Zgonik: v obrtni coni tudi trgovinske dejavnosti TriesteNext: V kratkem dogovor za ronški intermodalni pol QOSTÏSCE Ta: Primorski št. 227 (20.855) leto LXIX. Ribje in mesne specialitete ter jedi ^^ s tartufi I PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ED— ^^ Bertoki - Bertocchi, Tel: +386-5-639-25-95 Cesta med vinogradi 34 gostisce_turk@siol.net ČEDAD - Ul. Ristori 2B - Tel. 0432 131190 Dna očitno se nismo dosegli Dušan Udovič Kako porazno deluje politika v tej državi in kako zna skrbeti za državne interese, imamo, žal, že dolgo pred očmi. A ko že mislimo, da smo dosegli dno, se izkaže, da padanja ni nikoli konec. Medtem ko se predsednik vlade Letta v newyorškem templju kapitala optimistično trudi prepričati investitorje, da je Italija po mukah in naporih spet stabilna, mu doma lider desne polovice njegove vladne koalicije spodnese stol z grožnjo, da bodo vsi parlamentarci Ljudstva svobode v bloku odstopili, če bo Berlusconi, pa čeprav pravnomočno obsojen, izpadel iz parlamenta, kar bi se moralo po vseh pravilih zgoditi. Jasno je, da signal ni mogel ostati neopažen na borzah, kjer je milanska včeraj poniknila: skoraj vse bančne delnice so šle navzdol, zloglasni »spread« pa je spet začel rasti. Tako bo Letta ob povratku domov še enkrat na trdi preizkušnji. Spet je moral povzdigniti glas predsednik republike, sicer le za potrditev tega, kar bi moralo biti za vsako demokratično državo samoumevno: namreč dejstvo, da nihče, niti predsednik republike, ne more posegati v dokončne in pravnomočne odločitve sodstva. Drugo vprašanje je, kolikšno konsistenco ima grožnja o odstopu vseh parlamentarcev desnice v znak solidarnosti z Berlusconijem, če se bo pristojna parlamentarna komisija četrtega oktobra izrekla, da mora obsojeni zapustiti parlament. Gotovo gre za pritisk, za katerega zlahka predvidevamo, da se bo s približevanjem tega datuma še stopnjeval. V brk krizi, proračunskim težavam, nezaposlenim, propadanju podjetij, revščini, borznim nihanjem in interesom države. Vendar je med grožnjo in njenim uresničenjem pomembna razlika. Več komentatorjev je včeraj spomnilo na dejstvo, da morebitni kolektivni odstop še ne pomeni konca parlamenta, kajti na vrsto pridejo prvi neizvoljeni. Poleg tega je, kar zadeva sodne postopke, več desetin parlamentarcev desnice v podobnem položaju kot sam Berlusconi in bi z odstopom avtomatično izgubili imuniteto. Povrh tega se je že v prejšnjih dneh izkazalo, da parlamentarci Ljudstva svobode niso kompaktni glede perspektive prihodnosti italijanske desnice. Koliko jih bo še pripravljenih vezati svojo prihodnost na usodo obsojenega liderja? Na odgovor na to vprašanje ne bo treba dolgo čakati, morda le nekaj dni. Vlada je vsekakor na močnem prepihu, podoba o stabilnosti države, ki jo je v New Yorku skušal pričarati Letta, pa je mimogrede izpuhtela. dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 27. SEPTEMBRA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , rim - Odločen odgovor predsednika republike Napolitana na Berlusconijeve grožnje »Absurdno govoriti o državnem udaru« Letta napovedal preverjanje vlade pred 4. oktobrom trst - Odpadki Nižji davek za občane, ki reciklirajo TRST - Občina Trst in podjetje AcegasAps-Hera bosta občane in občanke spodbujala k ločenemu zbiranju odpadkov tudi z nagradami in popusti na davku Tares. Namen in cilj akcije je, da bi vsaj 40-odstotkov odpadkov namesto v sežigalnico usmerili v predelavo, kamor gre danes iz Trsta le 28% vseh odpadkov. Občani, ki bodo od oktobra do konca leta odpadke oddali v štirih zbirnih centrih, bodo dobili določeno število točk. Ob koncu leta bodo 500 najvestnejših nagradili s popustom na davku Tares med 60 in 150 evrov. Na 5. strani videm - Posvet v okviru projekta Lex Manjšinski zakoni osnova, važno je njihovo izvajanje VIDEM - Kako lahko zaščitni zakoni prispevajo k ohranjanju in razvijanju jezika in kulture manjšinskih skupnosti, v kolikšni meri se ti zakoni tudi udejanjajo, kako vse to vpliva na gradnjo identitete in kakšno je stanje slovenske, furlanske in nemške narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini oziroma italijanske v Sloveniji? Na taka in podobna vprašanje so odgovarjali predavatelji na posvetu z naslovom »Od zakona do identitete preko jezika«, ki je bil včeraj, ko je bil tudi evropski dan jezikov, na sedežu videmske univerze v palači Antonini v Vidmu v okviru evropskega projekta Lex. Srečanje je organiziralo Kulturno društvo Ivan Trinko, kot eden izmed številnih partnerjev z obeh strani meje, ki sodelujejo pri tem projektu, katerega vodilni partner je Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Na 3. strani RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj zelo odločno reagiral na grožnjo Silvia Berlusconija, da bodo parlamentarci Ljudstva svobode v bloku podali ostavko, če ga bo pristojna komisija 4. oktobra izključila iz parlamenta. Napolitano je grožnjo označil kot zelo zaskrbljujočo. Na ta način se tvega funkcionalnost parlamenta, poleg tega pa je absurdno govoriti o državnem udaru ali celo prevra-tniških dejanjih, kot je to naredil lider Ljudstva svobode, je poudaril predsednik. Nadalje je Napolitano dejal, da bi bilo še huje, če bi se izkazalo, da so grožnje poskus pritiska na predsednika republike, da predčasno razpusti parlament. Vsekakor se ne predsednik republike ne premier ne moreta vmešavati v pravnomočne sodbe sodstva, je še poudaril Napolitano. Na 11. strani Nadiške doline spet vabijo na kosilo Na 2. strani V Prebenegu uspešen praznik brez alkohola Na 5. strani Delavci obrata Sweet pol leta brez plače Na 12. strani Slofest je tudi to šepet ulice Montecchi / 18 okusi na meji - Praznično do nedelje Gorica prestolnica svetovne kulinarike Authorised Centre 9771124666007 458 Četrtek, 26. septembra 2013 ALPE-JADRAN / nadiške doline - Že 22. sezona uspešne in priljubljene gastronomske prireditve Spet jesensko vabilo na kosilo Od jutri do 8. decembra ob vikendih NADIŠKE DOLINE - Jesen v Benečiji že dvaindvajset let zaznamuje uspešna in priljubljena gastro-nomska prireditev Vabilo na kosilo. Sprehode med naravnimi lepotami je v tem obdobju med vikendom mogoče dopolniti z okusi in pridelki ter proizvodi, ki so tipični za to območje, saj so se tu stari recepti in tradicionalne jedi odlično ohranili. Tradicionalna domača kuhinja, ki je eden najbolj razpoznavnih znakov kulture teh krajev, pa je s pobudo "Vabilo na kosilo', postala odlično sredstvo za promocijo Nadiških dolin. Tega se zaveda tudi osemnajst gostilničarjev in gostilničark, ki so letos pristopili k Vabilu na kosilo in kjer bo mogoče od jutri do 8. decembra vsak konec tedna za 20 do 28 evrov (pijača ni vključena v ceno) dobiti kompletno kosilo s številnimi hladnimi in toplimi predjedmi, glavno jed- jo, prilogami in sladicami. Število gostiln, ki sodelujejo pri tej prireditvi, je letos rekordno, vse večje pa je sodelovanje tudi z združenjem Pro Loco Nediške doline, ki prireja vrsto zanimivih vodenih izletov po naravnih in kulturnih znamenitostih teh krajev. Gostilne, ki letos vabijo na kosilo, so: Ai buoni amici v Tarčetu, All'antica na Krasu, Alla trota pri Špe-honji, Al vescovo v Podbonescu, Gastaldia d'Antro v Landarju in La milanese v Čarnemvrhu, v Špetru Le Querce na Klančiču in Dall'AvaBake-ry pri Mostu, v Sv. Lenartu Da Na.Ti v Ošnijem in Da Walter v Utani; v Srednjem agriturizem La casa delle rondini na Dugem, v Dreki Osteria Al Colovrat na Bregu, v Grmeku Alla posta in Alla cascata (obe v Hlodiču), v Prapotnem Trattoria da Mario in Ti-nello di San Urbano, v Čedadu pa Al giro di Boa pri Mostu in Ai colli di Spessa v Spessi. Vsaka gostilna ima www.invitoapranzo.it, info@invitoa-svoj poseben jedilnik, povsod je po- pranzo.it in www.nediškedoline.it trebna predhodna rezervacija. Info: (NM). celovec - Koroški deželni glavar sprejel novega slovenskega veleposlanika Andreja Rahtna Kaiser za krepitev stikov s sosedi Na pogovoru tudi o odprtih vprašanjih slovenske manjšine - Koroška deželna vlada sprejela resolucijo o priznanju nemške manjšine v Sloveniji CELOVEC - Nova vladna koalicija na Koroškem, ki jo sestavljajo socialdemokrati (SPO), ljudska stranka (OVP) in Zeleni, si resno prizadeva za krepitev čezmejnega sodelovanja tako s Slovenijo kot tudi z ostalimi sosed- njimi deželami. To je v sredo poudaril novi koroški deželni glavar Peter Kaiser (SPO) na predstavitvenem obisku novega veleposlanika Slovenije v Avstriji Andreja Rahtna v Celovcu. Konkretno Kaiser predlaga oži- Novi slovenski ambasador v Avstriji Andrej Rahten (levo) z generalno konzulko Dragico Urtelj in koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem lpd vitev nekdanjih kontaktnih komitejev med Koroško oz. Avstrijo in Slovenijo pod drugim nazivom in z večjo težo. Sodelovanje s Slovenijo naj bi se okrepilo na vladni kot tudi parlamentarni ravni, je menil Kaiser. Kot je znano, so se - preden so na Koroškem prevzeli oblast desničarski svobodnjaki (FPK oz. FPO) - večkrat sestali deželni vladi Koroške in Štajerske z vladnimi organi Slovenije. Okrepili pa naj bi se tudi stiki med Dunajem in Ljubljano, je še dodal Kaiser. Glede sodelovanja v širšem prostoru Alpe-Jadran pa je novi deželni glavar Koroške menil, da je Koroška lahko centralna točka. Vsekakor je potrebno, da se sodelovanje regij v tem prostoru odvija hitreje in tudi bolj usklajeno, je še dodal Kaiser in pri tem omenil tako Delovno skupnost Alpe-Jadran kot tudi evroregijo. V pogovoru z novim slovenskim veleposlanikom v Avstriji, kateremu je prisostovala tudi generalna konzulka Dragica Urtelj, so se sogovorniki lotili tudi odprtih vprašanj slovenske manjšine na Koroškem. Glede zahteve manjšine po sistemskem financiranju slovenske Glasbene šole je Kaiser dejal, da bo zadeva predmet pogajanj za deželni proračun za leto 2014. Pristavil je še, da je več variant financiranja in da je prepričan, da se bo našel kompromis. V zvezi z nemško manjšino v Sloveniji se stališče Koroške ni spremenilo. Tako je koroška deželna vlada včeraj sprejela soglasen sklep, v katerem zahteva od avstrijske zvezne vlade, da se ta zavzame za priznanje nemško govorečih Kočevarjev v Slovenji kot manjšine. Pobudo za resolucijo je dal deželni svetnik Christian Ragger iz desničarske svobodnjaške stranke (FPO). (il) Institut Jožef Stefan na 27. mestu v Evropi LJUBLJANA - Evropska komisija je objavila poročilo o izvajanju 7. okvirnega programa (FP7 Monitoring Report) za leto 2012, v katerem je navedla tudi 50 najuspešnejših evropskih univerz in 50 najuspešnejših raziskovalnih inštitutov. Med vsemi se od slovenskih ustanov pojavlja le Institut Jožef Stefan, ki zaseda zelo visoko 27. mesto. Lani je izvajal 141 projektov 7. okvirnega programa in iz tega vira pridobil 6,5 milijona evrov, skupna vrednost podpisanih pogodb pa je že dosegla 26,2 milijona evrov. Na prvem mestu je združenje francoskih inštitutov CNRS, na drugem skupnost nemških inštitutov Fraunhofer, na tretjem združenje italijanskih inštitutov CNR, na četrtem mestu pa je združenje nemških inštitutov Max Planck. Po navedenih podatkih je Institut Jožef Stefan glede na število zaposlenih približno trikrat uspešnejši od omenjenih inštitutov. Ministrstvo potrdilo odločitev V • V I • o rušenju črne gradnje družine Vitoslava Türka KOPER - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je potrdilo odločbo gradbenega inšpektorata, da mora družina Vitoslava Türka, nekdanjega prvega moža Elesa in vidnega člana SDS, porušiti nezakonito zgrajeno vilo v Pare-cagu nad Sečovljami in vzpostaviti prvotno stanje. S tem je ministrstvo zavrnilo pritožbo Türkovih. Ali bo inšpektorat sedaj naročil rušenje koncesionarju, bo odvisno tudi od prioritet inšpekcije, je poročal Radio Slovenija. Pričakovati naj bi bilo, da bo inšpektorat Türkovim postavil nov rok za rušitev, in če hiš tudi tokrat ne bodo porušili, bo to po naročilu inšpektorata storil koncesionar. Zaradi stare bombe ustavljen železniški promet BENETKE - Promet na železniški progi med Benetkami in Trstom je bil včeraj med 14.40 in 15.40 ustavljen zaradi eksplozivne naprave iz vojnega obdobja, ki so jo delavci našli med izkopavanjem pri postaji San Dona di Pia-ve. Nekatere vlake so preusmerili proti Trevisu, drugi so čakali, medtem so na postajo prispeli pirotehniki. Po poročanju tiskovne agencije Ansa so pirotehniki kmalu sporočili, da bomba sploh ni nevarna ter da jo bo mogoče v nekaj urah odstraniti. Železniški promet je takoj po njihovih zagotovilih spet redno stekel. rim - Na spletu poslanske zbornice Tamara Blažina objavila svoje premoženjsko stanje RIM - Italijanski parlamentarci so po zakonu dolžni predložiti predsedstvu senata oziroma poslanske zbornice potrdilo o premoženjskem stanju in o stroških za volilno kampanjo. Senat in poslanska zbornica lahko te podatke objavita na spletu le s privoljenjem parlamentarcev, ki pri tem niso ravno »prozorni«, prej nasprotno. Privoljenje za spletno objavo omenjenih prijav je doslej namreč dalo le 152 poslancev in poslank od skupnih 630, kar ne dosega niti 25 odstotkov vseh poslancev. To ni ravno spodbuden podatek. V povprečju so se doslej najbolj izkazali poslanci stranke SEL Nichija Vendole (12 prijav od skupnih 37 poslancev, 32 odst.), sledijo Demokratska stranka (83 od 293, 28 odst.), Gibanje 5 zvezd (28 od 106, 26 odst.), gibanje Tamara Blažina kroma Fratelli d'Italia (2 od 9, 22.odst.), Scelta civica (9 od 47, 19 odst.), Ljudstvo svobode (15 od 97, 15 odst.), Severna liga (2 od 20, 10 odst.), na zadnjem mestu lestvice je mešana poslanska skupina (1 od 21, 4 odst.). Svojo premoženjsko stanje je na spletni strani poslanske zbornice med drugim objavila slovenska poslanka Demokratske stranke Tamara Blažina (dobite ga tudi na spletni strani našega dnevnika: www.primorski.eu). Iz njene izjave med drugim izhaja, da je solastnica zemljišča v Zgoniku in lastnica dveh avtomobilov (Golf dizel iz leta 2004 in vozilo iste znamke iz leta 2013), njen pooblaščenec za letošnje parlamentarne volitve je bil Luciano Milič, prav tako doma iz zgoni-ške občine. Blažinova je prijavila zunanji volilni prispevek v višini 500 evrov, svojih volilnih stroškov pa v višini 367,85 evra. Izjava, ki jo najdemo na spletu poslanske zbornice, vsebuje tudi zadnjo davčno prijavo slovenske parlamentarke. hrvaška - Raziskava Ipsos Puls Zaradi lex Perkovic nobenih sprememb pri priljubljenosti vladajoče SDP in opozicijske HDZ ZAGREB - Sporna lex Perkovic (hrvaška vlada je včeraj v sabor poslala predlog spremembe tega zakona o pravosodnem sodelovanju z EU) in uvajanje cirilice v Vukovarju nista znižala priljubljenosti SDP niti zvišala podpore volivcev opozicijski HDZ, vsaj sodeč po rezultatih redne mesečne raziskave agencije Ipsos Puls, ki jo je v sredo objavila Nova TV. Politiko levosredinske koalicije tudi septembra podpira slaba tretjina hrvaških volivcev, tako kot avgusta. SDP končuje »vroči september« s podporo 25,8 odstotka volivcev, HDZ pa z 20,5 odstotka, kar je približno enako, kot je bilo avgusta. »Tako lahko sklepamo, da ne lex Perkovic ne cirilični napisi v Vukovarju niso škodili socialdemokratom, niti ni v teh primerih HDZ nič pridobila,« so poudarili na Novi TV. Tudi septembra so tre- tja stranka Hrvaški laburisti - stranka dela (HL) s slabimi desetimi odstotki podpore, po dolgem času pa sta pe-todstotni prag prestopili še dve stranki - vladna Hrvaška narodna stranka (HNS) in opozicijska Hrvaška stranka prava - Ante Starčevic (HSP AS). Na Novi TV opozarjajo, da je za levosredinsko vladno politiko zaskrbljujoče, ker njene politike ne podpira 58,3 odstotka volivcev, podpira pa jo 32,7 odstotka. Obenem premierja in predsednika SDP Zorana Milanovica podpira 38 odstotkov volivcev, kar je skoraj dvakrat več kot predsednika HDZ Tomislava Karamarka, ki mu zaupa dobra petina volivcev. Najbolj priljubljeni politik je še zmeraj predsednik države Ivo Josipo-vic, čeprav je v primerjavi z avgustom izgubil sedem točk in ima 76-odstot-no podporo. