo, da se je odvalila zadnja zavesa ... Potem' je segel po veliko, škrbasto metlo in medel z njo po kotih. Tako skrbno še ni nikoli pometal. Cele kupčke prahu je navalil na sredo izbe. Ko je tako drsal po tleh je premišljeval: »Nikoli mi še ni bilo dobro na svetu. Po trnju sem hodil vse življenje, da se mi je svet zagnusil. Vso svetovno vojno sem trpel. Kaj sem dobil zato? Par krogel, odlikovanja pa ne... Vojna mi je vzela starše, kar se je dalo odnesti pa drugi. Prazna je bila bajta, ko so me spustili,« se je ujezil. »Oženil bi se, morda bi se tako obrnilo na bolje. Toda to ni lahka reč. Težja ko smrt je ženitev. Saj jo imam izbrano,« je izdal pol-tiho. »Lepa je kot rožni grm, cvete kot šmarnica. Le, da se ji sladka ta preklicani uradnik polirani, in jaz ne upam začeti,« je zarobantil in tako srdito potegnil z metlo, da je dvignil oblak prahu. »Kaj pa ima ta oklešče-nec železničarski,« je začel mirneje. »Nič! Suhljato brado in pentljo na vratu, kii ni tako velika, kot je moja ljubezen do dekleta. Le suknjo ima ta Vilko, in še to s starim blagom podvlečeno,« je mrmral. »Nekaj neplačanih računov in podedovan dolg. Denar vidi takrat, kadar prodaja vozne listke. Njegovo plačo si upniki raz-dele,« je končal. Nekje za omaro je staknil pehar in ga položil poleg smeti. Režečo luknjo, iz katere so sršele razmršene pletene kite, je zataknil s starim rokavom in počenil na tla. S šivankasti-mi prsti je grabil smeti in polnil pehar. Ko ga je zvrhal, da se je vsipalo čez rob, ga je nesel previdno k oknu in treščil skozi razbito šipo na smetišče. Ivan... Ivan... Ivančiča, je zapel in zožil obraz, da ga je bilo smešno gledati. Odprl je okno in se pognal na prosto. Nerodno je zapletel noge, da je zaril z glavo v smeti. Vse za dekleta je momljal in tolkel s peharjem po prašnih hlačah, ko se je dvignil. Ostale smeti je v izbi skrbno zavozil do kota in pokril z loncem, da bi stric ne godrnjal. Srečen je sedel na mizo in potegnil noge na ploščo. Razčehan mezinec je potisnil v usta in zabrnel: »Doslej sem bil nesrečen, zdaj bo pa druga. Kmalu bo Ivanka moja, dolarji pa potem, ko umre stric...« (Nadaljevanje.) Leto V. »PRAVICA«, dne 4. marca 1928. Stran 8 zvez, ali ni to posnemanja vredno? Ali ne bi zaceli vsi akcijo za skupen delavski dom v Ljubljani? Ljubljanske služkinje za rudarje. Občni zbor »Poselske zveze« je v nedeljo 28. februarja v Ljubljani enoosno izjavil svojo solidarnost z rudarji pri TPD v njihovem pravičnem boju in se pridružil resoluciji, ki jo je dopoldne sprejelo na svojem shodu v Ljubljani kršč. soc. delavstvo v Ljudskem domu. Strokovna zveza rudarjev. S. Z. R. skupina Trbovlje javlja vsem svojim elanom, da se bo vršil obč. zbor 21. marca ob 4 popoldne na tajništvu Loke 253. Z dnevnim redom: Poročilo načelnika, tajnika, blagajnika, revizorjev in volitev novega odbora. Pozivajo se že sedaj vsi člani, da poravnajo zaostalo članarino in da se vsi udeležijo obč. zbora. Tajnik. Občni zbor Strokovne zveze ru-danev se bo vršil 14. t. m. ob 10 dopoldne v Društvenem domu v Trbovljah. