Raznoterosti. X 30 tisofi nbitih niodrasor so iz- ročili kmetje zadDJih 14 dui okrajuemu predatojniku 7 Glamoču (Bosna). Izplačal je okrog 4 tisoč kron nagrad. X Petdesetletnieo mašnlškega po8Tečenja ,je obhajal papež Pij X. Vendar pa ao ae slavnoati preložile na 16. novembra, ko potpče 24 let, kar je bil posvečen Jožef Sarto 7 škofa, to pa zategadelj, kpr so obhajali 20. aeptpmbra obletnico, kar je bil konec papeževe dižave. X Podgane in Črna knga. Slučaja kuge, ki sta ae te dui primerila 7 Tratu, sta na np,d7omp.n način potrdila zanimiv rezultat raziskavauja kuge, ki je pred malo raeseci zbndil 7eliko pozoruost 7 zuanatvenem svetu. Dokazano je namreč. da so kugo iia parniku BNadvojvoda Fran Ferdinand" pro^zročile podgane. Preiskave v t^j ameri ao dognale. da so se na ladji istinito uahajale okužene podgane. Da ao spozuali podgane kot iiajpogostpje raznašalke kugp, je zasluga, ki gre 7 prvi 7rsti angleškim učenjakom. V monografiji 0 prenašanju kuge, ki jo je pred malo meaeci izdala angleška akademija znanosti, je to ua podlagi dpjste? uepobitao dokazauo. Angleški raziakovalci so izhajali pri s^ojih delih od da^no opazovanega dejst^a, da je kuga posebno 7 onih krajib Indije udomačena, kjer je 7eliko podgaa. Pokazalo 86 je, da 7 Bombaju kuga najbolj 7 onih raestuih okrajih razaaja, kjer so podgane doma. in da na primer evropskemu predmestju, kjer je le malo podgan, kuga precej prizanaša. Angleški razisko^alci 80 torej izkušali dognati, 7 kaki Z7ezi so podgane a kugo; in to &e jim je tadi posrečilo. Dognali so, da bolhe, ki jih imajo podgane, prenašajo kužni bacil od okužene podgane oa človeka. Dokazano je namreč, da gre ta bolha tudi na člo7eka in ga 8 tem okuži. Indijaka vlada se je a tem 7ažnim razkritjem angleških razisko7alce7 kuge že okoriatila : nakupila je na stotisoče mačk in jib razdelila po krajih, kjer kuga najbolj razsaja. In pokazalo se je, da bolezen 7 teh krajib, odkar je preskrbljeno za uničevanje podgan, čezdalje bolj izginja. X SenzHcIonalno aretfranje. Aretirali 80 markija Villamariuo, bližnjega sorodnika laške kraljice vdove Margarite, ker je baje osleparil s^oje upnike za 30.000 E. X Romanje t Lnrd. Od 1. januarja do 1. septprabrat. I. jebilo 7 Lurdu 2.400.000 romarje?, dočim je bilo 1.1907. skupno 1,300.000 romarje?. X Telefon t Turčljl, Iz Carigrada poročajo, da uvedejo telefon tudi 7 Turčiji. Trije višji uradniki carigrajskega poštnega ravnateljstva se podajo k telefonskemu koogreau 7 Budimpešto, potem na Dunaj in 7 nekat#ra druga večja mesta, da proučijo razne telefons-ke naprave. X Protf kupMJI z dekleti je avstrijsko ministrstvo za notranje zadpve izdalo dva odloka V enem nalaga 7sem pulitiškim upravnira oblaatem, da sraatrajo duoajsko policijsko ravnateljstvo za osrednji urad proti kupčiji z dekleti in mu pošljejo sezuaraek 7seb 7 tem oziru suraljivih oseb in lastnikov javnih hiš ter mu vsako leto poročajo 0 evetitualuih izpremembah. V drugem odloku ukazujp, da se mora 0 vsakem najemanju, oziroma angažiranju mladib deklet za artistinje (šanaonetke, koncprtistinje itd.) v inozpmstvo obvestiti sodnijaka varuška oblaat, ki se iraa 7 tem oziru informirati in tozadevuo ukreuiti. X Nu Reki je bilo naštetih 1. 1900. poleg 17.354 Laho7, 2842 Madjaro? in 1945 Neraee7 še 2251 Sloveuce7, 7497 Hr7at07, 55 Srbo7, 5136 Ilircev, 147 Ceho7, 29 Slo^ako? in 1241 Slo7ano7. Vaeh Slo7ano7 ima Reka 16.356, in 7endar ne sliširao ničeaar 0 njih. Zaloatno dejat^o jp, da 80 Slo^enci nazado^ali od 1. 1890 za 529 dnš. Poraadjarili se niso, pač pa jih je 7zela lašžina. Ako smo res prepričani, kake 7ažnosti so za nas trgo^aka obrežna mesta, delajrao tudi na to, da ai priborimo 7 njih primerne pozieije. Beka pa potrebuje predvaem izobraževalnih organizacij. X Koliko bi potrebo^ala NemČija denarja za prihodnjo 7ojno ? Na to vprašanje odgo7ar|a 7 BMagd. Zeitung" geueral Blum : nV slučajn 7ojne mora Nemčija -sfca^iti pod orožje 2,500.000 ljudi, ki bi 7 enem letu atali okroglo 5700 milijono? mark. Ali to je samo neposredui vojni atrošek. Za nabavo vojDPga materijala, za pokojnine in odškodniue po 7ojni ter za 7zdrževanje in miloščino 7do7am in sirotam ubitih vojakov bi morala Nemčija izdati 7200 milijonov mark." Gospod Blum je goto^o račuual, da Neračija brpipogojno zmaga, ker ni računal eventualno odškodniao sovražnikom.