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 26. septembra 2013 459 videm - Posvet »Od zakona do identitete« v okviru čezmejnega evropskega projekta Lex Zaščitni zakoni so osnova, nujno pa je dosledno izvajanje VIDEM - Kako lahko zaščitni zakoni prispevajo k ohranjanju in razvijanju jezika in kulture manjšinskih skupnosti, v kolikšni meri se ti zakoni tudi udejanjajo, kako vse to vpliva na gradnjo identitete in kakšno je stanje slovenske, furlanske in nemške narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini oziroma italijanske v Sloveniji? Na taka in podobna vprašanje so odgovarjali predavatelji na posvetu z naslovom »Od zakona do identitete preko jezika«, ki je bil včeraj, ko je bil tudi evropski dan jezikov, na sedežu videmske univerze v palači Antonini v Vidmu v okviru evropskega projekta Lex. Srečanje je organiziralo Kulturno društvo Ivan Trinko, kot eden izmed številnih partnerjev z obeh strani meje, ki sodelujejo pri tem projektu, katerega vodilni partner je Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Prvi del posveta, ki ga je povezoval Roberto Dapit, je bil namenjen predstavitvi posameznih manjšinskih skupnosti. Za to so poskrbeli Marianna Kosič (Slori), Franco Finco (Furlansko fi-lološko društvo) in Roberto Bonifacio (Italijanska unija), ki so skupaj sodelovali že pri projektu Edu-ka, preko katerega so dijakom višjih šol v Italiji in srednjih šol v Sloveniji posredovali vrsto podatkov o organiziranosti posameznih manjšin in o zakonih ter listinah, ki njihov položaj urejajo, ter predsednik nemškega združenja Kanaltaler Kulturverein Alfredo Sandrini. Spregovorili so o področjih, na katerih so posamezne skupnosti aktivne, o manjšinskih medijih (tako o tiskanih kot o radiu in televiziji) oziroma oddajah v teh jezikih, pa tudi o političnem predstavništvu manjšinskih skupnosti. Glede tega je prišla na dan razlika med Slovenijo in Italijo, saj ima italijanska skupnost v Prvi del posveta je bil namenjen predstavitvi posameznih manjšinskih skupnosti nm Sloveniji zagotovljeno eno mesto v parlamentu in 10% mest v občinskih svetih na dvojezičnem območju. Poslušalci pa so med drugim tudi izvedeli, kako je pri nas in v Sloveniji z izobraževanjem v manjšinskih jezikih oziroma na katerih šolskih stopnjah se je mogoče naučiti teh jezikov. Tako se na primer zdaj furlanščine lahko učijo otroci in dijaki v vrtcu, osnovni in nižji srednji šoli, kar zadeva višje šole, pa se ponekod ta jezik poskusno uporablja kot učni jezik za določene predmete. Govor je bil tudi o zahtevi po trijezičnem pouku v Kanalski dolini, ki pa doslej še ni bila deležna pozitivnega odgovora. V šoli pa je vsekakor nemščina premalo prisotna, je ocenil Sandrini. Pomen učenja manjšinskih jezikov oziroma izobraževanja v njih pa je bil poudarjen tudi v drugem delu posveta, ki ga je povezovala Jole Na-mor in je bil namenjen odnosu med zaščitno zakonodajo, jezikom in identiteto. Svoja razmišljanja so podali Matejka Grgič, Maurizio Tremul, Marco Stolfo in Ace Mermolja. Naglašena je bila potreba po tem, da se na narodno mešanem območju vsem omogoči izobraževanje v svojem jeziku, pa tudi učenje ostalih jezikov teritorija. Pri tem pa ne gre spregledati priprave učiteljev, ki je zdaj pogosto pomanjkljiva, kar še zlasti velja za poučevanje nekega jezika kot drugega jezika. Ob ugotavljanju rasti zanimanja za vpisovanje v slo- venske šole pa je bilo tudi poudarjeno, da to še ne pomeni, da se na tak način avtomatično veča število uporabnikov kulturnih in drugih storitev, ki jih nudi slovenska skupnost. Raziskovalci in kulturni delavci so ocenili, da je zaščitna zakonodaja očitno potrebna, ker jamči pravico do rabe manjšinskih jezikov na območjih, kjer je v preteklosti prišlo do asimilacijskih procesov, ki so bili v določenih primerih tudi bolj ali manj nasilni. Zakoni pa sami po sebi niso dovolj, če se ne izvajajo dosledno, to pa je pravzaprav problem tako v Italiji kot v Sloveniji in na Hrvaškem. Italijanska skupnost v Istri zato na primer razmišlja o okvirnem zakonu, ki bi združil vse predpise, ki zadevajo manjšinska vprašanja, in bi obenem predvidel tudi načine za preverjanje njegovega izvajanja oziroma sankcije v primeru, da se ugotovijo kršenja. Kar zadeva zaščitni zakon za Slovence, ki je vsekakor potreben nadgradnje oziroma izboljšav, je bila omenjena tudi njegova povsem različna percepcija s strani posameznih delov naše skupnosti. Udeleženci posveta pa so se vsekakor strinjali, da se lahko jezik ohranja in razvija samo, če se ga uporablja na vseh področjih, ne samo v domačih krogih. Posvet je sklenil project manager projekta Lex Livio Semolič, ki je med drugim tudi poudaril potrebo po vse tesnejšem sodelovanju med manjšinami in boljšem medsebojnem poznavanju, da se političnim predstavnikom predstavijo skupne zahteve, saj lahko postane naša dežela model oziroma delavnica sožitja in interkultur-nosti ter večjezičnosti. T.G./NM GOSTJE SEJMA CASA MODERNA. Srečanja s publiko Matteo Marzotto 6tíCASA MODERNA Sreda 2. oktobra ob 18.00 Giuseppe Bortolussi Četrtek 3. oktobra ob 17.30 Vittorio Sgarbi Nedelja 6. oktobra ob 17.30 UDINE FIERE 28. SEPTEMBER 7. OKTOBER 2013 L'abitare in evoluzione. Welcome home. Tako sprejemamo goste sejma Casa Moderna. Dobrodošli v vašem domu. Vstopite v dnevne prostore ali, če želite, obiščite področje pohištvenih dodatkov, opreme in predlogov vrhunskega dizajna nekaterih med najboljšimi mednarodnimi proizvajalci. Kakovost opredeljuje tudi ponudbo kopalniške opreme, oken, vrat, oblog, osvetljave in drugih rešitev za vaš dom. Kot v prejšnjih izvedbah bo tudi letos ena hala popolnoma namenjena biološkemu in okolju prijaznejšemu domu. Pridite na sejem, pričakujemo vas doma. Urniki za obiskovalce sejma: ponedeljek / petek 15.00_21.00, sobota / nedelja 10.00_21.00 www.casamoderna.it Tehnični sponzor . FRIULADRIA AkirVA j crédit agricole f nvk^f \ I FEDERMOBILI ffe rm — FEDERAZIONE NAZIONALB ( I IV 9 9 Provincia di Udine Provincie di Udin 4 Četrtek, 26. septembra 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu zgonik - Občinska skupščina sprejela odlok za gospodarski razvoj V obrtni coni tudi trgovinske dejavnosti V zgoniški obrtni coni bodo kmalu lahko zaživele tudi trgovinske dejavnosti. Tako je včeraj odločil zgoniški občinski svet s sprejetjem delne variante k splošnemu občinskemu prostorskemu načrtu, ki predvideva prav to možnost. Odlok je predstavil župan Mirko Sardoč. Poudaril je, da sedanje ne prav rožnato gospodarsko stanje zahteva od javnih upraviteljev tak pristop, »ki mora biti kolikor se da dinamičen in se mora postaviti ob stran proizvodnim dejavnostim, ki omogočajo obstoj in razvoj našega prostora.« V občini že vrsto let deluje obrtna cona, nameščena na proseški Rouni. Domači obrtniki so jo izkoristili za ovrednotenje lastnih proizvodnih dejavnostih. Sedaj jim občinski sklep ponuja možnost, da nadgradijo svoje delovanje in namenijo del obstoječih struktur v komercialne namene, je pojasnil Sardoč. V bistvu: del velikih hal bodo lahko preuredili v trgovine, v katerih bodo lahko prodajali svoje proizvode. Površina za trgovske dejavnosti pa mora biti omejena na največ 400 kvadratnih metrov prostora, je opozoril odgovorni občinskega tehničnega urada Aleš Petaros. To je eden od pogojev, ki omogočajo sprejem in odobritev delne variante k prostorskemu načrtu, sicer bi se morali za obsežnejši poseg poslužiti mk V obrtni coni bo kmalu dovoljena tudi komercialna dejavnost kroma jem tujega mladoletnika, 5 tisoč evrov za Tares, 3 tisoč evrov za začasno delovno razmerje tako kuharja kot šoferja, tisoč evrov za čiščenje ob sneženju, 5.600 evrov za povračila Enel in 2.250 evrov za rezervni sklad. Včerajšnje seje se je prvič udeležil nov svetnik Slovenske skupnosti Andrej Škerlj. Prevzel je mesto Tomaža Špaca-pana, ki se mu je župan Sardoč zahvalil za »konstruktivno sodelovanje, ki smo ga bili z njegove strani deležni v prid naše skupnosti.« Istočasno mu je voščil, da bi hitro okreval. Zahvalo Špacapanu so izrekli tudi vodja skupine Slovenske Skupnosti Dimitri Žbogar, svetnik Krščanske demokracije Gianfranco Melillo in vodja Ljudstva svobode Denis Zigante. Na začetku seje se je župan Sardoč spomnil dolgoletne sodelavke Nade Simoneta, ki jo je julija strla zahrbtna bolezen. »Gospa Nada, odgovorna našega tajniškega urada, je bila res zgledna sodelavka, ki je znala obdržati izjemno ravnovesje med človeškim in profesionalnim pristopom, kar uspe le osebam z velikim senzibilnim človeškim čutom,« se je za njeno delo zahvalil župan. Tudi Žbogar, Melillo in svetnik Ljudstva svobode Pie-tro Geremia so se spomnili občinske uslužbenke. Skupščina se ji je poklonila z minuto tišine. M.K. zgonik »Ne« hitri železnici Nov »Ne!« načrtu proge viso-kohitrostne železnice na odseku od Ronk do Trsta. Zgoniški občinski svet se je tretjič zaporedoma izrekel proti gradnji hitre železnice na Krasu. Negativnim mnenjem iz februarja 2011 in julija 2012 se je pridružilo še včerajšnje. Župan Mirko Sardoč je spomnil, da je pred dobrim letom občinska skupščina zastavila projektantu vrsto vprašanj o načrtu, na katera pa ni prejela nobenega odgovora. Zato je uprava predlagala potrditev negativnega mnenja o načrtu. Sama zdrava pamet narekuje »Ne!« hitri železnici, je pripomnil vodja Slovenske skupnosti Dimitri Žbogar, Gianfranco Melillo (KD) pa je ocenil, da je proga nepotrebna. Vodja Ljudstva svobode Denis Zigante je menil, da bi morali zahtevati odstop pooblaščenega upravitelja družbe Italferr, komitenta načrta, ker ni posredovala odgovorov, a je takoj dodal, da »mi ne nasprotujemo temu projektu.« Sardoč je ponovil, da uprava podpira razvoj, a upravitelji morajo imeti resen in odgovoren pristop do javnih del, kar pa ni primer družbe Italferr. Vprašljiva pa je tudi dobičkonosnost tega načrta v primerjavi s stroški. Skupščina je izrekla negativno mnenje o načrtu hitre železnice z glasovi večine SSk in KD, medtem ko sta svetnika Ljudstva svobode glasovala proti. M.K. devin-nabrežina - Ob rebalansu proračuna velika pozornost uprave občinskim storitvam Nobenega poviška cen drugega postopka: pripraviti bi morali specifični trgovinski načrt, kar bi bilo mnogo bolj zapleteno in predvsem bolj zamudno, je pojasnil Petaros. Svetniki opozicije so izrazili pozitivno mnenje, saj daje odlok možnost »živahnejše trgovske ponudbe«. Sardoč je dodal, da je delno varianto k prostorskemu načrtu izvedel isti načrtovalec (Coprogetti), ki je bil pripravil zadnji splošni prostorski načrt, kar pomeni, da je bil že dobro seznanjen z željami in potrebami gospodarskih dejavnosti v občini, nov poseg pa bo postal dejansko nekakšna dodana vrednost domačega gospodarstva. Sklep so podprli tako svetniki le-vosredinske večine kot opozicije. Po sprejemu bo sedaj čas za predložitev morebitnih pripomb in ugovorov, po dokončni odobritvi pa bodo lahko v obrtni coni stekle tudi trgovinske dejavnosti. Občinski svet je nato z glasovi večine, Slovenske skupnosti in Krščanske demokracije odobrili rebalans proračuna, ki med drugim predvideva povečanje predvidenih izplačil deželnega prispevka za sprejem tujih mladoletnikov za 9 tisoč evrov in prispevka za Športno kulturni center v Zgoniku za 11.250 evrov. Istočasno so bili povečani tekoči stroški za 42.950 evrov (tisoč evrov za nakup omare za občinski sedež, 5 tisoč evrov za porabe v telovadnici, 5 tisoč evrov za javno razsvetljavo, 4 tisoč evrov za vzdrževanje občinskih vozil, 500 evrov za društvene prispevke, 2.600 evrov za vzdrževanje nepremičnin, 9 tisoč evrov za spre- Razprava o septembrskem rebalansu proračuna 2013 na sredini seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta je ponudila priložnost za razmislek o sedanjem gospodarskem stanju in njegovem vplivu na občinsko stvarnost. Odbornik za proračun Lorenzo Co-rigliano se je obregnil ob težave, ki jih krajevnim upraviteljem povzroča pakt stabilnosti. Občina ne more investirati že nakazanih finančnih sredstev. To je že dobro znano, a kaže, da »nekateri« slednje izkoriščajo za napad na občinsko upravo, češ da ne opravlja javnih del in krči investicije na pomembnih področjih, kot so skrbstvo in šolstvo. Namig na nekdanjega županskega kandidata in vodjo Ljudstva svobode Massima Romito je bil očiten, saj je slednji preko (italijanskega) tiska napadel levosredinsko upravo, ker naj bi ne opravljala javnih del. Odbornik je opozoril, da postajajo ljudje vse revnejši, nekdanji srednji razred izginja, ljudje ne verjamejo več politikom, zato ni čudno, da se oprimejo takih krilatic kot je Svobodno tržaško ozemlje. Rdeče zastave s helebar-do po Krasu opozarjajo, da je klica o svobodni državici pognala tudi na tem ozemlju. Potrebno je torej sprostiti sredstva, javna dela bodo zaposlila načrtovalce, izvajalce, delavce, na ta način bi se lahko zo-perstavili krizi, je ocenil Corigliano. Odbornik za proračun je ogorčeno zavrnil natolcevanja nekaterih članov opozicije o zvišanju tarif za šolski avtobus in druge občinske storitve. »Naša uprava je znižala davek na nepremičnine Imu in na poslopja za trgovske dejavnosti, naša občina ni ni- Lorenzo CORIGLIANO kroma koli uvedba dodatka na davek Irpef,« je spomnil. Iz vrst desnosredinske opozicije je bila na seji iznesena kritika, ker »je bil drugi teden poletnega centra za otroke črtan.« Marija Brecelj kroma Na kritiko je odgovorila občinska odbor-nica za šolstvo Marija Brecelj. Pojasnila je, da se je lani dveh tednov v poletnih centrih udeležilo skupno 60 otrok, to je po 30 na teden. Letos je poletni center res trajal teden manj, a zadnji teden se ga je udeležilo 60 otrok, to je enako število kot lani, zaradi česar ni bil nihče prikrajšan. Svetniki desne sredine so se kritično izrekli tudi o upravljanju jasli, češ da konvencija z zadrugo, ki sedaj upravlja strukturo, zapade 20 decembra. Namignili so, da naj bi bile jasli prihodnje leto »brez upravitelja«. Brecljeva je to demantirala. Občina je letos odobrila proračun šele poleti, za kar pa nosi krivdo dežela. Zato ni bilo možnosti za udeležbo na evropskem razpisu. Odbornica je vsekakor zagotovila, da bodo jasli prihodnje leto nudile svoje usluge tako kot letos. Rebalans je bil odobren z glasovi večine, opozicija je glasovala proti. M.K. Resolucija svetnika Adriana Ostrouške za (nočni) mir Slovenski rajonski svetnik mešane skupine v mestnem središču Adriano Ostrouška je vložil v rajonski svet za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto resolucijo, ki zadeva vnovičen porast prisotnosti prostitutk v središčnih ulicah (Ul. Geppa, Ul. Trento, Ul. Roma). Skupaj s kolegoma Michelejem Pianigianijem (mešana skupina) in Andreo Sinicom (Unaltra Trieste) je opozoril na vse večje kaljenje miru, predvsem v nočnih urah. V dokumentu je omenjeno tudi odprtje novega telefonskega središča, zaposleni katerega naj bi se često neomikano vedli na ulici (med avtomobili naj bi opravljali fiziološke potrebe, včasih pa naj bi za ta opravila izbrali tudi veže tamkajšnjih poslopij, kar je izzvalo protest tam bivajočih). Ostrouška je zapisal, da so ga na tako stanje opozorili številni stanovalci v ulicah mestnega središča in upravitelji tamkajšnjih javnih lokalov. Rajonski svetnik je poudaril, da »resolucija ni pisana proti dekletom, ker so le-te same žrtve in so večkrat prisiljene na cesto«; njen cilj je opozoriti na problem, ki zadeva širši mestni predel. Zato je v resoluciji zahteval, naj župan, odbornik za javno varnost in pristojni občinski uradi posežejo za zagotovitev miru v nočnih urah in varnosti na ulicah. M.K. Adriano Ostrouška mk / TRST Četrtek, 26. septembra 2013 5 občina trst - S podjetjem AcegasAps-Hera uvajajo zanimivo novost Popusti na davku Tares za najbolj vestne pri ločevanju odpadkov Cilj je doseči vsaj 40% reciklaže - Popusti bodo znašali od 60 do 150 evrov letno Pravilno ravnanje z odpadki je tema, ki je v nekaterih mestih aktualna že leta, pri nas pa so se s tem problemom začeli bolj aktivno ukvarjati pred nedavnim. Da bi uporabnike učinkoviteje informirali in jih spodbujali k ločevanju odpadkov, sta si Občina Trst in podjetje AcegasAps-Hera zamislila zanimivo akcijo, v sklopu katere bodo občani in občanke spoznali smisel ločenega zbiranja odpadkov, za vestno ločevanje pa bodo tudi nagrajeni. Pilotski projekt, ki bo trajal zadnje tri mesece tega leta, so naslovili Trst nagrajuje - Za zmago nad izzivom ločenega zbiranja odpadkov, poleg drugih mikavnih nagrad pa obljubljajo za 500 najbolj vestnih Tržačanov in Trža-čank tudi občutno znižanje davka na odpadke Tares. Namen in cilj akcije je, da bi dosegli vsaj 40-odstotno izločanje odpadkov, ki lahko gredo v predelavo, so predstavniki podjetja AcegasAps povedali na odlično obiskani konferenci, na kateri je bilo tudi slišati, da v Trstu ločujemo le 28% vseh odpadkov. Navdušen nad akcijo, s katero bodo občane in občanke na stimulativen način informirali, da lahko z ločenim zbiranjem odpadkov zares nekaj dosežejo, je bil tudi občinski odbornik za okolje Umberto Laureni, ki je povabil vse občane, naj sodelujejo pri akciji. Projekt predvideva predvsem zbiranje odpadkov, ki ne sodijo v zabojnike pred našimi hišami ali pod stanovanjskimi bloki. Gre za gradbene odpadke, baterije, žarnice, zeleni vrtni odpad, pohištvo, vzmetnice in podobne odpadke, ki nikakor ne sodijo na divja odlagališča ali v komunalne odpadke. Občani bodo te odpadke lahko odpeljali v štiri zbirne centre: Rojan (Ul. Valmartinaga 10), Opčine (Dunajska cesta 84 a), Marsovo polje (Ul. Cesare 10) in Sv. Jakob (Ul. Carbonara 3). Zbirne točke so odprte od ponedeljka do sobote ves dan, poleg njih pa bodo na razpolago tudi občasni mobilni zbirni centri. Z oddajo odpadkov bodo občani dobili določeno število točk, ki je odvisno od vrste odpadka. 