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika in nadzorstvo; 5. odobritev računskega zaključka; 6. volitev načelstva, nadzorstva, zastopnika glav. nadr. odbora JSZ, zastopnika v vodstvo JSZ in delegatov na občni zbor JSZ; 7. slučajnosti. — Vse skupine Strokovne zveze rudarjev prosimo, da pošljejo svoje zastopnike — Da bor. Viničarji. Ljutomer. V nedeljo, 21. februarja P°P, dne se je vršil pri tov. Husjaku v Slamnjaku občni zbor naše sku-pme, katerega se je udeležilo veliko števno naših članov in neorganiziranih tovarišev, kateri so vsi podpisali pri-f Občni zbor je pokazal naše vOTajno in uspešno delo že samo na udeležbi. Po pozdravu in otvoritvi predsednika tov. Puklavca je dobil esedo strok, tajnik, kateri je podal navzočim v obširnem referatu pomen organizacije ter nje pravilno pojmo-P° načelih kršč. socializma. Po končanem govoru je odbor podal svoje poročilo, katero je članstvo v celoti odobrilo. Nato se je prešlo na volitve a* Si° soglasno izvoljeni: Puklavec Andrej, predsednik; Fekonja Franc, 3^ P.^8e(*nik; Nedok Ludvik, tajnik; joplicar Franc, blagajnik; Kosec Jo-jv P°!°čnik Ivan, Kardinar Avgust, odborniki. Rubin Jožef, Kaučič Vin., preglednika računov. Vsled naših kra-jevnih razmer si je vsak kraj zase izvolil po enega zaupnika, kateri bodo pobirali članarino in bodo v neposrednih stikih z odborom skupine redno obveščali svoje člane v vsem potrebnem. Zato so izvoljeni: za kraj Potočnik Ivan, za Podgradje Mihonč Martin, za kraje Globoka, resika Vrbančič Matija mlajši, za unsko grabo Karba Franc, v Kumar-«1 igr?r Pfaifar Janez, za kraj Slam-rr v yrbjak Franc, za Gresovčak, anzekovič Andrej, za Rinčetovo grabo Pučko Andrej. Ustanovili smo sl P08mrtninski sklad, za katerega pri-pevke bomo pobrali prve dni marca, n i vs®tn tem je strokovni tajnik na-„ * nat°ge novoizvoljenega odbora in p, ov kakor tudi ostalega član-a k medsebojnem podpiranju. Pre-aia se je tudi resolucija, naslovljena a sreskega poglavarja v Ljutomeru, ai_e.n(7®a osemurni delavni čas. ki se g si: Odločno zahtevamo, da se upo- oioTo \v°Je6asen odlok sreskega pota ,,^a v Ljutomeru, da je delovni ,, vlnogradniških delavcev pri deri t rez hrane) osem ur na dan, in sicer r1 P°1 » zjutraj do pol 6 zvečer. Vra-um se dopoldne pol ure opoldne eno 0 ln Popoldne pol ure počitka. Ker i* .n®kateri vinogradniki začeli pri-hi na delovni čas, ne da srooi- p*a^° Povišali, prosimo, da g. devni odtok8™1 P°novno izda toza' , Skupina Ljutomer. Odbor naše pine ie sklenil, da se vrši v me-* marcu organizatorični tehnični s. 11^.za župnike in odbornike naše vršitMo’-^- bodo mo8U sv°j° nal°g° vTam lažje in natančneje. Na občnem vi ™8e ie 26 tiskovni sklad »Pra-V1°e« darovalo 20 Din. Miklavž. Redni občni zbor sku-vrSii Miklavž pri Ormožu se bo v nedeljo, dne 21. marca ob 3 popoldne v društveni dvorani pri Sv. Miklavžu s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo odbora in pregledu nikov; 3. volitev novega odbora in zaupnikov; 4. Izprememba pravilnika posmrtninskega sklada; 5. ustanovit-tev bolniškega fonda; 6. slučajnosti. Zaupniki in odborniki! Naznanite to vsem članom pravočasno, da se vsi udeleže občnega zbora, ki se v slučaju nesklepčnosti vrši pol ure pozneje ob vsakem številu članov, z istim dnevnim redom in v istih prostorih. Skupina Sv. Miklavž. Umrla je vi-ničarka Marija Fekonja v starosti 82 let, katero smo dne 26. februarja 1926 spremili k večnemu počitku. Pokojnica je bila redna članica naše zveze in tudi posmrtninskega sklada, čigar odbor je nakazal svojcem umrle tristo dinarjev za pogrebne stroške. Priporočamo, da se vsi člani oklenejo tega za naše gospodarske razmere prekoristnega sklada, ki bo za slučaj smrti vselej nudil izdatno podporo in pomoč vsem preostalim. Skrbeti za to pa moramo s tem, da redno plačujemo po 5 Din za posmrtninski sklad. Sv. Miklavž. V soboto zvečer, dne 27. februarja se je vršil strokovni sestanek viničarjev v Gomili, fara Sv. Bolfenk pri Središču. Sestanek je bil polnoštevilen. Poročal je strok, tajnik Viničarske zveze. Pristopili so v našo organizacijo vsi do zadnjega, ki so bili navzoči, kar je dokaz, da pridobivamo povsod, kamor se obrnemo, nove tovariše. Sklenilo se je na željo udeležencev, da bodo spadali pod skupino Sv. Miklavž ter ne bodo ustanavljali posebne skupine. Odobravali so v celoti zahtevo za osemurni delovni čas kot ga zahteva naša viničarska zveza, katerega se je v prejšnjih letih priborila, sedaj ga pa gospodarji hočejo kršiti. Prometna zveza. Vsem skupinam in plačilnicam Prometne zveze. V nedeljo, dne 14. marca 1926 ob 9. uri dopoldne se bo vršil v Mariboru, Koroška cesta št. 1, redni letni občni zbor Prometne zveze s sledečim sporedom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo načelstva; 3. poročilo nadzorstva; 4. položaj organizacije; 5. ustanovitev lastnega strokovnega lista; 6. povišanje članarine, posmrtnine in podpor; 7. volitev načelstva; 8. volitev nadzorstva; 9. volitev strokovnega odbora; 10. slučajnosti. V smislu pravil § 13 mora imeti vsak delegat pismeno pooblastilo od svoje skupine oz. plačilnice. — Pozivamo vse skupine in plačilnice, da zanesljivo pošljejo svoje delegate na ta občni zbor, ki bo za našo prerojeno organizacijo zelo velikega pomena. Eventu-elne predloge k občnemu zboru je naznaniti najmanj pet dni prej načelstvu. — Načelstvo. Proti kapitalizmu. Kapitalizem. Začetkom srednjega veka je s staro kulturo izumrl tudi rimski pravni čut in na njegovo mesto je stopilo krščansko-germansko pravo, ki je prišlo do veljave s politično močjo cerkve. Tedaj je veljal vsak brez dela pridobljen dobiček kot oderuštvo in greh, bodisi, da se je to zgodilo po javni ali privatni pogodbi ali katerikoli obliki. Niti od izposojenega žita se ni smelo zahtevati nazaj kaj več. Tako so učili Aristotel, Tomaž A. in sholastika: »Le delo je vir vseh dobrin, ono ustvarja vse vrednosti — ne premoženje.« Srednij vek je utemeljeval to s tem: »Denar ne more roditi denarja, denar ne donaša ni-kakih sadov, ni vir nobenemu dobičku. V »Rerum novarum« pravi Leon XIII.: »To je gotovo resnica, da bogastvo ne izvira od nikoder drugod, kakor iz dela delavcev.« Ko je izginila politična moč cerkve, se je začela tudi prepoved jemanja obresti vedno bolj opuščati in z reformacijo je postal kapitalizem gospodar sveta. Seveda so dali obrestim drugo ime in zmešali jasne sholastične pojme. Velika zasluga Mantova je, da je zopet potrdil srednjeveško naziranje katoliške cerkve in s strogo znanstvenostjo podal dokaz, da je edini vir vsem vrednotam le človekovo delo. V kapitalistični družbi more živeti le, kdor more prodati blago. Delavec torej, ako hoče živeti, mora prodati samega sebe, svojo delovno moč. Toda ta delovna moč ni plačana po dejanskem merilu njene vrednosti, ki je vendar spravljena v izgotovljenih stvareh. Kapitalistični sistem potrebuje namreč profit, ako sploh hoče živeti in tega more dobiti le s tem, da izplača v delavčevi plači le del narejene vrednosti. Večja vrednost, to je profit za podjetnika. Tako torej zavisi ta sistem na milost in nemilost od dela delavcev, kajti ves brez dela pridobljeni dobiček raznih akcijskih družb in bank in rentarjev prihaja le iz dela delavcev. Le iz dela prihajajo one vrednosti, s katerimi se izplačujejo rente, obresti, dividende itd. »Kapital kot vrednost, ki naj donaša večje vrednosti, to je proti razumu in naravi,« je učila srednjeveška cerkev. Toda nad to jasnost je zopet legla tema poganstva, danes velja v tem oziru zopet rimsko pravo. Cena se ne ravna po vrednosti