20 točk bodo denimo dobili za zeleni vrtni odpad in nevarne gradbene odpadke,15 točk za neonske žarnice, 10 točk za lonce, telefone, hišne aparate, lestence itd, 6 točk za televizorje, barve in lake, hladilnike itd ter 2 točki za embalažo, ki je zaradi velikosti ni mogoče spraviti v navadne zabojnike. Pomembna informacija je tudi, da javne službe po velike odpadke pridejo tudi na dom, za odvoz pa ne zaračunavajo nič. Vsak mesec bosta pobudnika akcije stotim najbolje uvrščenim občanom podelila nagrade, vsi ki bodo zbrali vsaj 50 točk, pa bodo vključeni v mesečno žrebanje z naslovom Smart box tour Evropa. Naj povemo, da se bo identifikacija kandidatov za nagradno igro ugotavljala z branjem davčne številke, ki je navedena na Deželni kartici storitev. Imena zmagovalcev bodo objavljena na spletni strani www.acegas-aps.it in www.retecivi-ca.trieste.it. Poleg omenjenih nagrad pa akcija predvideva tudi znižanje davka Tares. Občina Trst bo ob koncu projekta z znižanjem davka na odpadke nagradila 500 ljubiteljev reciklaže v obdobju treh mesecev. Prvih 100 uvrščenih bo prejelo popust na davek Tares v višini 150 evrov, od 101. do 350. na lestvici je predviden popust v višini 100 evrov, za zadnjih 149 mest pa se predvideva 60 evrov popusta. Čisto ob koncu naj povemo, da pri zanimivi akciji, ki si jo je zamislila Skupina Hera, lahko sodelujejo le fizične in ne pravne osebe. Od projekta ločenega zbiranja odpadkov pa njegovi pobudniki pričakujejo, da bo napredek v ločevanju naštetih odpadkov po tej akciji precej višji ... (sč) Cilj občine in podjetja AcegasAPS-Hera je, da bi vse večji odstotek odpadkov ubral pot predelave in ne uničevanja v sežigalnici arhiv prebeneg - V nedeljo potekal Praznik prostovoljcev Brez alkohola lahko Praznik je priredilo združenje Acat, ki pospešuje zdrav življenjski slog - Uživanje alkoholnih pijač je v porastu tudi med Slovenci Prijetno vzdušje druženja lahko ustvariš tudi brez uživanja alkohola. To je sporočilo nedeljskega Praznika prostovoljcev - brez alkohola lahko, ki je v nedeljo potekal na prireditvenem prostoru SKD Jože Rapotec v Prebenegu v organizaciji Združenja alkoholoških teritorialnih klubov (Acat) iz Trsta. Združenje deluje na teritoriju in se ukvarja z družinami, ki se srečujejo s težavami zaradi uživanja alkoholnih pijač, a tudi zaradi drugih oblik odvisnosti, kot so npr. droge in igre na srečo. Pojav, opozarjajo pri združenju Acat, je v porastu, predvsem med mladino in tudi znotraj slovenske narodne skupnosti, kjer npr. med večernim obiskom osmice naletiš tudi na mlade, stare 12 oz. 13 let. Zato združenje brani in pospešuje zdrav življenjski slog, brez snovi, ki bi moteče vplivale na vede- nje oseb, družin in družbe, pri čemer si prizadeva ozaveščati občane o škodljivem vplivu zakonitih in nezakonitih snovi ter pri tem sodeluje z različnimi dejavniki na teritoriju. Tako so predstavniki združenja spomladi prišli v stik z združenji prostovoljcev, ki so dejavna na ozemlju Občine Dolina in razmislili, kako bi lahko ozavešča-li prebivalstvo. Tako je prišlo do zamisli o nedeljskem prazniku v Prebenegu, ki je stekel v sodelovanju s Civilno zaščito Občine Dolina, Klubi ZYP, Združenjem otrok in odraslih Harmonija, združenjem Ne bombe, a bomboni ter Fundacijo Luc-hetta-Ota-DAngelo-Hrovatin, svoje pokroviteljstvo pa je dala Občina Dolina, pri čemer se je močno angažirala odbornica za kulturo in socialo Tatiana Turco, udeležence nedeljskega praznika pa je po- ulica ghirlandaio - Po štirih mesecih Sama našla svoje ukradeno motorno kolo V sredo popoldne se je Tržačanka sprehajala po Ulici Ghirlandaio v Trstu, ko je opazila njej znano motorno kolo. Bilo je njeno, maja letos so ji ga ukradli. Evidenčna tablica pa je bila drugačna. Poklicala je policiste, ki so pregledali vozilo: potrdili so, da je motorno kolo njeno, tablica pa pripada motorju večkratnega prestopnika, ki ga organi pregona dobro poznajo. To tablico so zasegli, druge ni bilo, prometnega dovoljenja niso našli. Motor so vrnili lastnici, ki je tudi potožila, da je vzvratno ogledalo razbito. Ukradeni fiat 500 na openskem Pikelcu Openska karabinjerja sta v sredo dopoldne med nadzorovanjem območja opazila avtomobil, parkiran na robu gozda v Ulici Zinzendorf na Pikelcu. Samotni fiat 500 je bil sumljiv in res, na osnovi registrske številke na tablici sta karabinjerja ugotovila, da je vozilo ukradeno. V torek ponoči so ga neznanci ukradli 52-letni Tržačanki. Avto so po zaključku postopka vrnili lastnici. Karabinjerji zalotili tri vinjene voznike Karabinjerji iz Istrske ulice so v sredo zaradi vožnje pod vplivom alkohola kazensko ovadili tri voznike. 50-letnemu Tržačanu Z. R., 23-letnemu Pordenončanu P. A. in 36-letnemu Ko-sovcu K. B. so tudi začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Nezavarovani vozili z lažnimi potrdili Mejna policija je zaradi uporabe lažnih zavarovalniških potrdil ovadila dva voznika, romunska državljana G. T. in V. S. Policisti so ju zalotili pri Fernetičih, zaradi nezavarovanih avtomobilov sta ju doleteli tudi globi in zaseg vozil. Romuna sta eden za drugim vozila proti Sloveniji, ustavila pa ju je patrulja; izročeni dokumenti že na prvi pogled niso bili prepričljivi. zdravila tudi županja Fulvia Premolin. Prostor za izvedbo prireditve je kot že rečeno nudilo društvo Rapotec, za kosilo pa je priskočila na pomoč dolinska lovska družina. Praznik v Prebenegu se je začel v dopoldanskih urah z odprtjem razstavnih kioskov, medtem ko so zaradi premajhnega števila otrok odpadli otroški ustvarjalni in zabavni kotički. Vsekakor so predstavili delovanje združenja Acat, udeležencem pa se je pridružila tudi večja skupina operaterjev oddelka za zdravljenje odvisnosti od alkohola, ki v okviru tržaškega zdravstvenega podjetja deluje na območju parka nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu. Na sporedu je bil tudi nastop orkestra in zbora kluba ZYP, organizatorji pa so priredili tudi sre-čelov, katerega izkupiček je bil namenjen otrokom iz družin v Kragujevcu, ki so zaradi Natovih bombardiranj leta 1999 izgubile domove in za katere se je zavzelo združenje Ne bombe, a bomboni. Čeprav so organizatorji pričakovali, da bo praznik pritegnil tudi navadne občane, pa je bilo le-teh zelo malo, tako da so se v Prebenegu mudili v glavnem le prostovoljci. Očitno, če ni »kapljice«, se ljudje držijo nazaj, čeprav so pri združenju Acat prepričani, da je druženje mogoče tudi brez alkohola in drugih škodljivih snovi, kakor so tudi prepričani, da ne smejo ostati v nekem zaprtem krogu, ampak privabiti tudi druge, saj vsak občan lahko žrtvuje nekaj svojega časa za druge. Tržaško staro pristanišče po hamburškem zgledu Tržaška sekcija Italia Nostra, ki ji predseduje Marcello Perna, poziva ministra za kulturo in turizem Massima Braya, naj podpre načrt za uporabo še neizkoriščenih evropskih sredstev, da bi jih investirali v prenovo skladišč v tržaškem starem pristanišču. O tem je bil prvič govor julija letos na srečanju v hidrodi-namični centrali, ko je bila na obisku generalna direktorica urada za ovrednotenje kulturne dediščine ministrstva za kulturo Anna Maria Buzzi. Italia Nostra je včeraj v Trstu predstavila tudi nemškega menedžerja Tho-masa Kuhlmanna, avtorja projekta Speicher Stadt. V okviru tega načrta se pristanišče v Hamburgu spreminja v sodoben kompleks za razvojne potrebe pristanišča in mesta, zgodovinskim pristaniškim stavbam pa vračajo stari sijaj ter v njih organizirajo gospodarske in kulturne dejavnosti. Hamburška metamorfoza je v polnem teku, izvajalec in koncesionar pa je podjetje Hamburger Logistik Aktiengesellschaft, katerega 70-odstotni delničar je občina Hamburg. Cilj načrta je povezati mesto s pristaniščem. Italia Nostra meni, da bi bil podoben načrt primeren za Trst. ZZB-NOB iz Hrastnika v Trstu Skupina članov Zveze združenj borcev za vrednote NOB iz Hrastnika se bo danes mudila v Trstu, kjer bo ob pomoči članov tržaške sekcije Vsedržav-nega združenja partizanov Italije-AN-PI obiskala nekatere kraje spomina, kot so Narodni dom, Rižarna, spomenik padlim v Dolini in spomenik bazoviškim junakom. Gregori in Jelinčič v Lovatu V knjigarni Lovat bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Sabrine Gregori Qualche piano oltre. V ponedeljek pa bodo, vedno ob 18. uri, predstavili italijanski prevod romana Dušana Jelinčiča Umor pod K2 (Assassinio sul K2). TriesteNext: srečanja v Ubiku V okviru salona TriesteNext bo v knjigarni Ubik v galeriji Tergesteo danes ob 18. uri srečanje Od marketinga do solidarnosti z Marcellom Gironejem Da-lolijem, medtem ko bo ob 20. uri Luca Lombroso predstavil svojo knjigo Apo-calipse now?. Jutri pa bo ob 11.30 srečanje z Monico Marelli, soavtorico knjige La fisica di 007, ob 18. uri pa srečanje z Valerio Paniccia, avtorico knjige Passeggiate nei prati dell'eternita. Praznik tednika Vita nuova V Kulturnem središču Pavla VI. v Ul. Ti-gor 24/1 poteka v teh dneh prvi praznik škofijskega tednika Vita nuova, ki se je začel sinoči z okroglo mizo na temo Ali katoliški tisk govori resnico?. Danes pa bo ob 18.30 srečanje z urednikom časopisa Tempi Luigijem Amiconejem na temo Smo na koncu nekega obdobja? Katoličani in današnja Italija, ob 21. uri pa bo nastop Fabia Trevisana Don Ca-millo in oče Brown se srečata v Trstu. Blagi varnostni ukrepi pred tekmo Cagliari-Inter V nedeljo ob 15. uri bo na tržaškem stadionu Nereo Rocco spet nogometna tekma A-lige, gost »domačega« Cagliarija bo milanski Inter. Glede na kakovost in ugled tega moštva je pričakovati precej več gledalcev kot na prejšnji tekmi med Cagliarijem in Sampdorio, ko je bilo prodanih samo tristo vstopnic. Večje število gledalcev pa pomeni tudi večji izziv za organe, ki skrbijo za varnost. Operativna skupina za varnost (GOS), ki ji v Trstu predseduje kvestor Giuseppe Padulano, se je včeraj odločila za blažje ukrepe za zagotovitev mirnega in varnega poteka športnega dogodka. V nedeljo opoldne bodo zaprli za promet Ulico Valmaura, kjer bodo parkirani številni avtobusi organiziranih Interjevih navijačev (le-ti imajo na razpolago tudi parkirišče ob Rižarni). To bo tudi edina prometna omejitev, saj pristojni organi nočejo pretirano ovirati krajanov, ki se bodo vsekakor lahko premikali tudi po Ul. Valmaura. Na stadionu bodo dostopni vsi sektorji - sardinskim navijačem je namenjena tribuna Furlan, gostom pa tribuni Valmaura in Colussi. Interjevi navijači bodo lahko v predprodaji kupili vstopnice za sektor gostov do sobote ob 19. uri, prodaja za tribuni Pasinati in Colussi pa se bo na blagajnah v Ul. Flavia nadaljevala v nedeljo ob 9. uri. Kvestor se bo v soboto z vsemi sodelujočimi organi in s predstavnikom kluba iz Cagliarija pogovarjal o zadnjih podrobnostih. 6 Petek, 27. septembra 2013 TRST / znanost - Danes Noč raziskovalcev in začetek salona TriesteNext Tridnevje v znamenju znanosti Sinoči uvod z večerom, posvečenim Margheriti Hack - Sodelovanje 1840 učencev in dijakov slovenskih in italijanskih šol - Pobude Slorija Danes se v Trstu začenja tridnevni Evropski salon znanstvenega raziskovanja TriesteNext, ki je svoj uvod doživel sinoči v opernem gledališču Verdi z večerom z naslovom Narejeni smo iz zvezd, ki je bil posvečen nedavno preminuli astronomki Margheriti Hack, obenem bodo danes potekale tudi pobude ob priložnosti Evropske noči raziskovalcev, vse skupaj pa bo potekalo v znamenju približevanja znanosti širši javnosti in ozaveščanja le-te o pomenu znanstvenega raziskovanja. Rdeča nit pobude, ki jo prirejajo Občina Trst, Univerza v Trstu in založba Nordest Europa Editore, je voda (naslov salona je Water wise), o pomenu katere bo govor v okviru številnih predavanj, delavnic, okroglih miz in drugih srečanj ter razstav, ki bodo potekale tako v za to priložnost postavljenih šotorih na Velikem trgu kot tudi na drugih lokacijah, kot so bivša ribarnica, gledališče Verdi, Narodni dom, Skladišče idej idr.. TriesteNext: Jakopin, Ceccarelli in Lundqvist Med pobudami, ki bodo stekle danes, gre omeniti srečanje o pomenu znanosti in tehnologije za okoljsko vzdržno proizvodnjo navtičnih plovil z naslovom Green Boat Design, ki bo potekalo ob 10. uri v bivši ribarnici in na katerem bosta med drugimi sodelovala tudi predsednik italijanskega združenja načrtovalcev navtičnih plovil Giovanni Ceccarelli, idejni oče načrta sistema dvigovanja ladje Costa Concordia, in Slovenec Japec Jakopin, ki je zaslovel s svojim podjetjem Seaway. Ob 15. uri bo v prostorih Trgovinske zbornice srečanje o ekonomiji morja za krajevni razvoj, sočasno pa bo v hotelu Savoia Excelsior tudi srečanje o vlaganju v vodo ob spoštovanju rezultatov referenduma. Ob 17. uri pa bo v gledališču Verdi predstavitev projektov desetih mladih raziskovalcev, ki jo bo vodil znani italijanski novinar in pisatelj Beppe Severgnini. Vedno v gledališču Verdi (v mali dvorani) pa bo drevi ob 21. uri predavanje švedskega znanstvenika Jana Lundqvi-sta z mednarodnega inštituta za vodo in Stockholma na temo Voda je dragocena. Noč raziskovalcev: udeležba šol in dan Slorija Kot že rečeno, bo danes med 9. in 23. uro potekala tudi Evropska noč raziskovalcev, na kateri bo sodelovalo tudi 1840 učencev in dijakov iz 95 razredov osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom. Med temi bodo tudi taki, ki bodo predstavili projek- Večer v čast Margheriti Hack v gledališču Verdi kroma te, ki so jih izpeljali v okviru vsedržavnega načrta za promocijo znanstvenih fakultet, ki ga je na Tržaškem priredila krajevna univerza. Med sodelujočimi bodo npr. tudi dijaki katinarske podružnice Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda, ki bodo prisotnim na Velikem trgu ob 8.45 predstavili projekt nadgradnje znanja na področju kemije, ki so ga izvedli v sodelovanju z Izobraževalnim zavodom Jožefa Stefana. Še pred tem, ob 8.15, pa bodo dijaki tretjega letnika NSŠ Ivana Trinka iz Gorice na Velikem trgu predstavili rezultate raziskave Voda za vse, vsi za vodo!, ki so jo izvedli v okviru pobude Slovenskega raziskovalnega inštituta. Le-ta bo danes po- V zborni dvorani Visoke šole za napredne študije Sissa sta na včerajšnji dopoldanski slovesnosti