narejenega dela, ni kot nekdaj s pravim pojmom vrednosti zavarovana proti odiranju, popolnoma mehanično se določa cena z razmerami ponudb in povpraševanja. In tukaj se jasno kaže vsa satanska narava tega sistema. Cena je, ki avtomatično vodi produkcijo, da je gotovega vedno toliko, kolikor je potrebno za porabo. Ako na trgu zmanjka kake stvari, je povpraševanje večje, cena gre gor, produkcija se splača in podjetja izdelujejo večje množine. Vrši se pa tudi obraten proces. Po tem mehaničnem principu se uravnava vse življenje kapitalističnega gospodarstva. In mi stojimo tej kapitalistični resničnosti nasproti brez vsake pomoči in sveta in ne vemo s čim zajeziti ta tok. Vsi poskusi, da se odstranijo posamezni izrodki, so zgrešili bistvo te strukture. Tako vidimo kapitalistično resničnost kot družabno obliko, kjer mora podjetnik delavca izkoriščati, ga ogoljufati za del njegovega zaslužka. To ne izvira iz osebne zlobnosti, ampak je nujna posledica tega sistema. Posamezni dobiček se mora naložiti v nove, večje kapitalije in tako raste sistem v velik greh oderu-štva, izžemanja, pridržavanja delavskih zaslužkov, ropa osebne svobode in goljufije.__________________________ Delavska zveza. Preska. V nedeljo, dne 28. februarja se je vršil shod1 naše Okrajne del. zveze Preska. Na shodu je govoril tov. Fr. Žužek o splošnem ter posebej še o političnem položaju delavstva. Omenil je redukcijo trboveljskega delavstva, kojega hoče družba reducirati. Gotovo je, da Trbovljam sledijo tudi druge industrije. Mnogo je krivo temu dejstvo, da naše delavstvo nima v rokah tiste politične moči, koja mu po njegovem številu pripada. Pred kratkim minule volitve v Del. zbornico nas o tem mnogo po-uče, dokazale so nam, da je večina slovenskih volivcev — delavcev. To dejstvo dovolj jasno govori, komu pripada v Sloveniji vodstvo politike ter sploh javne uprave, bodisi že pokrajinske ali občinske itd. Oči-vidino ni več daleč čas, ko bodo našo politiko morali v roke vzeti delavci. Pričeti je treba pri občinah, zlasti tam, kjer so industrijski Ikraji; in to je tudi v naši občini, kjer imamo pretežno večino volivcev v pravem pomenu delavcev, toda žal, vsi ti niso dovolj politično oiganizirani. Vsa čast našim papimičarjem, ki so v tem oziru na mestu, toda treba je še več. Tisti delavci, ki so že organizirani, naj pridobe še svoje znance in prijatelje delavce drugih strok in podjetij, nakar bi prišla naša občina sigurno v delavske roke, kar bi bilo našemu delavstvu in tudi ostalim stanovom v veliko korist. Delavstvo na delo, da postanemo gospodarji položaja, in naš kruh se nam bo precej drugače delil, kot danes. Pričnimo s tem, da vse pridobimo v našo »Delavsko zvezo« in da si bomo potom iste zasigurali svojo bodočnost. 0. D. Z. v Ljutomeru je imela dne 21. februarja redni občni zbor. Udeležba ni bila povoljna. Poročila tajnika, blagajnika in predsednika so se odobrila ter se je izvolil naslednji odbor: predsednik Lipovec Ignac, podpredsednik Tomažič Vinko, tajnik Trstenjak Jakob, blagajnik Špur Karol; odborniki Markovič Lojze, Husjak Iv. in Kosi Peter. Ob tej priliki so se razdelile tudi nabiralne pole za nove člane. Strokovni tajnik tov. Rozman Peter je v daljšem govoru pojasnjeval namen naših kršč. soc. organizacij. K sklepu je še predsednik razložil pomen Delavske zbornice in bodril navzoče k večji požrtvovalnosti za delavske interese. Tedenske novice. L’pi so fantje ribniški. Sodruge iz Šelenburgove ulice smo končno vendarle nekoliko naučili, kako morajo izglodati skupni