znanstvenika Guido Tonelli in Anna Di Ciaccio v imenu očeta »božjega delca« oz. Higgsovega bo-zona, Petra Higgsa, dvignila prestižno priznanje za tega škotskega fizika, ki je letos doživel potrditev teorije o obstoju delca, ki vsebuje temeljne lastnosti vesolja, kot ga poznamo. Šola Sissa je namreč Higgsu, ki se včerajšnje podelitve ni mogel udeležiti iz zdravstvenih razlogov, zaradi njegovih zaslug na področju znanosti podelila častni doktorat iz teoretske fizike delcev. Kot so sporočili iz šole Sissa, je prisotnost Tonellija in Di Ciacciove na včerajšnji slovesnosti, na kateri je uvodoma spregovoril direktor visoke šole Guido Martinelli, predstavljala nadaljevanje Higgsovega dela, ki ga danes opravlja na tisoče fizikov pri svetlobnem pospeše-valniku LHC v Ženevi. Tonelli je bil namreč dalj časa glasnik eksperimenta CMS, Di Ciacciova pa je predstavnica eksperimenta, poimenovanega Atlas: oba eksperimenta, ki se izvajata v ženevskem pospeševalniku, sta bila ključna za potrditev obstoja Higgsovega bozona, Tonel- Udeležence je uvodoma nagovoril direktor šole Sissa Guido Martinelli, odsotni Peter Higgs pa je bil prisoten »v duhu« kroma li pa je, skupaj s takratno glasnico eksperimenta Atlas Fabiolo Gianotti, tudi sporočil javnosti odkritje delca, za svoj doprinos k projektu pa je pred kratkim prejel tudi nagrado Enrico Fermi, ki jo podeljuje Italijansko združenje za fiziko. Brez Higgsovega delca bi standardni model vesolja, ki nam danes nudi glavnino vedenja o naravi vesolja, ne vzdržal, je na slovesnosti med drugim dejala Anna Di Ciaccio, ki je posredno izrazila upa- Plesni tečaj pri Sv. Ivanu Plesalka, koreografinja in pedagoginja Daša Grgič bo v prostorih KD Škam-perle pri Sv. Ivanu vodila tečaj sodobnega plesa. Tečaj bo potekal ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 za mladince (nižja in višja srednja šola) ter od 19. ure do 20.30 za odrasle. Udeleženci bodo osvajali tehniko sodobnega plesa, od improvizacije do kompozicije in koreografije. Tečaj je namenjen vsem, ki bi radi spoznali osnove sodobnega plesa in tistim, ki imajo že plesno predznanje. Cilj je odkrivati različne kakovosti plesnega gibanja, da lahko pridobimo skupno besedišče in ustvarimo plesne kombinacije ter koreografije. Koreografijo bodo predstavili v okviru Festivala plesne ustvarjalnosti. Dan odprtih vrat bo v ponedeljek, 30. septembra, prijave zbirajo na naslovu da-sagrgic@gmail. com in tel. št. 3338139018. razstave - Pobuda »Le vie delle foto« Fotografije 50 ustvarjalcev po barih, hotelih, knjigarnah Fotografska razstava »Le vie delle foto« praznuje letos tretji rojstni dan. Skupinska razstava bo en mesec - od 1. do 31. oktobra (ravno vzporedno z regato Barcolano) - domovala v našem mestu, pri njej pa bodo tudi tokrat sodelovali različni umetniki iz vseh koncev sveta. Kot so povedali na včerajšnji predstavitvi, naj bi jih bilo okrog 50, med njimi pa bodo tudi slovenski fotografi. Organizatorji z Lindo Simeone na čelu, so si jo zamislili kot neko sodobno razstavo razpršeno po različnih lokacijah - barih, knjigarnah, hotelih in javnih lokalih, skratka pravo mrežo dogodkov v mestnem središču, kar naj bi hkrati vabilo obiskovalce, da se sprehodijo od ene priložnostne galerije do druge. Seveda so poskrbeli tudi za koristno mapo Trsta, na kateri so v italijanščini, angleščini in nemščini jasno označene razstavne lokacije in vsi sodelujoči fotografi, ki jo bodo delili po mestnih lokalih. Sicer pa so si ob samih razstavah zamislili tudi več spremljevalnih dogodkov; v sodelovanju s potovalno agencijo Aurora bodo poskrbeli za izletniške eno- ali večdnevne pakete za turiste. Vsako soboto bodo namreč za obiskovalce pripravili vodene sprehode po mestu oz. po razstavnih lokacijah, nedelja pa bo posvečena posameznim delavnicam, katerih cilj bo valorizacija našega mesta, predvsem njegovih naravnih lepot. Podrobnejše informacije so že na voljo na spletni strani www.leviedelle-foto.it. Včeraj danes poldne v Narodnem domu ob 16. uri priredil tudi svoj Dan raziskovanja 2013. Nagrade ter kulturne in spremljevalne pobude Znanstveno manifestacijo bodo spremljale tudi številne kulturne pobude. Tako bodo danes pri kiosku Znanstvenega imaginarija na Velikem trgu ob 18.30 nagradili zmagovalce fotografskega natečaja Umetnost ali znanost? Podobe raziskovanja, medtem ko bo stekel tudi niz umetnostnih in glasbenih srečanj Next Off: znanost med umetnostjo, glasbo in socialo. Tako bo v gledališču Miela ob 18. uri srečanje Music Meet Social, ob 19.30 bo koncert skupin Coloured Sweat in Underhou-se, ob 21.30 pa koncert skupine Rezopho-nic. Jutri pa bodo na »panorami Giustinelli« ob 11.30 podelili prvo nagrado Živeti ob nični potrati v okviru evropske kampanje proti potrati na raznih področjih. Med nagrajenimi občinami je tudi Občina Trst s svojim projektom Trst, mesto proti potrati. znanost - Častni doktorat šole Sissa za Petra Higgsa Priznanje za zasluge V imenu škotskega fizika, ki je odkril »božji delec«, sta doktorat dvignila Anna Di Ciaccio in Guido Tonelli nje, da bo Peter Higgs v oktobru prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Podobno upa tudi Guido Tonelli, ki je udeležencem slovesnosti zaupal, da živi kot v sanjah, saj delati dvajset let za dosego določenega cilja in potem doživeti uresničitev predstavlja edinstveno izkušnjo: »Zame je to sporočilo za prihodnost, negovati moramo prihodnjo generacijo znanstvenikov, kot so tisti, ki danes študirajo na šoli Sis-sa,« je še dejal Tonelli. Danes, PETEK, 27. septembra 2013 KOZMA, DAMJAN Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 18.54 - Dolžina dneva 11.56 - Luna vzide ob 10.15 in zatone ob 14.35 Jutri, SOBOTA, 28. septembra 2013 VENČESLAV VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km/h ju-govzhodnik, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. septembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16, - 040 364330, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 6, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 6 - 040 368647. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Loterija 26. septembra 2013 Bari 46 61 83 25 20 Cagliari 82 60 51 17 86 Firence 18 9 23 14 53 Genova 85 59 86 41 58 Milan 68 82 41 58 22 Neapelj 7 54 73 86 72 Palermo 4 8 37 35 11 Rim 15 87 40 61 18 Turin 66 38 33 42 8 Benetke 69 61 55 70 53 Nazionale 70 42 60 35 69 Super Enalotto Št. 116 4 38 42 57 64 75 jolly 84 Nagradni sklad 15.480.859,35 € brez dobitnika s 6 točkami --€ 1 dobitnik s 5+1 točkami 318.630,80 € 6 dobitnikov s 5 točkami 39.828,85 € 656 dobitnikov s 4 točkami 373,41 € 23.489 dobitnikov s 3 točkami 20,60 € Superstar 9 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitnikov s 4 točkami 37.341,00 € 156 dobitnikov s 3 točkami 2.060,00 € 2.122 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.965 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.951 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 26. septembra 2013 27 Program: iiovj/^jjv.o.n i,rvv.r.M ni VABILO NA SLORIJEV DAN RAZISKOVANJA 2013 Petek, 27. septembra 2013, ob 16. uri Narodni dom v Trstu Razstavna in konferenčna dvorana - Ul. Filzi 14, Trst 16.00 Uvodni pozdrav Milan Bufon, predsednik SLORI Boris Jesih, državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu 16.20 Nagrajevanje v sklopu natečaja SLORI 2013 za diplomska in podiplomska dela Zaira Vidau, predsednica Znanstvenega sveta SLORI 16.40 Predstavitev projekta »Banka znanja« Maja Mezgec, raziskovalka SLORI, vodja projekta 17.00 Okrogla miza »Kroženje možganov v sodobni družbi: nuja ali izziv? Pričevanja mlajših slovenskih raziskovalcev s Tržaškega«. Sodelujejo: Igor Guardiancich, politolog. Centre for Welfare State Research, University of Southern Denmark, Odense (Danska) Marija Mamolo, demografinja, Istituto nazionale di statistica (ISTAT), Trst (Italija) Robert Volčič, nevroznanstvenik. Center for Neuroscience and Cognitive Systems, Istituto Italiano di Tecnologia (IIT), Rovereto (Italija) Moderator: Devan Jagodic, ravnatelj SLORI Dogodek poteka v okviru SLORI-jevih pobud ob evropski Noči raziskovalcev 2013. Vljudno vabljeni! U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Rush«. CINEMA DEI FABBRI - 18.30, 21.30 »Teorema Venezia«; 17.00, 20.00 »Tra cinque minuti in scena«. FELLINI - 16.45 »Percy Jackson«; 18.30, 20.15, 22.00 »Una fragile armonia«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 17.50, 19.15, 20.40, 22.00 »Vado a scuola«; 18.10 »The Grandmaster«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.10, 21.45 »Via Castellana Bandiera«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.20, 20.00, 21.40 »Sacro Gra«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.50, 22.15 »2 na muhi«; 17.10, 20.45, 23.00 »Abeceda seksa«; 15.50 »Avioni«; 16.30, 18.30 »Avioni 3D«; 17.50, 20.20, 22.50 »Diana«; 17.55, 20.30, 22.45 »Drzna igra«; 19.20, 21.45 »Jobs«; 18.20 »Razredni sovražnik«; 20.00, 22.30 »Skozi čas«; 16.05 »Smrkci 2«; 15.10 »Smrkci 2 3D«; 15.15 »Turbo«; 16.00, 17.30 »Turbo 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 18.20 »I Puffi 2«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Universitari, molto piu' che amici«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bling Ring«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.00 »Sotto assedio«; 18.20, 20.15, 22.15 »Come ti spaccio la famiglia«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »Un piano perfetto«; 18.20, 22.15 »Evangelion 3.0 - You can (not) redo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 19.05, 21.40 »Rush«; 16.40, 19.00, 21.20 »I Puffi 2«; 16.40, 19.05, 21.30 »Come ti spaccio la famiglia«; 16.35, 18.50 »Percy Jackson 2 - Il mare dei mostri«; 16.35, 19.00, 21.25 »Universitari, molto piu che amici«; 16.20, 19.00, 21.40 »Sotto assedio«; 16.30, 18.25, 20.20, 21.10, 22.15 »Bling Ring«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50 »I Puffi 2«; 22.00 »Come ti spac-cio la famiglia«; Dvorana 2: 17.20, 20.00, 22.15 »Rush«; Dvorana 3: 17.20, 19.45, 22.15 »Sotto assedio«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Universitari, molto piu che amici«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.10 »Bling Ring«. M Izleti ključek pohoda bo v društvu, kjer bo paštašuta za udeležence, za katero je nujna rezervacija. Tel. št.: 040-411635, 349-4599458. SPDT prireja v nedeljo, 28. septembra, izlet na Slavnik, kjer se bo odvijal 35. spominski pohod v organizaciji Obalnega PD Koper. Istočasno pa prirejata Meddruštveni odbor Primorsko-Notranjskih planinskih društev in Obalno PD iz Kopra tu tudi osrednjo slovesnost za južno Primorsko ob 120-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem. Tržaški planinci se bodo zbrali ob 8. uri v Bazovici pri Kalu. Z osebnimi avtomobili bodo pot nadaljevali do Prešnice in se od tod povzpeli na Slavnik. Izlet je primeren za vse. Predvidene so približno 4 ure hoje. DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA SLOVENIJE Podružnica za Kras organizira v nedeljo, 29. septembra, ob svetovnem dnevu srca, tradicionalni pohod na Stari Tabor pri Lokvi in ogled jame Vilenice. Brezplačne meritve krvnega tlaka, pulza, holesterola in sladkorja v krvi bodo od 8. ure do pohoda okrog 9.30 in po po-vratku po 11.30 pred jamo Vilenico. Ob 12. uri bo možen voden ogled jame Vilenice ter druženje do 14. ure. Informacije: 00386-040-900021 (Lju-bislava Škibin) vsak dan po 16. uri. SKD IGO GRUDEN vabi člane in prijatelje na izlet v Kobarid, ki bo v nedeljo, 6. oktobra. Ogledali si bomo muzej 1. svetovne vojne, interaktivno razstavo o Poti miru in kostnico. Odhod iz Na-brežine ob 8.30, povratek v večernih urah. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini (040-200123) in v kavarni Gruden. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira tradicionalni jesenski izlet namenjen članom, odjemalcem, olj-karjem in vsem simpatizerjem naše zadruge. Letos bomo obiskali klasično Toskano: Piso, Firence in Sieno ter tipično toskansko torkljo, od srede 9., do petka 11. oktobra. Prenočitvi v Montecatini Terme. Info in vpis: Laura 040-8990103 in Roberta 0408990110, 8.30-12.30 ali pri nas v Ul. Travnik 10 v Dolini. OKTOBERFEST 2013 BY MTK Mladinski Trebenski Krožek opozarja udeležence izleta, da bo zbirališče v soboto, 28. septembra, ob 6.00 na trgu v Trebčah ali ob 6.25 na avtocestnem postajališču v Devinu. Info: +393483288130 (tajništvo). KS ROČINJ - DOBLAR, KD Valentin Stanič in ŠRD Doblar vabijo na 8. kolesarski vzpon na Kambreško v soboto, 28. septembra. Start pred cerkvijo v Ročinju ob 16. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 28. septembra, tradicionalni pohod »Zoro Starec«. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Startali bomo ob 14.30 izpred društva. Za- (i » ^ Zadruga Naš Kras vabi na odprtje likovne razstave Ivana Žerjala Repen 31. Razgledna točka o avtorju in delih bo spregovorila umetnostna zgodovinarka Alenka Di Battista glasbeni intermezzo: Andrejka Možina - glas, Ariel Cubria - kitara danes, 27. septembra ob 20. uri v Kraški hisi v Repnu pokrovitelji večera Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Občina Repentabor OMPZ vabi na romarski izlet v soboto, 12. oktobra, na Koroško: Tinje, Gospa Sveta in gosposvetsko polje, Celovec in Vetrinj. Vpis in vse ostale informacije čim prej na tel. št. 3479322123. 81 Prireditve ANPI-VZPI pokrajinski odbor Trst sporoča, da bo še danes, 27. septembra, 17.00-19.00 v mali dvorani Narodnega doma v Trstu razstava o Posebnih bataljonih v sodelovanju s Knjižnico P. Tomažič in tovariši in z Odsekom NŠK v Trstu. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE skupina Fortunato Pavisi prireja danes, 27. septembra, ob 20. uri na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 30, konferenco o kirofonetiki, o njenem izvoru, razvoju in terapevtskimi možnostmi s krajšimi praktičnimi demonstracijami. Predavala bo zdravnica Angela As-senza. Priporočena je prijava na tel. 040-280533, 339-7809778. KULTURNO DRUŠTVO DRAGO BOJAN prireja danes, 27. septembra, ob 19.30 v prostorih Društvene gostilne v Gabrovcu kraško muzikomedijo »(U)tri(n)ki« v izvedbi KUD Grešni kozli. Toplo vabljeni. SKD TABOR IN KNJIŽNICA P. TOMA-ŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom: »Otvoritev prenovljene otroške čitalnice« danes, 27. septembra, ob 10.30 lutkovna predstava Rdeča kapica, izvajalca Jelena Sitar in Igor Cvetko in v petek, 4. oktobra, ob 10.30 srečanje z mladinskim pisateljem Žigo Gom-bačem. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 27. septembra, ob 20. uri v Kraško hišo na odprtje likovne razstave »Repen 31. Razgledna točka« goriškega umetnika Ivana Žerjala. Avtorja in dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Alenka Di Battista. Glasbeni intermezzo Andrejka Možina (glas) in Ariel Cubria (kitara). Razstava bo na ogled do 13. oktobra. ŽUPNIJA SV. ANDREJA (ul. Locchi 22 v Trstu) prireja koncert med in po sv. maši v soboto, 28. septembra, ob 18.30. Nastopajo prof. Andrej Pegan na orglah, Flora Porporati mezzosopran in Aldo Žerjal bas. Lepo vabljeni. SKD TABOR - Opčine in SKD Grad -Bani vabita v soboto, 28. septembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na glasbeno kabaretni večer »Trieste, Cecche-lin e dintorni« - Alessio Colautti in trio Danubio - dirigent Carlo Tommasi. GLEDALIŠKI VRTILJAK se bo prvič zavrtel v nedeljo, 29. septembra, ko bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu na sporedu igrica »Volk in kozlički« v izvedbi otrok Male gledališke šole Ma-tejke Peterlin. Prva predstava bo ob 16.00, druga pa ob 17.30. Rezervacija abonmajev od torka do petka od 9.00 do 17.00 v uradih Slovenske pro-svete na Ul. Donizetti 3 (3. nadstropje) ali na tel. št. 040-370846. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 30. septembra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na razgovor ob izidu knjige Trpljenje otrok v vojni, Sedemdeset let po zaprtju italijanskih taborišč. Sodelovala bosta avtorja, zgodovinarja Metka in Boris M. Gom-bač. Na ogled bo tudi razstava Ko je umrl moj oče, ki jo knjiga nadgrajuje. Začetek ob 20.30. ROJANSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 6. oktobra, na družabnost, ki bo pri Laj-narjih na domačiji gospe Anite Perič (Ul. degli Olmi, 23) od 17. ure dalje. LIKOVNA RAZSTAVA Neve Pertot: otvoritev bo v kavarni Tommaseo (Trg Tommaseo 4/c) v ponedeljek, 7. oktobra, ob 18.30. Predstavila jo bo Marianna Accerboni. Razstava bo na ogled do nedelje, 3. novembra. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 iz Boljunca vabita v društveni bar na G'rici na ogled razstave domače likovne ustvarjalke »Zdenka Ota v svetu barv«. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, sporoča, da bo razstava »Prva svetovna vojna pri nas. Zamolčani« odprta do 27. oktobra ob sobotah in nedeljah, 10.30-18.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Spremlja tudi knjiga. Info: www.herma-da.org in 331-7403604. KOSOVELOV DOM SEŽANA - kulturni center Krasa in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti objavljata javni razpis za 4. festival otroške popevke Brinjevka. Če si star/a do največ 13 let in nam želiš pokazati kako lepo poješ, se prijavi do 31. oktobra na »Brinjev-ko«. Info: www.kosovelovdom.si. S Poslovni oglasi Mcmedia EKSKLUZIVNA OGLAŠEVALSKA AGENCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA TRST, Ul. Montecchi 6 GORICA, Ul. Malta 6 /^.Brezplačna £800.912.775/ Informacije in ceniki: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it 27-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3270538277 ali 040-910393. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. 335-5387249. GOSPA SREDNJIH LET išče delo, 24 ur dnevno. Tel. št.: 329-6055490. GOSPA SREDNJIH LET, doma z Opčin, išče delo kot čistilka ali kot spremljevalka otrok. Tel. št.: 340-9098123. IŠČEM DELO kot negovalka starejših, 24 ur dnevno. Tel. št.: 320-6303821 (v večernih urah). MOŠKI srednjih let nudi manjša hišna popravila, npr. električna in podobno. Tel. št.: 00386-40451616. NUJNO IŠČEM knjigo za srednjo šolo »Likovno izražanje za 7. razred«. Avtor Tacol, Frelih, Muhovič, založba Debora. Tel. št.: 340-2719093. PRODAJAMO na Vrhu Sv. Mihaela zazidljivo zemljišče na lepi lokaciji v zelenju zraven ceste (zaselek Devetaki, blizu centra Danica). Tel. št.: 3472349362. PRODAM črno grozdje sorte refošk po ugodni ceni. Tel. št.: 040-2296038. PRODAM fiat 600 suite, letnik 1996, tehnični pregled veljaven do leta 2014, nove zimske in navadne gume, cena 500,00 evrov. Tel. 040-228821, ob uri kosila. PRODAM novo mizo iz masivnega lesa, z merami 3,20x1,00, debelost lesa 8 cm, primerna za taverno. Tel. št.: 040-229250. PRODAM razne pripomočke za pripravo in prodajo vina (preša, mlin, ... ) ter cevi raznih velikosti primerne za ograje v vrtu. Tel. št.: 040-280910, 334-5324224. PRODAM KNJIGE za prve 3 razrede jezikovne smeri liceja F. Prešeren. Tel. 348-9805039. PRODAM PEČ na drva, iz keramike, za 250,00 evrov. Tel. št.: 339-3931218. PRODAM trivrstno diatonično harmoniko, CFB, manjši model, akord, slakov gumb. Tel. št.: 346-8321835. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog za vse humanistične predmete na osnovni, nižji in višji šoli, vključno za latinščino in grščino na bienju. Tel. št.: 346-0905266. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA Pedagoške fakultete pomaga pri pisanju domačih nalog in/ali varstvo predšolskih in osnovnošolskih otrok ter pomoč pri utrjevanju slov. jezika. Tel. št.: 346-1080342. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA Pedagoške fakultete pomaga pri pisanju domačih nalog osnovnošolskim otrokom in/ali varstvo predšolskih otrok. Tel. št.: 340-6851231. H1 Osmice H Mali oglasi DAJEM V NAJEM malo, na novo opremljeno stanovanje v središču Kozine. Tel. št.: 0039-329-2225821. /•Primorski ~ dnevnik FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. št. 040-299442. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. ŠAVRON ROBERTO je odprl osmico v Gabrovcu št. 27. Vesel bo vašega obiska! Tel.: 347-2511947. Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglase društev in organizacij v okvirčku, male oglase (proti plačilu) sprejemamo s sledečim urnikom: Ponedeljek - petek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 -v TRSTU-Ul. Montecchi 6 v GORICI - Ul. Malta 6 Sobota 10.00-13.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonska številka plačnika, davčna številka naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. Ftojek »L« S pnspevtam Wain porter 5pi>nS0r il piccolo Marsilio ^^jggf BSscuob topourfo □□□□□ ICMw™. / TRST Četrtek, 26. septembra 2013 9 □ Obvestila PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje plavanja za otroke od 4. leta dalje. Info: 040-51377, 14.00-17.00 (ob delavnikih). SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka enkrat tedensko. Minimalno število tečajnikov je pet, maksimalno pa deset. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED-KRAŠKI FENOMENI vabi srednje in višješolce na skupne vaje v Škerkovo hišo v Šempolaju ob torkih, 18.00-19.30. Info: tajnistvo@skdvi-gred.org, tel. 328-4754182, 3803584580. OTROŠKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi vse osnovnošolce, ki bi radi preko igre spoznali čarobni svet glasbe in razne inštrumente (na razpolago na licu mesta) na skupne vaje ob ponedeljkih, 17.00-18.00. Info: tajnistvo@skdvigred.org, tel. 3284754182, 380-3584580. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. Pevske vaje v Štalci, v Šempolaju vsak ponedeljek, 16.00-17.00 za vrtec. Info: tel. 328-4754182, 380-3584580. MLADINSKI PEVSKI ZBOR PRI SKD IGO GRUDEN, ki ga vodi Mirko Fer-lan, ima vaje ob torkih od 17.30 do 19.00 v društvenih prostorih. Dobrodošli novi člani, tudi fantje do 15. leta. KRU.T obvešča člane, da je na razpolago še nekaj mest za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 13. do 23. oktobra z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje oziroma dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. MLADI, vas zanima pisanje člankov, intervjujev, reportaž...? Bi radi okusili ustvarjalno delo v časnikarski redakciji? Pridružite se skupini sodelavcev mladinskega lista Rast (priloga revije Mladika)! Kontaktirajte nas preko Fa-cebooka (skupina Mosp-Skk) ali preko naslova rast.mladika@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo telovadba za otroke od 6. do 8. leta ob ponedeljkih 17.30-18.30 na Stadionu 1. Maj in četrtkih 17.00-18.00 v telovadnici v Lonjerju. Info: v uradu Stadiona 1. Maj, tel. 040-51377 ali urad.bor@gmail.com. ANGLEŠČINA ZA NAJMLAJŠE - Center otrok in odraslih prireja Tečaj angleščine za otroke stare od 2. leta dalje. Info in prijave: center.harmonija ali 328-0196920. SAMOPODOBA - Center otrok in odraslih Harmonija prireja inovativni tečaj na katerem lahko izboljšaš svojo samopodobo in se počutiš boljše. Tečaj je namenjen najstnikom in odraslim. Info in prijave: center.har-monija@gmail.com ali 320-7431637. ČEBELARSKI KONZORCIJ ZA TRŽAŠKO POKRAJINO obvešča, da bo sedež v Repnu št. 20 odprt danes, 27. septembra, 18.00-19.30. Info: cons.api-coltoritrieste@gmail.com. BALETNA ŠOLA Informativni sestanki in poskusne vaje bodo danes, 27. septembra, ob 17. uri za jazz balet (za naraščajnike) v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Tečaja vodi Mar-jetka Kosovac. OBČINA DOLINA, organizira v nedeljo, 29. septembra, naravoslovni sprehod »Prebujanje v dolini Glin-ščice« namenjen odraslim in družinam. Pozor: rezervacije se zaključijo danes, 27. septembra, ob 11. uri! Start ob 16. uri s Sprejemnega Centra Naravnega Rezervata doline Glin-ščice. Info in rezervacije izletov v slovenskem jeziku: tel. 0039-0408329237 (pon-pet, 9.00-11.00), in-fo@riservavalrosandra-glinscica.it. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi osnovnošolce na plesno delavnico Hip- Hop vsak ponedeljek, 16.30-17.30 v društvene prostore na Štadjonu 1. Maj (Vrdelska cesta 7). Mentorica Jelka Bogatec. Info: 349-7338101. TAI-CHI pri Skladu Mitja Čuk ob ponedeljkih, 19.30-21.00 v večnamenskem središču Sklada, Repentabrska 66, na Opčinah. Info in prijave: 3341166624 Sergio. (Po dogovoru, možni tečaji tudi v jutranjih urah). VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, prijatelje in prostovoljce sorodnih ustanov na srečanje ob prazniku sv. Vincencija danes, 27. septembra, pri Šolskih sestrah, Ul. Delle Doccie 34: ob 16. uri sv. Maša, nato skupno premišljevanje, ki ga bo vodil g. nadškof A. Uran, o besedah: Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. DEVINSKI GRAD vabi v soboto, 28. in v nedeljo, 29. septembra, na ogled 18.000 različnih sredozemskih rastlin, ki so prisotne v privatnem delu parka. Društvo Orpheon bo poskrbelo za glasbeno spremljavo. Samo ta vikend bo za vstop v park predvideno doplačilo. Info: 040-208120. RADIJSKI ODER obvešča gojence Male gledališke šole Matejke Peterlin, da bo generalka igre »Volk in sedem ko-zličev« v soboto, 28. septembra, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu od 15. do 17. ure oz. od 17. do 19. ure. Nastop bo v nedeljo, 29. septembra, kot prva izmed predstav Gledališkega vrtiljaka (ob 16.00 oz. ob 17.30). GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje v Glasbeno šolo za otroke, mlade in odrasle. Info na tel. 348-4203196 (Niko). PIHALNI ORKESTER BREG - DOLINA sporoča, da sprejema vpise za glasbeno šolo. Info: 338-6439938 ali vsak četrtek na sedežu godbe. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra sporočajo, da bo telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico v septembru potekala vsak torek, 9.0010.00, v društveni dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljene nove telovadke. ZSŠDI vabi na Festival estetskih športov v nedeljo, 29. septembra, ob 16. uri na kotalkališču pri Poletu na Opčinah. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah tečaj gimnastike/akrobatike ob sredah: 7-10 let 18.00-19.15, 1114 let 19.00-20.15, 15-20 let 19.0020.30; Cheer fun fitness (zabavni treningi za višješolce in univerzitet-nike): pon. 19.30-21.30 in/ali pet. 19.30-21.00; Happy fitness time (vadba za odrasle) pon. 17.00-18.00 (center M. Čuk-Repentabrska ul. 66). Prvo srečanje v ponedeljek, 30. septembra. Vpis in info: info@cheer-dancemillenium.com, Jasna 3478535282 in Ryan 347-9227484. AŠZ SLOGA prireja tečaj mini odbojke s poudarkom na splošni motoriki za osnovnošolske otroke. Tečaj poteka dvakrat tedensko v telovadnici open-ske nižje srednje šole ob torkih 18.0019.00 in ob četrtkih 18.00-19.15. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu baleta (od 4. leta dalje) jazz baleta (od 11. leta) baleta za odrasle (brez omejitve let). Vpis poteka do 30. septembra po tel. št. 00386041524310. Info: www.baletnodru-stvosezana.si. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi nove člane k delovanju društva. Rekreativna baletna gimnastika v dopoldanskem in večernem času v prostorih Kosovelovega doma v Sežani pod vodstvom baletnega pedagoga Eugena Todorja. Primerna je za vse starostne skupine ter pripomore k boljšemu zdravju in počutju posameznika. Info: tel. 00386(0)41524310. KK ADRIA obvešča, da se bo v ponedeljek, 30. septembra, ob 20. uri v ŠKC v Lonjerju pričela telovadba za odrasle. Informacije na tel. št.: 040-910339 (Pierina). PLESNA AEROBIKA: dejavnost SKD F. Prešeren začenja v ponedeljek, 30. septembra, od 19. do 20. ure v zgornjem prostoru občinskega gledališča Boljunec. Info na tel.: 348-0451875. SKD RDEČA ZVEZDA organizira tečaj yoge z vaditeljem Janom Budinom. Predstavitveni večer bo v ponedeljek, 30. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. Info: 340-6887720 (Jan). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na odprta vrata tečaja Contemporary dance Daša Grgič v ponedeljek, 30. septembra, ob 17.30 za mladince in ob 19. uri za odrasle. Tečaj bo potekal vsak ponedeljek in četrtek v društvenih prostorih na Štadjonu 1. Maja. Info: 333-8139018. TEČAJI ŠPANSKEGA JEZIKA za vse stopnje pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v ponedeljek, 30. septembra, ob 17. uri, Proseška ul. 131, Opčine. Info: 040-212289. TELOVADBA za starejše pri Skladu Mitja Čuk vodi fizioterapevtka v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66, Opčine, ob torkih od oktobra do maja. Vpisi in info: 040-212289, pon-pet, 10.00-14.00. TELOVADBA ZA PRAVILNO DRŽO -vodi fizioterapevtka pri Skladu Mitja Čuk v Večnamenskem središču - Re-pentabrska ul. 66, Opčine, 2x tedensko (torek in petek), od oktobra do maja. Vpisi in info: 040-212289, pon-pet, 10.00-14.00. V MATEMATIKO s sošolci ... skupaj je lepše za osnovnošolce in srednješolce, pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah. Utrjevanje snovi 1x tedensko. Vpisi in info: 040-212289. Š.Z. BOR obvešča, da bo telovadba za odrasle začela v ponedeljek, 30. septembra. Urnik: ponedeljek in petek 9.00-10.00 in 10.00-11.00 s prof. Dra-sičem ter v torek in četrtek 17.3018.30 s prof. Meulio. Informacije v uradu Š.Ž. na Stadionu 1. Maja, tel. 040-51377, urad.bor@gmail.com. ASD SHINKAI KARATE CLUB obvešča, da se bodo treningi začeli v torek, 1. oktobra, v zgoniški telovadnici, torek/petek otroci, sreda/petek odrasli. Info: 334-6218712, 347-3955129, www.shinkaikarate.it. AŠD MLADINA organizira smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini z društvenimi učitelji: pričetek v torek, 1. oktobra, 16.00-18.00 in nadaljevalni tečaj v sredo, 2. oktobra, 16.0018.00. Info: 347-0473606. DPZ KRAŠKI SLAVČEK-KRASJE bo začel s pevskimi vajami oktobra. Potekale bodo ob petkih zvečer v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini. Nove navdušene pevke, višješolke in univerzitetne študentke, sprejemamo na avdicijo. Info: 339-1115880 ali 333-1435318. PLAY&LEARN - Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 10. leta starosti. Urniki: torek, 16.45-17.35 (3-5 let) začetek 1. oktobra; četrtek, 17.30-18.20 (6-10 let) začetek 3. oktobra. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. TEČAJI ANGLEŠČINE pri SKD Igo Gruden, 2. in 3. nadaljevalna stopnja, uč. Kerrie Connor, 28 lekcij od oktobra do maja, vpisovanje v Občinski knjižnici N. Pertot ali v Uradu za stike z javnostjo v Nabrežini. Info: 040-299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). TEČAJI SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden: 1. in 2. nadaljevalna stopnja, 28 lekcij od oktobra do maja, vpisovanje v Občinski knjižnici N. Pertot ali v Uradu za stike z javnostjo v Nabre-žini. Info: 040-299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). ŠD ZARJA obvešča, da se bo s 1. oktobrom pričela splošna rekreacijska vadba, ki jo bo vodila prof. Silva Meu-lja ob torkih in četrtkih, 20.00-21.00 v športnem centru Zarja v Bazovici. Info: 333-1755684 (19.00-21.00). PREDSMUČARSKA TELOVADBA -Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 2. oktobra, začenja pred-smučarska vadba za odrasle, ki bo v telovadnici šole Codermatz v Ul. Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Info in prijave: 3356123484. SKD IGO GRUDEN - moška postural-na in razgibalna telovadba je umirjena vadba, prilagojena specifikam moške konstitucije in namenjena raztezanju mišic ter izboljšanju gibljivosti. Redne vaje ob ponedeljkih in četrtkih od 20.00 do 21.00. Info: 338-4563202 (Katja). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR sporoča svojim članom in prijateljem, da bo prihodnje srečanje v sredo, 2. oktobra, v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, 20 ob 18.30. TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden, ki jo vodi Divna Slavec, začne v torek, 1. oktobra. Urnik: torek 9.00-10.30 in 10.30-12.00, sreda 18.30-20.00 in četrtek 9.0010.30. Info: 040-299632 (Vera) ali 040220469 (Divna). ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL prireja tečaj latinsko-ameriških plesov v kulturnem domu na Proseku. Prvo poskusno srečanje bo v sredo, 2. oktobra, 20.00-21.00 skupinski ples, 21.00-22.00 pa salsa v parih. Info: 327-1952267. ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba v bazenu začela 3. oktobra in bo potekala ob ponedeljkih in četrtkih, 19.45-20.30 na Pesku. Vadba v vodi ublaži gravitacijo, sprosti, izboljša prekrvavitev in razvedri. Vadba učinkovito deluje tudi proti celulitisu. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 3457733569. KRD DOM BRIŠČIKI organizira tečaj vezenja z gospo Marico Pahor. Prvo srečanje bo v društvenih prostorih v četrtek, 3. oktobra, od 16. do 18. ure. MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK prireja začetni tečaj slovenščine. Prva lekcija bo v četrtek, 3. oktobra, ob 19.30 v prostorih ljudskega doma v Trebčah. Info in prijava: +393483288130 ali mtk.trebce@gmail.com. OTROŠKA IN MLADINSKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabita tudi nove plesalke v Štalco v Šempolaju na plesne vaje v četrtek, 3. oktobra, 16.0017.00 za zadnji letnik vrtca ter od 1. do 4. razreda osnovne, 17.00-18.00 za 5. razred osnovne in za srednjo šolo. Ob zaključku vaj bo seja s starši za uskladitev urnikov. Info: tajnistvo@skadvi-gred.org, tel. 320-0220059, 3803584580. PILATES v jutranjih urah - Skupina 3555 in vaditeljica Sandra sporočajo, da bo v oktobru stekla vadba Pilatesa v jutranjih urah. Prva vaja bo v četrtek, 3. oktobra, 9.00-10.00 v društveni dvorani občinskega gledališča v Bo-ljuncu. Prijave in info: 333-3616411 (14.00-15.30) ali skupinabolju-nec@yahoo.it. SKD TABOR Opčine - Prosvetni dom: v četrtek, 3. oktobra, vpisovanje in začetek 2x tedenskih tečajev telovadbe za dobro počutje od 8. do 12. ure. Pohitite. SLOVENSKI ABC - zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3. do 6. leta bo potekal ob četrtkih, 16.20-17.10 na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Začetek 3. oktobra. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. AŠD SK BRDINA prireja ob petkih v prostorih telovadnice v Repnu, 20.30-22.00, »rekreacijo za odrasle« s pričetkom 4. oktobra. Vpisovanja in info: 349-7338101 (Tatjana), 347-4421131 (Valentina), v večernih urah. OPZ FRAN VENTURINI od Domja in Mini Venturini obveščata, da so se začele vaje, ki potekajo v kulturnem domu Anton Ukmar pri Domju vsako sredo 16.30-17.30 (Mini Venturini) in 17.45-19.15 (OPZ) ter ob sobotah 14.00-15.00 (Mini Venturini) 14.0016.00 (OPZ). Še vedno vabljeni vsi otroci, ki bi radi zapeli z nami. OPZ bo s koncertom v nedeljo, 20. oktobra, proslavil svoje tridesetletno delovanje, zato so vabljeni vsi bivši pevci in pevke na prvo skupno vajo v petek, 4. oktobra, ob 20. uri. OTROŠKI PEVSKI ZBOR KRASJE je začel sezono! Navdušeni pevci se bo- do srečevali vsako soboto ob 11. uri v prostorih Ljudskega doma v Trebčah. Vodi jih Petra Grassi. Info: 3391115880. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR obveščata, da bo telovadba športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu 1. Maja v soboto, 5. oktobra: 9.30-10.30 za predšolske otroke in 10.30-11.30 ali 11.30-12.30 za otroke, ki obiskujejo vrtec. Info in predvpisi: urad na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com, tel. št. 04051377. SLOVENSKO STROKOVNO IZRAZOSLOVJE in poklicni žargon v kmetijstvu in lokalni proizvodnji: 16-urni brezplačni tečaj v okviru evropskega projekta Jezik-Lingua. Vsebine: uporaba slovenskega strokovnega jezika na področju kmetijstva in lokalne proizvodnje; uporaba strokovne terminologije; nadzor nad mešanjem jezikov in interferencami med sporazumevanjem; učenje iz konkretnih primerov; simulacija dejanskih komunikacijskih situacij. Tečaj bo potekal v konferenčni dvorani ZKB (Ul. Ricreatorio 2 - Opčine) v ponedeljek 7., 14. in 21. oktobra, 18.00-21.00 in v sredo, 9. in 16. oktobra, 18.00-21.30. Info: teco01@jezik-lingua.eu, tel. 3459703933. SLOVENSKI STROKOVNI JEZIK in izrazoslovje v informacijsko-komu-nikacijski tehnologiji: 16-urni brezplačni tečaj v okviru evropskega projekta Jezik-Lingua. Vsebine: uporaba slovenskega strokovnega jezika na področju novih tehnologij; uporaba slovenske strokovne terminologije; nadzor nad mešanjem jezikov in interferencami med sporazumevanjem; učenje iz konkretnih primerov; simulacija dejanskih komunikacijskih situacij. Tečaj bo potekal na Ad Formandumu v Trstu (ul. Gin-nastica 72) 8., 15. in 22. oktobra, 18.00-21.00 in 9. in 16. oktobra, 18.00-21.30. Info: teco01@jezik-lin-gua.eu, tel. 345-9703933. ZAČETNIŠKI TEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE - SKD Valentin Vodnik organizira na svojem sedežu v Dolini tečaj vsako sredo ob 20. uri. Tečaj sestavlja 7 lekcij teorije in 1 praktično fotoekskurzijo, prične se 9. oktobra in ga vodi fotografinja Mirna Viola. Za info in vpisovanja pokličite 3477937748. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini z društvenimi učitelji ob sobotah popoldne od oktobra do decembra. Informacije: info@skdevin.it, tel. 3402232538. BABY BAZEN - Tečaj je namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Izkušnja v vodi pripomore k temu, da se med novorojenčkom in starši ustvari posebna vez. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Začetek 19. oktobra. Info in prijave: www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. Prispevki V spomin na Steva in Bruna Zaharja daruje Angel Slavec 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu. V spomin na drago Marijo Škamperle daruje sestrična Anica Škamperle vd. Daneu 100,00 evrov za Primorski dnevnik. V spomin na drago Lučano Tence, rojena Indri, daruje Valentino (Zdravko Košuta) 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na drago mamo Lučano In-dri vd. Tence daruje Sandor 200,00 evrov za MoPZ Vesna iz Križa. V spomin na Lučano Indri vd. Tence daruje Ottavio z družino 40,00 evrov za SKD Vesna iz Križa. V spomin na sestrično Lučano Indri vd. Tence darujejo Marica, Ada, Liliana in Giulio 35,00 evrov za Ribiški muzej in 35,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Križu. 10 Petek, 27. septembra 2013 KULTURA / glasba - V Štivanu koncerta 26. izvedbe Not Timave Zasedba dveh viol predstavila skladbe z manj znanih repertoarjev Nastopili Bettina Hoffmann in Sofia Ruffino, še prej pa pianist Andrea Bacchetti Nekateri koncerti so zanimivi zaradi sposobnosti interpreta pri podajanju obče znanih skladb, drugi pa, ker je izva-jalec-raziskovalec posrednik za odkrivanje manj znanih repertoarjev. Koncertni niz Note Timave je kljub krajši izvedbi z dvema koncertoma v gotski cerkvi v Štivanu ohranil oba aspekta. Bach, Mozart, Debussy, Chopin in drugi glasbeni velikani so bili avtorji, s katerimi je pianist Andrea Bacchetti odprl niz prejšnji teden v slogu klasičnega klavirskega recitala. Kot običajno se je zvesta publika odzvala v lepem številu in je z enakim zanimanjem sprejela tudi bolj posebno ponudbo drugega glasbenega večera, ki je bil posvečen glasbi za dve violi da gamba. Simpatična parafraza naslova koncerta »Ime viole« je bila kot v znani zgodovinski kriminalki vabilo k odkrivanju skrivnostnega in neznanega, tokrat iz predalov evropskih dvorov 17. in zgodnjega 18. stoletja. Ohranjene literature za posebno zasedbo dveh viol da gamba je veliko, izvajalcev pa malo, zato je bil tovrstni koncert redkost tudi za bolj izkušene ljubitelje stare glasbe. Redko priložnost sta ponudili Bettina Hoffmann in Sofia Ruffino, uveljavljeni glasbenici, ki snemata za pomembne diskografske založbe in sodelujeta s priznanimi skupinami s starimi glasbili kot je Modo Antiquo. Hoffmannova, ki si na poseben način prizadeva za širitev poznanja tega instrumenta in je podpisala več specifičnih publikacij na to temo, je uvedla poslušalce v svet ka- Bettina Hoffmann in Sofia Ruffino petana Tobiasa Humeja in njegove »sladke« glasbe za angleško kraljico Ano, mi-zantropa z izjemnim talentom Jeana de Sainte Colombeja, referenčnega čemba-lista Fran^oisa Couperina, ki je za svoj tretji koncert za enaki glasbili priporočal uporabo dveh viol, pruskega kralja Frederika Viljema, ki se je kratkočasil z izvajanjem skladb Christopha Schaffratha. Nožna viola ima v primerjavi z modernimi godali drugačen, manjši zvočni razpon, ki je prodoren za ušesa, ki so pripravljena prisluhniti zvokom iz preteklih stoletij in njeni specifični, brezčasni iz- raznosti. Kot je zgovorno pokazal prikaz v razmahu stoletja, dueti za dve violi niso nastali z željo po raznolikosti, ki jo dve enaki zvočnosti ne moreta ustvarjati, temveč po ojačeni ekspresivnosti igranja v dvoje ali po prepletanju dialogov. Program je poleg duetov obsegal še dve solo skladbi, ekspresivno Fantazijo Sainteja Colombeja sina in Sonato Nizozemca Johanna Schencka iz zbirke Odmev Donave, katere dodelana izvedba je bila eden od viškov večera zaradi muzikaličnega izvajanja Hoffmannove. Med antičnimi zidovi sredi parka re- ajdovščina - Razstava bo na ogled do 29. novembra Ob 40-letnici Pilonove galerije na ogled risbe Vena Pilona V Pilonovi galeriji v ajdovščini so sinoči odprli razstavo risb ajdovskega umetnika Vena Pilona. Njegov risarski opus je zelo obsežen, saj ga je risba spremljala od otroških let do zadnjih mesecev življenja. Največ pozornosti je posvečene njegovemu najbolj ustvarjalnemu obdobju v času med obema vojnama. Razstava bo na ogled do 29. novembra. Ob obletnici so se v Pilonovi galeriji odločili, da opravijo sistematičen pregled avtorjevega risarskega opusa. Kustosinja Pilonove zbirke Irene Mi-slej je povedala, da se je projekta lotila skupaj z zunanjo sodelavko Natašo Kovšča, ki je opravila analizo avtorjevega opusa med obema vojnama, sama pa je prevzela nalogo, da spregovori o izvoru tega dela opusa v Pilo-novi galeriji. Ker je risba pravzaprav način razmišljanja likovnega umetnika, je razumljivo, da je ohranil veselje do črte vseskozi, tudi ko ni več slikal ali izdeloval grafik ter fotografiral. V pismu Karlu Dobidi je Pilon zapisal, da je v risbi iskal vsebino z najpreprostejšimi sredstvi, brez leska, brez slučajnih efektov: »Za hipno beleženje anekdote, humorja in sarkazma mi je zadostovala gola črta, tako da nisem iskal ponovne interpretacije in reprodukcije v raznih grafičnih tehnikah, ki nudijo očesu polno dražljajev. Edini vzor mi je bilo življenje s svojim toplim utripom in večno spremembo.« Osrednja pozornost razstave je usmerjena na Pilonovo ustvarjanje v času med obema vojnama. Ob krajinah iz ajdovskih let (v večji meri gre Veno Pilon, Sedeči ženski akt, 1922, oglje in pastel/papir pilonova galerija za priprave na slike na platnu) so tu še portreti znanih umetnikov in intelektualcev, podobe pariških dam in parov, ki so zatopljeni v intimne pogovore, ter upodobitve živahnih omizij neznanih obiskovalcev razvpitih pariških lokalov. »Poudariti velja, da gre v večini primerov za krokijske skice, ki pa vendarle presegajo zunanjo ilustra-tivnost, saj je z dinamično in odločno črto prenašal na papir neposredne, včasih duhovite, a vselej globoko resnične vtise iz okolja,« je v vabilu na razstavo zapisala Kovšca. Ker v galeriji hranijo malo avtorjevih risanih portretov, so si izposodili štiri dela iz zbirk Narodne galerije v Ljubljani in Goriškega muzeja. »S tem želimo poudariti sodelovanje med strokovnimi ustanovami in kustosi, kar je vsa leta značilno za Pilonovo galerijo,« je še poudarila Mislejeva. V Pilonovi galeriji hkrati z novo postavitvijo predstavljajo tudi manjšo likovno-dokumentacijsko razstavo o prijateljstvu med umetnostnim zgodovinarjem Francetom Mesesnelom in Pilonom ter publikacijo z njuno korespondenco, ki so jo izdali spomladi. ke Timave sta se izvajalki ves čas borili proti vlagi, ki na poseben način vpliva na stara glasbila, a sta s kakšnim vmesnim, dodatnim uglaševanjem mojstrsko izpeljali zanimiv večer. 26. izvedba Not Timave sesljan-skega društva Punto Musicale se bo zdaj selila na grad Colloredo di Monte Al-bano, kjer se že deseto leto odvija vzporedni del niza: v soboto bo vokalna skupina Oktoechos izvedla program srednjeveške glasbe na temo sedmih smrtnih grehov, 12. oktobra pa bo niz sklenil klavirski recital italijanskega pianista Johna Olafa Lanerija. Kdor pa se je navdušil za violo da gamba bo danes ob 21.uri lahko prisluhnil zaključnim koncertom tečaja priznanega violista Joseja Vasqueza v cerkvi de-vinskega gradu. ROP pordenon Glavna atrakcija nemi film Orsona Wellesa Osrednji lik 32. festivala nemega filma v Pordenonu bo nedvomno ameriški režiser Orson Welles. Program festivala, ki bo od 5. do 12. oktobra polnil občinsko gledališče Verdi, je nadvse kakovosten, prava poslastica za ljubitelje filma pa je predvajanje svoj čas izgubljenega Wellesovega dela Too Much Johnson. Najdba filma prav v Pordenonu je odmevala v ZDA in Evropi, o njej je pisal New York Times, svetovna premiera pa bo ravno na por-denonskih dnevih nemega filma. 23-letni Welles je režiral ta film leta 1938, ko so bili nemi filmi že v zatonu. Too Much Johnson je bil v Wellesovih načrtih filmski uvod istoimenske komedije Williama Gil-lettea, naposled pa ga v gledališčih iz finančnih razlogov niso nikoli predvajali. Videli so ga le ožji prijatelji in sorodniki. Ko je požar uničil Wellesovo hišo v Madridu, se je režiser prepričal, da filma ni več. Po več desetletjih so film skrivnostno našli v skladišču špediterskega podjetja v Pordenonu, s pomočjo združenja Cinemazero pa so ugotovili, za kakšno delo gre. Po restavratorskem delu v Rochesterju se je film vrnil v Pordenon in je nared za svetovno premiero. Na ogled bo v sredo, 9. oktobra ob 20.30 v gledališču Verdi, dan kasneje pa še dvakrat na sedežu Cinemazero (ob 20. uri in 21.30). Festival ponuja seveda mnogo drugih zanimivosti. Prvi film na sporedu bo pravljica Blancanieves (Sne-guljčica) španskega režiserja Pabla Bergerja (5. oktobra). Carl Davis bo 12. oktobra dirigiral orkester FVG Mitteleuropa Orchestra, ki bo spremljal nemi film The Freshman (igra Harold Lloyd) - eno stotih najboljših ameriških komedij. Celotni program je na spletni strani www.giornatedelcinemamuto.it. glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS L'album biango Elio e le Storie Tese »Demencialni« rok Hukapan, 2013 Ocena: ★★★★★★ LAlbum biango, tako je ime deveti plošči milanske skupine Elio e le Storie Tese. Bend, ki že več kot trideset let nastopa na italijanskih odrih, je tudi tokrat poskrbel za pester izbor resnih in predvsem manj resnih komadov. Zasedba, ki jo vodi karizmatični pevec Stefano Belisari, bolje znan s psevdonimom Elio, je prva dva singla plošče predstavila na letošnjem sanremskem glasbenem festivalu. Dannati forever in predvsem La Canzone mononota sta doživeli izreden uspeh. Elio e le Storie Tese, ki so na oder gledališča Ariston stopili po dolgih sedemnajstih letih, so se s komadom La Canzone Mononota uvrstili celo na drugo mesto. Ravno tako na drugi stopnički so stali že leta 1996, ko so takratni publiki predstavili genialno pesem La Terra dei Cachi. Zasedbo Elio e le Storie Tese sestavljajo že omenjeni Elio in dolgoletni glasbeni sopotniki, basist Nicola »Faso« Fasani, pianist Sergio »Rocco Tanica« Conforti, kitarist Davide »Cesareo« Civaschi, bobnar Christian Meyer in vsestranski glasbenik An-tonello »Jantoman« Aguzzi. Ploščo LAlbum biango (naslov se prav gotovo nanaša na znamenito ploščo skupine Beatles White Album) sestavlja kar petnajst komadov, izšla pa je februarja s pomočjo neodvisne glasbene založbe Hukapan. Po krajšem in-tru v ruskem jeziku Televisione russa, sta na vrsti singla Dannati forever in La Canzone mononota (v kateri uporablja Elio eno samo noto!). Pesmi Il Ritmo della sala prove sledi eden najboljših komadov plošče Enlarge (your penis), nato pa Lampo, glasbena kritika prepogosti in nepotrebni uporabi fotografskih aparatov. Po umirjenih Luigi il pugilista in Una sera con gli amici je na vrsti poskočna in zabavna Amore Amorissimo. Come gli Area je "prog rock" komad, v katerem