shodi vseh strokovnih organizacij. Ampak malo lepši fantje pa hočejo vedno biti kot drugi. Zato so šli in na lepake ter letake za skupni ljubljanski shod podpisali »Strokovno komisijo kot oblastni odbor združene delavske strokovne zveze Jugoslavije« z velikimi in lepimi črkami, dočim so opremili ostale sindikate prav skromno. Ni jim dovolj prvo mesto. Še veliki in lepi hočejo biti naši »oblastni sodrugi«! Pa kak dolg naslov! Kot: Ldst. Kpl. tit. Zgsf. mit Einj. freiw. Abzeichen. — Sodrugi bi se torej prav zares še vedno radi pretepali za Urško Štempihar-jevo. S trebuhom za kruhom. Zadnji petek je odšlo z ljubljanskega kolodvora 126 hrvaških in slovenskih delavcev v Kanado v Ameriko. Pretresljiv prizor se je nudil na kolodvoru, ko so se reveži, ki so prisiljeni iskati kruha v tujini, poslavljali od svojih žena in otrok. Samomor na pokopališču. Na pokopališču pri Sv. Krištofu v Ljubljani se je zastrupila z lizolom Josipina Pirševa, žena kolarja Pirša v Trnovski ulici v Ljubljani. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnico, kjer je pa bila vsaka zdravniška pomoč zaman. čez eno uro je žena umrla, ne da bi se zavedla. Konzulat SHS v Newyorku je poslal izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu hranilno knjižico Mestne hranilnice v Ljubljani, ki glasi na ime Jožef Gerelj. Vsi nasledniki in znanci Gerelja se poživljajo, da pošljejo svoj natančni haslov izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu. Gibanje mariborskih elektrikarjev. Mariborski elektro-monterji so si ustanovili svojo organizacijo. V kratkem se vrši ustanovni občni zbor. Sicer pa skupina že lepo deluje in ima za seboj že več lepih uspehov. Idealni namen skupine se razvidi tudi iz tega, da zbirajo fond za podporo ponesrečenih članov. Kakor se čuje, se bo uporabil tudi čisti dobiček zadnjega otvoritvenega slavlja, ki se je vršilo po dograditvi električne mreže v Studencih v isti namen. Tudi elektrikarji so danes prepričani, da je taka samopomoč možna le v dobri organizaciji, kjer 8 premoženjem upravlja odbor in je vsaka eventualna zloraba izključena. Nesrečen slučaj. V mariborski srednješolski telovadnici je neki učenec pripravljal kroge, ki so viseli tik ob stropu. Škripec ga je zagrabil za kravato, ko je plezal navzgor in mu jo je zadrgnil. Učenec je visel kakor obešen, dijaki so kričali in le učitelju telovadbe se je zahvaliti, da je ohranil prisotnost duha, se hitro povzpel po drugi vrvi do učenca, z nožem prerezal kravato in tako rešil mučno situacijo. Smrtna nesreča. V Kozjem se je smrtno ponesrečil p. Dositej Negro, novomašnik, trapist v Rajhenburgu. Na hrib Veternik nad Kozjem je peljal z nekim drugim patrom nekaj gojencev na izlet. Pod robom tega hriba se je ponesrečencu spodrsnilo in je tako nesrečno padel čez skalovje, da je dobil težko poškodbe na glavi in je na licu mesta umrl. Vlomi. V urad velikega župana v Osijeku je bilo vlomljeno 26. februarja. Tatovi so razbili blagajno Wert-heimerico in odnesli 80.447 Din. Poizkusen samomor. V Zagrebu se je baje vrgel podi tramvaj 13 letni deček. Z največjim trudom se je posrečilo strojevodji, da je tramvaj pravočasno ustavil. Pozneje je deček izpovedal, da je doma iz Sv. Križa pri Tuhlju ter se uči mizarstva pri nekem zagrebškem mojstru. Z dečkom je mojster postopal tako sirovo, da mu ni bilo več živeti, kar ga je gnalo pod tramvaj. Ker je policija ugotovila, da so navedbe Ljudevita Cvetke resnične, se je uvedla proti mojstru kazenska preiskava. Društvo narodov. Ideja o Društvu narodov ni nova, kot mnogi mislijo, ampak zelo stara. Lahko pa rečemo, da se je izkristalizirala šele takrat, ko je prešlo krščanstvo v meso in kri evropskih narodov. Papeštvo je razdelilo vso oblast: Sebi je pridržalo duhovno oblast nad krščanskimi narodi, svetno pa je prepustilo nemškim kraljem, ki so jih kronali papeži za cesarje. V srednjem veku so smatrali kršč. narodi in vladarji papeže za one, ki imajo nad kristjani besedo tudi v posvetnih stvareh. Nov duh poganstva in slabe razmer© v cerkvi so odvzele papežem njihovo moč, ki so jo imeli prej. V novem veku je hotel Napoleon ustvariti iz Evrope pravo enotno državo, ki bi bila tudi centralistična. Če pomislimo, da bi imela v tej zvezi Rusija veliko besedo, potem tudi razumemo, da bi bila naša jugoslovanska meja danes drugje kot pa je. Napoleonov sen se ni uresničil. V najhujšem- metežu svetovne vojne je povzel državnik Wilson to idejo. Po njegovem naj bi bilo Društvo narodov zatočišče vseh zatiranih, ono naj bi razsojalo spore med državami in čuvalo mir. Sedanje Društvo narodov še od daleč ni uresničenje te ideje, saj imajo v njem odločilno besedo le mogočniki, ki v svojem ožjem krogu vodijo usodo človeštva in privoščijo vse dobrine sveta le sebi. Male države imajo dostop le na nekak parlament Društva narodov, vlada je v rokah mogočnežev. Toda le imamo nekaj, tisti forum pred katerim si ohlade vsaj male države vroče glave; če se stepejo velesile med seboj, je vsako društvo narodov odveč. Dopisi. Preska. Preteklo nedeljo, dne 28. februarja smo imeli tu redno skupščino naše konsumne prodaj. Svetje. Zadrugo je na tej skupščini zastopal g. ravnatelj Alojzij Kocmur, ki je v poljubni razlagi predočil članom položaj in delovanje zaldruge. Iz njegovega poročila je razvidno, kako vodstvo zadruge slkrbi, da zadruga kolikor je v teh, za trgovino in naše gospodarstvo težkih časih mogoče, vrši svojo dolžnost napram članstvu in našemu delavstvu sploh. Zato je dolžnost vsakega zavednega delavca, da kupuje svoje potrebščine edino le v svoji trgovini, v konsumu. Kajti s tem skrbi za svojo lastno korist. Glede morebitnih pritožb pa naj se člani obračajo na konsumne zaupnike, ki imajo nalogo, da želje članstva javijo vodstvu konsuma ter skrbe za splošno zadovoljnost članov. Iz Zagorja ob Savi V neki številki »Jutra« beremo, kako se neki demokrat obrega ob ^Slovenčevega« dopisnika. Huduje se, ker pišejo klerikalci o plesni maškeradi, katero so priredili gospodje za otroke. Tudi mu ni prav, da ne hvalijo klerikalci velikega župana, ker je dal gerentstvo v ro'kle manjšinski demokratski stranki. Na koncu mu je na poti še mežnar. Nam sicer ni mar to medsebojno božanje, vendar par besedi na »Jutrov« članek. Iz duhovitega pisarjenja človek povzame, da zahtevajo liberalci, da jih puste klerikalci v miru. Grozijo, da drugače ne bodo dali nič več za cerkvene namene. Menijo, da so se z denarjem odkupili. Še tukaj hočejo korupcijo, Ker smo prepričani, da se je »Slovenčev» poročevalec strašno zbal »Jutrovega» dopisa, bi pa mi še kaj pripomnili. Oštarijsko življenje, otroška maškarada, to je res nekaj. To pa človeka kulturno dviga. Se res ne moremo čuditi, da so se demokrati tega spomnili. — Z maskami so pač hoteli dokazati, da je človek iz opice. Škoda, le, da so maske odstranili. Pravijo, da je bilo to nedolžno veselje. Tega nedolžnega veselja je lahko vrag vesel. Otroke uvajati na pijačo, ples in ponočevanja. Upravičeno smatramo to za norčevanje. Ob času, ko se nas odpušča, se nam krade kruh in sili v obup, uganjate