nastopajo tudi nekateri člani istoimenskega legendarnega italijanskega benda, A piazza San Giovanni (poje Eugenio Finardi) pa je uvod v genialno Complesso del Primo Maggio, pesem, v kateri se Elio in tovariši, malo za šalo malo zares, posmehujejo bendom, ki vsako leto nastopajo na rimskem koncertu. Izreden zaključek za zadovoljiv album. / ITALIJA Petek, 27. septembra 2013 1 1 rim - Predsednik republike se ne more vmešavati v pravnomočne sodbe sodstva Napolitano odločno obsodil Berlusconijeve grožnje RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj zelo odločno reagiral na grožnjo Silvia Berlusconija, da bodo parlamentarci Ljudstva svobode v bloku podali ostavko, če ga bo pristojna komisija 4. oktobra izključila iz parlamenta. Napolitano je grožnjo označil kot zelo zaskrbljujočo. Na ta način se tvega funkcionalnost parlamenta, poleg tega pa je absurdno govoriti o državnem udaru ali celo prevratniških dejanjih, kot je to naredil lider Ljudstva svobode, je poudaril predsednik. Nadalje je Napolitano dejal, da bi bilo še huje, če bi se izkazalo, da so grožnje poskus pritiska na predsednika republike, da predčasno razpusti parlament. Vsekakor se ne predsednik republike ne premier ne moreta vmešavati v pravnomočne sodbe sodstva, je še poudaril Napolitano. Iz New Yorka se je jezno oglasil premier Enrico Letta, ki je povsem podprl stališče Napolitana, obenem pa je za prihodnje dni napovedal preverjanje vlade, do katerega bo vsekakor moralo Predsednik republike Giorgio Napolitano je Berlusconijevo grožnjo označil kot zelo zaskrbljujočo in absurdno ansa priti pred 4. oktobrom. Za danes je Letta napovedal posvetovanje s predsen-dikom republike. Popolno strinjanje s stališči predsednika republike je včeraj izrazil tudi sekretar Demokratske stranke Gugliel-no Epifani in dodal, naj si v tem občutljivem trenutku vsakdo prevzema odgovornost za svoja dejanja. Potrebo po preverjanju odnosov z Ljudstvom svo- london - Po včeraj objavljeni študiji V nekaterih državah Evrope se pojavlja vse večji demokratični deficit Atene so bile v sredo prizorišče velikih protifašističnih demonstracij proti skrajni desničarski stranki Zlata Zora ansa LONDON - V določenih evropskih državah se pojavlja vse večji demokratični deficit, opozarja včeraj objavljena študija britanskega think tanka Demos. Demokratični proces v Evropi je še dodatno ogrozila dolžniška kriza, po poročanju nemške tiskovne agencije dpa opozarja poročilo, ki se je osredotočilo na sedem evropskih držav.EU od držav zahteva, da se držijo določenih demokratičnih načel, izpostavljajo v Demosu. Z namenom preveriti, ali se države teh načel držijo, so raziskovalci oblikovali poseben indeks demokracije v EU, v skladu s katerim so preverjali demokratičnost po petih dimenzijah oziroma 22 kazalnikih. Kot posebej problematične drža- rim - Med akcijo iskanja dveh še pogrešanih oseb s Coste Concordie Potapljači v bližini nasedle ladje našli čoveške ostanke RIM - Italijanski potapljači, ki iščejo trupli edinih dveh še pogrešanih po lanski nesreči luksuzne križarke Costa Concordia, so včeraj v bližini ladje našli ostanke, ki bi lahko bili človeški. Ali gre za posmrtne ostanke pogrešanega indijskega natakarja oziroma italijanske turistke, bo pokazala analiza DNK, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »V iskanju v vodi blizu osrednjega dela ladje so potapljači obalne straže in policije našli ostanke, ki morajo biti še prepoznani z analizo DNK,« je v izjavi sporočila italijanska civilna zaščita. Vodja zaščite Franco Gabrielli je za televizijo SkyTG24 izrazil prepričanje, da gre za človeške ostanke. Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa so potapljači v morju našli kosti, tožilstvo pa je že izdalo dovoljenje, da se ostanke prinese na površje. Po nesreči Coste Concordie, ki se je zgodila 13. januarja 2012, so iz vode potegnili 30 trupel. Posmrtnih ostankov italijanske potnice Marie Grazie Tre-carichi in indijskega natakarja Russela Potapljači ob trupu nasedle ladje Costa Concordia ansa Rebella niso nikoli našli. Uradno sta oba še vedno pogrešana. Iskanje trupel se je začelo ta teden, potem ko so 290 metrov dolgo ladjo prejšnji teden dvignili s skal pred oto- kom Giglio ter jo postavili pokonci. Nesrečo Coste Concordie naj bi zakrivil kapitan Francesco Schettino, ki se še vedno zagovarja pred sodiščem, grozi pa mu do 20 let zapora. (STA) Poslabšano stanje Jovanke Broz bode je poudaril tudi vodja poslancev Demokratske stranke Roberto Speran-za, ki je desnico obtožil, da priliva olja na ogenj in poriva državo v nestabilnost. Medtem so včeraj najzvestejši parlamentarci Ljudstva svobode začeli zbirati podpise za odstop iz obeh vej parlamenta. Poslanci in senatorji so podpise izročili šefoma svojih parlamentarnih skupin Renatu Brunetti in Renatu Schifaniju. V ta namen so tudi pripravili namensko tiskovino oziroma obrazec. Daniela Santanche je z običajno napadalnostjo opredlelila Napo-litanovo stališče kot arogantno, medtem ko je Fabrizio Cicchitto govoril o »manipuliranju z demokracijo«. Ministra Maurizio Lupi in Gaeta-no Quagliarello sta medtem zavzela nekoliko bolj umirjeno stališče. Medtem ko je Lupi dejal, da bo vsakdo sprejel svojo odločitev 4. oktobra, je Quaglia-rello povedal, da včeraj niso volili nikakršne ostavke. Slednje se ne napov-dujejo, temveč se konkretizirajo, je dejal minister. ve poročilo izpostavlja Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko, ki so med najslabšimi v EU v vseh petih dimenzijah. A Demos ob tem opaža nekaj izboljšav, na primer v zvezi z odnosom do manjšin. Bolgarija pa je tudi država, ki beleži največje izboljšave v dimenziji pravic in temeljnih svoboščin. Madžarska je medtem močno zdrsnila v dveh dimenzijah, poleg pravic še pri proceduralni in volilni demokraciji. Pri tej državi je problematičen tudi odnos državljanov do demokracije. Inštitut izpostavlja madžarske ustavne spremembe, ki so spodkopale pluralizem in demokracijo, pa tudi vse večjo priljubljenost skrajno desničarske stranke Jobbik. Problematičen pa je tudi »sredozemski blok«. Čeprav se Španija, Grčija, Italija in Portugalska večinoma niso znašle med najslabšimi, je vsaj ena od njih problematična pri štirih od petih preučevanih dimenzij. Grčija je sicer tista država, ki je izkusila najbolj strme demokratične zdrse. Še naprej so težava visoka brezposelnost, korupcija, socialni nemiri, porast ek-stremizma in globoko javno nezadovoljstvo. Demos kot še posebej problematično izpostavlja dejstvo, da je bila Grčija med najslabšimi v drugi dimenziji, torej pri temeljnih pravicah in svoboščinah. Italija se medtem še naprej spopada s korupcijo in organiziranim kriminalom. Inštitut ugotavlja, da sta korupcija in izmikanje roki pravice s strani nekdanjega premiera Silvia Berlusconija spodkopala zaupanje javnosti v družbene in politične institucije. Dvig populističnega Beppeja Grilla in njegovega gibanja Pet zvezd izraža frustracijo javnosti, še ocenjujejo raziskovalci. V splošnem avtorji poročila ugotavljajo, da raziskava potrjuje percepcijo držav severne in zahodne Evrope kot tistih z najvišjo stopnjo demokracije, medtem ko so vzhodnoevropske države pri dnu. A nekatere vzhodnoevropske države kažejo občutna izboljšanja, medtem ko se stanje na zahodu poslabšuje. Poročilo se je še posebej osredotočilo na Francijo, Italijo, Madžarsko, Lat-vijo, Romunijo, Bolgarijo in Grčijo. (STA) BEOGRAD - Zdravstveno stanje Jovanke Broz, vdove nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, se je naglo poslabšalo, so včeraj poročali srbski mediji, ki navajajo vire v urgentnem centru kliničnega centra v Beogradu. Kot je poročal B92, naj bi imela težave s srcem in dihali ter naj bi bila priključena na aparat za dihanje. V bolnišnico so jo sicer sprejeli po lažjem infarktu že 23. avgusta, kamor so jo pripeljali v pol-zavestnem stanju in dehidrirano. Po navedbah publicista Žarka Jokanoviča, pisca feljtona o nekdanji prvi dami SFRJ, ki jo po navedbah Bli-ca obiskuje vsak dan, se je še do nedavnega zdelo, da se njeno zdravstveno stanje z vsakim dnem izboljšuje. To se je odražalo tudi na njenem razpoloženju. Kot je dejal, je bila pri zavesti in se je pogovarjala z zdravniki, čeprav še ni bila pripravljena za zdravljenje na domu, piše Blic na svoji spletni strani. Jovanka Broz se je rodila leta 1924 v Liki. Leta 1952 se je poročila z Josipom Brozom Titom, s katerim je ostala vse do njegove smrti leta 1980. Od njegove smrti 89-letna Jo-vanka živi v stanovanju na beograjskih Dedinjah, stran od oči javnosti in precej skromno. Mediji so v minulih letih večkrat poročali o njenih finančnih težavah. Po Titovi smrti je bilo namreč njuno premoženje nacionalizirano, ona pa je pristala v hišnem priporu, vse do leta 2009je bila brez vseh osebnih dokumentov. Julija 2009 ji je Ivi-ca Dačič, sedanji premier in tedanji notranji minister, po dolgih letih izročil osebno izkaznico in potni list. Že sredi 80. let je na sodišču vložila dokument na več straneh s popisom osebne lastnine, ki jo zahteva nazaj. Doslej ji je niso vrnili, niti še ni bila razdeljena Titova lastnina. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 31.523,52 € -235,85 SOD NAFTE (159 litrov) 109,22 $ +0,83 EVRO 1,3499$ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. septembra 2013 valute evro (povprečni tečaj) 26. 9. 25. 9. ameriški dolar 1,3499 1,3504 japonski jen 133,41 133,14 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,809 25,880 danska krona 7,4577 7,4577 britanski funt 0,84180 0,84165 madžarski forint 299,87 300,12 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7028 0,7025 poljski zlot 4,2280 4,2165 romunski lev 4,4660 4,4645 švedska krona 8,6554 8,6881 švicarski frank 1,2288 1,2304 norveška kron 8,0625 8,1330 hrvaška kuna 7,6130 7,6160 ruski rubel 43,4502 43,2625 turška lira 2,7210 2,7087 avstralski dolar 1,4390 1,4430 braziljski real 3,0034 2,7087 kanadski dolar 1,3909 1,3924 kitajski juan 8,2622 8,2650 indijska rupija 83,8000 84,4150 južnoafriški rand 13,4725 13,3655 468 Četrtek, 26. septembra 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu ronke - Gradnja nove infrastrukture v bližini letališča Pospešili priprave na intermodalni pol Nasproti ronškega letališča bo zrasel intermodalni pol bonaventura Po programskem dogovoru, ki ga bodo podpisali do novembra letos, bosta sledila razlastitveni postopek in objava razpisov. V Trstu je včeraj potekala storitvena konferenca, na kateri so se dežela FJK, občina Ronke, goriška pokrajina in letališka družba Aeroporto FVG dogovorile o nadaljnjih korakih, ki bodo omogočili začetek gradnje novega ronškega intermo-dalnega pola. O infrastrukturi, ki bo povezovala letališče, cesto in železnico ter s tem zagotavljala večjo integracijo med različnimi prevoznimi sredstvi, je govor že dve desetletji, v prihodnjih mesecih pa naj bi prišlo do odločilnega premika in objave razpisa za izbiro izvajalca del. Včerajšnje srečanje so sklicali na pobudo Roberta Fontanota; ronški župan je bil zaskrbljen zaradi ponovne upočasnitve postopka v zadnjih mesecih, težave pa naj bi bile zdaj mimo. Storitvene konference so se ob ronškem županu udeležili predsednica dežele Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani, deželna odbornika za finance in infrastrukture Francesco Peroni in Mariagrazia Santoro, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in predsednik letališke družbe Sergio Dressi. Udeleženci so se pogovorili o proceduri za ugotavljanje učinkov na okolje VIA in postopku strateškega okoljskega ocenjevanja VAS, ki sta v bistvu zaključena, določili pa so tudi, da bo do novembra prišlo do podpisa programskega dogovora. Sporazum bo omogočil uvedbo razlastitvenega postopka, nakar bodo objavljeni razpisi za določitev izvajalcev del. Včerajšnjega srečanja se niso udeležili predstavniki državnega železniškega podjetja Ferrovie dello Stato: družba je namreč že lastnica zemljišč, na katerih bo zrasel intermodalni pol. Gradili ga bodo na zemljišču, ki meri 470.000 kvadratnih metrov in je od letališča oddaljeno 250 metrov. Predvidena je gradnja treh parkirišč: v večnadstropni garaži bo 500 parkirnih mest, na drugem in tretjem parkirišču, ki bosta na prostem, pa bo še več sto parkirnih mest. Zgradili bodo tudi postajališče za avtobuse in železniško postajo, ki bo s pokritim mostičkom - le-ta bo prečkal cesto - povezana z letališčem. Predvideni stroški znašajo 13,5 milijona evrov, dela pa so razdeljena v dva sklopa. Za prvi sklop, vreden okrog 11 milijonov, je denar že na razpolago. Če se bo vse izteklo, kot bi moralo, se bodo dela začela prihodnje leto. »Za našo deželo in za naše mesto je intermodalni pol pomembna priložnost, ki jo je treba izkoristiti. Letališče ga potrebuje, da se lahko razvije, od tega pa bodo imela korist tudi podjetja,« je povedal župan Fontanot. gorica - Narašča obup delavcev tovarne Sweet Pol leta brez plače Sindikati čakajo na srečanje s stečajnim upraviteljem - Denar iz dopolnilne blagajne naj bi dočakali oktobra »Še vedno čakamo na srečanje s stečajnim upraviteljem. Le on nam lahko pove, če in kdo je izrazil namero za odkup tovarne: od tega bo pač odvisna usoda delavcev, ki so ostali brez službe in so že celih šest mesecev brez dohodkov.« Michela Marson, predstavnica sindikata Fai Cisl, nima dobrih novic v zvezi z odkupom obrata goriške družbe Sweet, ki je pred meseci šla v stečaj in pustila na cedilu okrog 50 delavk in delavcev, med katerimi je tudi nekaj slovenskih državljanov. Avgusta je italijanski časopis objavil novico, da se za odkup tovarne v industrijski coni v Štandrežu zanimala družba Lazzarini dolciumi, Marsonova pa pravi, da vest nikakor ni potrjena. »Kaj bolj konkretnega bomo izvedeli šele v trenutku, ko nas bo stečajni upravitelj seznanil z morebitnimi prijavami investitorjev na razpis, ki ga je objavil. Ko bomo ugotovili, ali je kdo izrazil namero za odkup obrata, bomo tudi skušali izvedeti, kaj investitorja sploh zanima. Mi seveda upamo, da bo delavce obdržal, kar pa ni rečeno,« je povedala Marsonova in nadaljevala: »Prizadevamo si, da bi se zadeva čim prej premaknila z mrtve točke. Delavci in delavke so namreč že od marca brez plače in brez socialnih blažilcev. Čeprav je bila izredna dopolnilna blagajna podaljšana do marca 2014, niso doslej prejeli niti evra. Zavod Inps čaka na odlok iz Rima, ki bi moral biti že zdavnaj odobren. Poklicala sem na ministrstvo, kar so storili tudi pristojni uradi pokrajine: odgovorili so nam, da bo odlok verjetno sprejet 10. ali 11. oktobra. Držimo pesti.