te norosti. Zapišite si' za vaša napredna ušesa, da smo vse videli in ne bomo pozabili. Značilno za vas je, da imate tudi sedaj v gerent-skem sosvetu ravnatelja Loikota. V »Jutru» boste pa še pomilovali uboge rudarje. Hinavci! Res imate danes oblast, toda vsakega dne je konec. Bomo že pričakali lepših dni, ko bo še tudi v občinskem odboru zvonil mežnar edinemu demokratu. Vi pa le maske na obraz, da vas bomo lažje poznali. Klerikalcem pa nič več krajcarja, ker ne znajo biti hvaležni. Št. Lovrenc na Pohorju. Našemu podjetniku je »Jugoslovanska stroik. Zveza« najhujši sovražnik. Zato gleda, da naši skupini nasprotuje. To mu je v nebeško veselje. Še ni dolgo, ko je nekega našega člana vrgel skozi vrata čisto po nedolžnem. Kriv tega mu je bil neki socialdemokrat, ki se je nalagal, da naš član iz podiet-nliikovega jekla izdeluje predmete, |ar pa ni res. Omeniti moramo, da so so-cijalni demoknatje pri volitvah v Delavsko zbornico goljufali na vse mogoče načine. Na moje ime so pobirali kuverte, češ, da je itak vse eno, ali delavci dajo kuverte meni, ali pa njim, ker da tako In tako skupaj držimo? Grozili so delavcem in delavkam, da bodo tiste, ki bi dali glasovnice JSZ tako šikanirali in tako tožili, da bo podjetnik vsakega vrgel na cesto. N. N. Krekova mladina. Krekova mladina Ljubljana začne v pondeljek dne 8. marca zopet z rednimi sestanki, kateri so važni in obvezni za vse člane naše organizacije. Na prvem sestanku predava o socialnem vprašanju g. inž. Alojzij Žumer. Na sestanku se tudi pogovorimo o naših znakih in o kongresu, kateri se bo vršil v mesecu juniju v Celju. Tovariši Krekovci, vsi v pondeljek na sestanek! Pripeljite še tovariše s seboj. — Odbor. Slike »Miklove Zale« smo prejeli. Zato pridite vsi ponje, ki ste jih naročili. Dobe se vsak dan v društvenih prostorih od 8—9 zvečer. Cene slikam so: male po 5 Din, velike pa po 25 dinarjev. Slike so krasne. — Predsed. Sneberje - Zadobrova. V nedeljo, dne 27. februarja se je vršil občni zbor naše podružnice v navzočnosti številnih članov. Po izčrpnem dnevnem redu, ki je bil običajen, povzame besedo predsednik centrale Franc Kordin, ki se je bil udeležil občnega zbora z dvema tovarišema iz Ljubljane. Njegove, kakor vedno navduše-valne besede, so tudi topot padle pravočasno. Izzval je s svojim govorom v članih navdušenje in novih naklepov. Upamo, da le-ti ne bodo ostali samo naklepi. Zdi se, tovariši, da smo malodušni. Vsaka izguba nas oplaši. Čim izgubimo enega alil dva člana (k vojakom), pa že omahujemo. Vzemimo za vzgled našega prvega predsednika tov. Ivo Vodnika, ki je skoro brez prijateljev začel in z malenkostnimi gmotnimi sredstvi. Danes pa teh ovir ni. Izkoristimo gostoljubnost rodbine g. Franca Avšica, kateri nam nudi ob vsakem času svoj prostor. Najzaslužnejšemu članu (včlanjena je vsa družina) izrekamo javno zahvalo. Z novim predsednikom tov. Janezom Kšekom pa upamo, da smo dobili zopet vzornega in vzglednega voditelja. Začrtal si je program za letošnje leto, ki je v agilnosti izvedljiv. Dolžnost vsakega pa je, da društvo v vsakem oziru podpira. Krekova mladina Zalog - Spodnji Kašel). Občni zbor tukajšnje podružnice se je vršil nad vse lepo. Tovariš predsednik Iv. Pangeršič je otvoril v kratkih lin bodrilnih besedah občni zbor v društvenih prostorih v Zalogu. Poročila odbornikov in odsekov so pokazala, da je tukajšnja mlada podružnica tekom obstoja lepo napredovala. Dramatični odsek je imel več prireditev, ki so uspele nad vse hvaležno. Tudi tamburaški zbor lepo napreduje, na katerega bo lahko ponosna podružnica. Po poročilih se je razvila žlivahna debata, v katero je poseglo več tovarišev članov in članic. Nato se je vršila volitev novega od>-bora, v katerega so bili izvoljeni sledeči tovariši: Pogačnik Srečko, Šev-šek Andrej, Stele Franc, Debeljak Andrej, Klešnik Franc in za duhovnega voditelja kaplan Jakob Širaj. Tovarišu dosedanjemu predsedniku Ivanu Pangeršiču so se tovariši prijateljsko zahvalili za njegovo pridno dosedanje delovanje, na kar mu je celi zbor želel srečen povratek od vojakov. — Učenka Krekove socijalne šole tovarišica Mici Rožman iz Ljubljane je referirala o ženskem vzgojnem vprašanju. Lepe zbrane besede so napravile na tovariše in tovarišice dober utis. Tako da se je občni zbor tukajšnje podružnice vršil nad vse| lepo in v veselje do dela v bodočnosti naše mlade organizacije. Celje. Naznanjamo vsem članom, da se bo vršil redni letni občni zbor v nedeljo 14. t. m. ob 3 popoldne v društvenih prostorih hotela »Beli vok. Proletarci! Nalagajte svoje prihranke edinole pri Prvi delavski hranilnici in posojilnici r. i. z o. z. v Liubljani, Stari trg štev. 2, katera obrestuje vloge na knjižice po 5#/o, redne članske vloge pa po ■V- 6% -«R Zahtevajte pravila in položnice I Občni zbor je obvezen za vse članstvo. — Odbor. Sv. Miklavž. Občni zbor podružnice »Krekove mladine« se bo vršil nepreklicno dne 25. marca t. 1. Vsled tehničnih zaprek se občni zbor ni vršil kakor je bilo prvotno javljeno, zato vas vabimo, da se tega dne udeležite v obilnem številu. Kraj naknadno sporočimo. — Odbor. Ljutomer. Vsem članom in članicam naznanjamo, da se bo vršil občni zbor podružnice na praznik sv. Jožefa 19. t. m. Kraj občnega zbora naznanimo pravočasno. — Odbor. Zanimivosti. Pruski kralj Friderik je znan iz sedemletne vojne. 0 njem pripovedujejo, da je imel pri svoji gardi lepe postavne fante. Ko je nekoč zvedel za nekega mizarja, ki je odgovarjal vsem pogojem, ga je velel za vsako ceno pripeljati. Možakar sicer ni hotel iti, pomagalo ni nič, čeprav se je branil. Odposlanci so ga zvezali in zaprli v zaboj. Ko so ga pripeljali na dvor, je bil mrtev. Nekoč je bil Friderik na sprehodu, pa sreča mlado in postavno dekle. »Tale bi bila pa ravno za mojega grenadirja!« je pomislil. Razgovarja se, kdo je, odkod je itd. ter napiše na listek: »Poročite to ženšče takoj z najpostavnejšim grenadirjem!« List naslovi na komandanta vojašnice in poprosi dekle, naj ga odda naslovljenemu. Dekle pa ni imelo volje imeti opravka z vojaki in je izročilo list stari ženici, ki jo je srečala na poti s prošnjo, naj ga nese v vojašnico. Ženska je oddala pismo, v vojašnici so pa izvršili vse takoj po povelju: poročili so žensko z mladim grenadirjem; čeprav se je ta branil, ni vse nič pomagalo. Odkar so odkrili tudi v Meksiki piramide, poznamo le-teh dve vrsti. Egiptovske so služile za grobišča, amerikanske pa za svetišča, egiptovska je najvišja visoka okoli 150 m, amerikanska pa 60 m. Sedaj imajo Amerikanci vsaj nekaj svojega, prej so tako vedno vlačili zanimivosti za radovedneže iz vsega sveta. Razno. Žrtve svetovne vojne. Na Francoskem je med svetovno vojno umrlo na bojiščih 3200 duhovnikov, 1517 redovnikov in 335 raznih redovnic. V svetovni vojni so bili na Francoskem duhovniki vpoklicani pod orožje ne kot dušni pastirji, ampak kot vojaki s puško v roki. Poskusiti je treba, potem je odločitev lahka. Odločili se boste za ŽIKO, ki je in ostane najboljša in najbolj zdrava žitna kava! 8 plinska cikorija je l Po poljski fari se javno govori,