« Marsonova pravi, da so nekateri delavci v hudi stiski, zato so na bankah zaprosili za izplačilo predujma. »To pravico jim daje dogovor, ki so ga pred leti podpisali dežela, zadružne banke in sindikati. Žal se vse banke ne držijo določil sporazuma. Nekateri delavci, ki so vložili prošnjo, so predujem dobili, drugi pa ne,« je povedala sindikalistka. Tovarno družbe Sweet v Gregorčičevi ulici so zaprli spomladi. Podjetje, ki ga je ustanovil goriški podjetnik in bivši županski kandidat Fabrizio Man-ganelli, je bilo v preteklosti med svetovnimi leaderji na področju proizvodnje čokoladnih jajčk, pred kakim letom pa je zašlo v težave, ki so bile povezane predvsem s prekinitvijo sodelovanja z družbo Dolci Preziosi. V letih 2003-2005, ko je bila v polnem razcvetu, je družba proizvajala 70 milijonov čokoladnih jajčk letno, v letih 2010-2011 pa je proizvodnja upadla na 45 milijonov kosov letno. Do 22. maja letos si je družba nabrala preko 19 milijonov evrov dolga. Spomladi se je začel stečajni postopek, ki se je zaključil konec julija. Goriško sodišče je za stečajnega upravitelja imenovalo Giuliana Bianca iz Vidma, od katerega pričakujejo sindikalni predstavniki informacije o morebitnih investitorjih, ki bi bili pripravljeni prevzeti glavni sedež v Gregorčičevi ulici in nov obrat v Ulici San Michele, v katerega je družba Sweet vložila 15 milijonov evrov. (Ale) tržič - Fincantieri Menedžerje izobražujejo, delavce silijo v negotovost V Tržiču se je včeraj začel tečaj naprednega managementa, ki ga družba Fincantieri izvaja v sodelovanju z MlP-om - poslovno šolo milanske politehnike, ki na mednarodni ravni sodi med najbolj prestižne izobraževalne ustanove za menedžerje. Tečaj sodi v okvir ustanavljanja korporacij-ske univerze pri Fincantieriju s ciljem opti-miziranja razvojnih procesov in izmenjave kompetenc. Udeležuje se ga petdeset vodilnih kadrov tržiške družbe. Istočasno pa se nad ladjedelniško družbo zgrinjajo temni oblaki zaradi napovedane dopolnilne blagajne za 460 delavcev. Z izobraževanjem želi Fincantieri odreagirati na zahteve vse bolj kompleksnega, globalnega in konkurenčnega tržišča, ki je na udaru gospodarske krize. Posledice le-te se seveda kažejo tudi v tržiški ladjedelnici. Predstavniki sindikatov Fiom, Uil in Fim - Moreno Luxich, Andrea Holjar in Michele Zof - so v minulih dneh goriškega poslanca Giorgia Bran-dolina seznanili s podatkom, da bodo do decembra uvedli dopolnilno blagajno za 460 delavcev. »Doslej je v dopolnilni blagajni 230 oseb, na podlagi julijskega dogovora se je ta zanje podaljšala do avgusta prihodnjega leta z možnostjo še enega dodatnega leta. Resnici na ljubo za njen začetek vemo, za konec pa ne ve nihče,« opozarjajo. Nekaj upanja vsekakor vliva dejstvo, da je družba usmerila največ investicij ravno v tržiško ladjedelnico, kar pomeni, da stavi na njeno produktivnost in konkurenčnost. Perspektive so torej dobre, vendar o njih ni nobene pisne obveze. Nerešen problem - po oceni sindikatov - so tudi podizvajalska podjetja, ki zaposlujejo preko 1500 oseb. »To ni samo ekonomski problem, temveč zlasti politični - trdijo sindikalni predstavniki -, saj je povezan z vprašanjem zakonitosti sistema podizvajal-skega dela na teritoriju. Obstoj več sto malih podjetij z najrazličnejšimi praksami, kar zadeva socialne dajatve, je podoben džungli. Politika bi morala skrbeti, da pri sklepanju podizvajalskih pogodb imajo prednost tista podjetja, ki upoštevajo pravila kolektivne delovne pogodbe.« Pred ladjedelnico TRZIC Ukrepi za večjo varnost Mobilna karabinjerska postaja v središču mesta, ki bo začela delovati oktobra, in večje število policistov na terenu. Tako so sklenili udeleženci omizja, ki ga je goriška prefektura sklicala zaradi problema varnosti v Tržiču. Srečanja se je udeležila tudi županja Silvia Altran, ki je bila z ukrepi zadovoljna. »Naše zahteve so bile upoštevane,« je povedala županja po sestanku in dodala: »To je pomemben korak, saj je naš prvi cilj zagotavljanje kakovosti življenja naših občanov in varnosti vseh, bi obiskujejo naše mesto. Prihodnje leto pa bomo razmislili o nabavi nove urbane opreme in organizaciji vrste odmevnih dogodkov v Ulici SantAm-brogio in okolici. Prednost imata varnost in nadzor, drugi korak pa je animacija mestnega centra.« nova gorica - Gostol-Gopan na ameriškem tržišču Čez lužo poslali gigantsko peč Na uro speče 2000 enot kruha Nalaganje peči Novogoriško podjetje Gostol-Gopan je na pot čez lužo poslalo svojo peč nove generacije za peko ameriškega tipa kruha in pekovskih izdelkov. Kupec je družinsko podjetje iz New Jerseya, ki bo s pomočjo slovenske peči - ta speče okoli 2000 enot kruha na uro -, dodelal pekarno in razširil proizvodnjo. Za Gostol-Gopan je po nekaj manjših poslih na ameriškem tržišču to prvo večje naročilo za ta trg. Letos so v novogoriškem podjetju proizvedli in opremili pekovske linije za velike industrijske pekarne v Moldaviji, Rusiji, Ukrajini, na Norveškem in v Belgiji. »Naša prednost je v tem, da so naši izdelki konstruirani po željah kupcev - tako glede dimenzij kot tudi glede tehnologije,« pojasnju- je Mateja Kravos Pljakoski iz Gostol-Gopa-na. 400.000 evrov vredna peč v dolžino meri dvanajst, v širino pa skoraj pet metro, v ZDA pa bo potovala v enem kosu in z izrednim prevozom skoraj 40 dni. Podjetje se bo v oktobru udeležilo sejma pekarstva v Las Vegasu, kjer se nadejajo stikov z novimi kupci. Ciljajo pa tudi na hitro rastoči indijski, kitajski in brazilski trg, zlasti pri prvih dveh je poraba kruha na prebivalca v zadnjem času v porastu, medtem ko v Evropi pada. »Čeprav ravnokar dokončujemo tudi peč za italijanski trg, tam nismo zelo zastopani. V Italiji je veliko lokalnih proizvajalcev tovrstne opreme, trg je že zasičen,« pojasnjuje sogovornica iz Gostol-Gopana, kjer je bilo konec julija zaposlenih 175 oseb. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 26. septembra 2013 13 gorica - Štiridnevni poulični praznik s pogledi v nebo zaradi negotovega vremena Okusi takoj privabili množico Na Travniku je včeraj spregovoril tudi Matteo Oleotto (zgoraj) bumbaca »Cercasi« prevajalec Pa se je spet proslavila »prevajalska« služba, na katero se obrača občinska uprava oz. vzdrževalec parkomatov. Tradicija namreč niso le Okusi na meji, temveč tudi »spakedrana« slovenščina, ki se pojavlja ob tovrstnih priložnostih. Tokrat so nam postregli z domislico: »Ob dnevih 26, 27, 28, 29 september 2013, začasno ukinja zahtevo pristojbine za parkiranje.« Čemu torej prevajalec na občini, če pozabljajo nanj? Parkomat z obvestilom Množica ljudi, ki je včeraj popoldne preplavila goriško mestno središče, ne pušča dvomov o privlačnosti praznika Okusi na meji, po zaslugi katerega se je Gorica že desetič spremenila v prestolnico svetovne kulinari-ke. Zastor nad prireditvijo, ki bo trajala do nedelje, so dvignili sinoči v Vasi prijateljstva na Travniku, številni obiskovalci pa so kioske, ki masovno zasedajo ulice in trge, začeli oblegati že pred uradnim prerezom traku. Uspeh Okusov bi utegnilo skvariti le vreme - napovedi namreč niso najboljše -, prireditelji pa upajo, da so se vremenoslovci ušteli. »Opažamo, da je navdušenje nad prireditvijo letos večje kot kadarkoli prej, kar dokazuje, da je pobuda vitalna,« je povedal goriški župan Ettore Romoli, ob katerem so se na odru, ki so ga postavili na Travniku, zbrali številni predstavniki oblasti - med njimi sta bili italijanska veleposlanica v Ljubljani Rossella Franchini Sherifis in goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu - ter upravitelji z obeh strani meje. »Praznik je priložnost, da potrdimo prijateljstvo s slovenskimi občinami. Mnogo let nas je ločevala meja, zdaj pa si ponovno želimo skupnega življenja,« je po- udaril Romoli in predal besedo županu iz Šempetra-Vrtojbe Milanu Turku, ki je pozdravil tudi v imenu ostalih županov Goriške. »Ponosni smo, da lahko sodelujemo na prazniku, ki mu želim veliko uspeha. Veseli nas, da nam je uspelo letos k sodelovanju privabiti še tri občine iz Posočja,« je povedal Turk. Ob krajevnih upraviteljih, med katerimi je bil predsednik pokrajine Gherghetta, so se odprtja udeležili trije predstavniki dežele FJK -svetnika Igor Gabrovec in Rodolfo Ziberna ter odbornica Sara Vito, ki meni, da so Okusi »turistični dogodek, ki zna priklicati obiskovalce iz čezmejnega prostora, pa tudi iz Avstrije in Hrvaške.« Odprtje praznika sta olepšali Miss FJK Paola Rosani in kraljica vrtnic Hana Loverčič, voditelj Igor Damila-no pa je besedo prepustil tudi Matteu Oleot-tu, režiserju filma »Zoran, il mio nipote sce-mo«, ki si po nagradi v Benetkah obeta še veliko uspehov. Oleotto je spomnil, da bo ko-produkcija Transmedie in Staregare v ki-nodvoranah na ogled od 14. novembra, še pred tem pa je obiskovalce povabil v »osmi-co« Hiša Zoran, ki bo do nedelje delovala v bivši trgovini Larise v Raštelu. (Ale) GORICA-NOVA GORICA 270 stojnic in 13 »vasic« Letošnji praznik Okusi na meji ponuja kulinarične dobrote iz 21 držav. 270 kioskov in šotorov so porazdelili po »vasicah« - teh je skupno trinajst -, ki so zasedle dober del goriškega mestnega središča. Posebnost bo Dalmatinska vas, ki bo zaživela danes ob 18. uri v Novi Gorici. Mestni središči (Nadškofijsko ulico v Gorici in Kidričevo ulico v Novi Gorici) bo povezoval čezmej-ni vlakec (danes in jutri od 18. ure do polnoči, v nedeljo od 11. do 22. ure), brezplačnega prevoza v goriški center pa se bodo lahko posluževali tudi obiskovalci, ki bodo parkirali pri Rdeči hiši (danes in jutri od 18. ure do enih, v nedeljo od 11. ure do polnoči), pri palači Palabigot v Pod-gori in pri sejemskem razstavišču v Ulici Barca (samo jutri in v nedeljo). okusi na meji - Prologo v Muzeju sv. Klare Čutno doživetje lepega Razstava z mednarodno razsežnostjo zaradi udeležbe Avstrijca Walterja Melcherja in Slovenke Nine Brc Bil je užitek ne le za vid, kot se za dobre likovne razstave spodobi, a tudi za voh, ker se je po razstavišču razlegal vonj po kavi in meti. Morda se je kdo dotaknil katere od skulptur, pa je na svoj račun prišel še tip. Okus je prišel v poštev na družabnosti, ko so po otvoritvenem obredu postregli s prigrizkom, sluhu pa so se oddolžili z laskavimi besedami na račun razstave »Guardare di gusto« (Pogled z užitkom), ki jo je pod pokroviteljstvom občine postavilo goriško združenje Prologo v Muzeju sv. Klare in bo na ogled do novembra. Številnim gostom je dobrodošlico v sredo izrazil župan Ettore Romoli, ki je navedel dva razloga za zadovoljstvo: ker so Okusom na meji dodali kulturno razsežnost in ker kvaliteta razstavljenih del priča o tem, da ima t.i. goriška likovna šola iz petdesetih let zagotovljeno kontinuiteto. Skozi dela se je nato s kritiškim očesom sprehodila Emanuela Uccello in imenovala vse soudeležene likovnike: to so Sergio Altieri, Nina Bric, Antonio Colmari, Lorenzo Colugna-ti, Stefano Comelli, Ivan Crico, Luciano de Gironcoli, Lia Del Buono, Alfred de Loca-telli, Ignazio Doliach, Franco Dugo, Paolo Fi-gar, Sergio Figar, Paola Gasparotto, Mauri-zio Gerini, Alessandra Ghiraldelli, Elena Gu-glielmotti, Francesco Imbimbo, Silvia Klains-cek, Damjan Komel, Andrej Kosič, Walter Melcher, Claudio Mrakic, Stefano Ornella, Alessio Russo, Angelo Simonetti, Franco Spano in Lara Steffe. Poudarila je, da okus pripada tudi umetnosti, saj pravimo, da ima človek okus tedaj, ko je občutljiv za lepoto. Posebej je omenila sodelujoča ustvarjalca iz tujine - Avstrijca Walterja Melcherja in Slovenko Nino Bric, ki je bila deležna pozornosti tudi zaradi za naš prostor neobičajnega, svežega priokusa svojih del. Franco Spano iz Prologa je omenil še Veliano Rivolt, ki je k razstavi prispevala vitrino s primerki kipcev in razglednic iz svoje neskončne zbirke prašičjih upodobitev. Razstava je torej do zadnje potankosti pisana na kožo Okusom na meji, zato bo do nedelje na ogled z nonstop urnikom med 10.30 in 19.30. »Mentamedusa« Claudia Mrakica Eva med oblaki« in »Eva« Lare Steffe tržič - Posvet Delavsko gibanje v odporništvu in na Goriški fronti Vloga delavskega razreda in prebivalstva v boju proti nacifašizmu bo tema današnjega posveta, ki ga ob 70-letnici Goriške fronte prirejajo VZPI-ANPI, tržiška občina in goriška pokrajina. Potekal bo v tržiški občin-sla knjižnici z začetkom ob 17.15. Sodelovali bodo Marco Puppini, raziskovalec zgodovine odporniškega gibanja, Roberto Massera, ki je odgovoren za arhiv S. Parenzan, in Boris M. Gombač, ki bo govoril o slovenskih delavcih, antifašizmu in internacionalizmu. V nadaljevanju bodo za mikrofon stopili še Anna Di Gianantonio (Ženske v tovarnah in partizansko gibanje), Luciano Patat (Antifašizem med delavci in kmeti) ter Enrico Cernigoi (Delovni pogoji in delavsko gibanje med fašizmom). Ob 19. uri bo sledila razprava. ronke - Javni vrt Excelsior v Ulici Roma Nekoč danes znano plesišče in poletno zabavišče, posvinjana in zanemarjena zelenica Posvinjano igralo Umazanija se kopiči bonaventura Nekoč je bilo znano plesišče in poletno zabavišče, danes pa je posvinjana in zanemarjena zelenica pod udarom vandalov. Takšna usoda je doletela javni vrt Excelsior v Ulici Roma v središču Ronk, ki bi lahko imel velik potencial, a se ga ljudje otepajo zaradi zanemarjenosti in umazanije. Park je v osemdesetih letih minulega stoletja odkupila ronška občina in iz plesišča, kjer so v petdesetih in šestdesetih letih nastopile tedanje »zvezde« italijanske pop glasbe, uredila park za sprostitev občanov. Zato da bi bil privlačen, je dala porušiti zid, ki ga je obdajal, namestila je klopi in otroška igrala. Kazalo, da je to le začetek ovrednotenja zelenice, odtlej pa vanjo niso več vložili niti lire oz. evra. Zagotavljajo le redno vzdrževanje, za kar so poverjeni občinski delavci. Park je vedno bolj degradiran. Mreža, ki ga ločuje od sosednjega parkirišča, je prepognjena, zato da tod bežijo vandali, ko se pojavi karabinjer ali policist. Tarča objest-nežev je zlasti sedež združenja Pro loco v malem poslopju, ki so ga v preteklosti uporabljali upravitelji plesišča. Bližnji vinograd je zapuščen in »kraljestvo« podgan in mrčesa. Tudi igralo je posvinjano, kopičijo se ostanki popivanja, pasji iztrebki, znaki uživanja mamil. Razsvetljava je sicer bila ojačena, o napovedanih videokamerah pa ni sledu. Že res, da je zaradi Pakta stabilnosti občina nemočna, lahko pa lastnike prisili, da uredijo vinograd, in v dogovoru s krajevnimi društvi poskusi vnesti v park nove vsebine. 1 4 Četrtek, 26. septembra 2013_GORIŠKI PROSTOR / Asfaltirajo avtocesto Zaradi asfaltiranja cestišča bodo jutri ob 7. uri zaprli odsek avtoceste A4 med Sesljanom in Tržičem v smeri Benetke. Cesto bodo ponovno odprli v nedeljo ob 3. uri zjutraj. V nesreči trije ranjeni V prometni nesreči, ki se je v sredo zgodila pri Ajdovščini, so bile poškodovane tri osebe. Vzrok nesreče je vožnja z neprilagojeno hitrostjo, povzročitelju je alkotest pokazal 0,25 mili-grama alkohola v litru izdihanega zraka. Povzročitelj vožnje po klancu navzdol v desnem nepreglednem ovinku ni prilagodil hitrosti, zato ga je zaneslo v levo, kjer je čelno trčil v avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 64-letni voznik. Oba voznika in 63-letna ženska, ki je bila sopotnica v vozilu 64-letnika, so bili telesno poškodovani. (km) O pasteh interneta Varna uporaba interneta bo tema javnega srečanja, ki bo danes v t.i. beneški palači v Ulici SantAmbrogio v Tržiču. Predavali bodo vodja oddelka poštne policije v Gorici Francesco Di Lago, vodilni inšpektor policije Renato Pizzi in funkcionar poštne policije Fur-lanije-Julijske krajine. Srečanje, ki se bo začelo ob 18. uri, bo povezoval Francesco Guerrucci. Azbest v ladjedelnici V hotelu Europalace v Tržiču bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo z naslovom »Amianto - I polmoni dei can-tierini di Monfalcone« avtorja Roberta Covaza. V knjigi so opisane tragične posledice, ki jih je azbest povzročil delavcem tržiške ladjedelnice. Poleg poudarka na žrtvah azbesta knjigo zaznamuje tudi izvrstna platnica, ki jo je izdelala tržiška fotografinja Katia Bonaventura. (av) Arhiv Celsa Macorja V prostorih državnega arhiva v Gorici bo danes ob 17.30 prireditev »Parole oltre l'orizzonte - L'archivio privato di Celso Macor« (Besede preko obzorja - Zasebni arhiv Celsa Macorja), na katerem bodo predstavili vrsto esejev, knjig, člankov in neobjavljenih besedil goriškega književnika. Dokumente iz obdobja 1948-1998 je družina pokojnega pesnika, pisatelja in novinarja podarila arhivu in s tem tudi mestu. Uvedla bosta direktorica arhiva Renata Da Nova in ravnatelj državne knjižnice v Gorici Marco Menato, o Macorju bosta spregovorila še Rienzo Pellegrini in Sergio Tavano. Nezaželeni gostje V sprejemnem centru Gradina pri Doberdobu bo danes ob 19. uri predavanje raziskovalke na Tržaški univerzi Elisabette Pizzul na temo »Nezaželeni gostje - Tujerodne vrste naših voda«. Predavanje o invazivnih živalskih vrstah, kot so luizijanski raki in nutri-je, sodi v niz večernih srečanj »Znanost na krožniku«, sledila bo degustacija; informacije na tel. 333-4056800. Kip za Mateja Bora Stoletnice literata Mateja Bora - Vla-dimirja Pavšiča se v Grgarju letos spominjajo z nizom dogodkov. Eden izmed njih je tudi današnje odkritje skulpture na temo Borove otroške poezije; delo kiparke Nike Šimac bodo odkrili od 17. uri ob podružnični šoli Grgar. Zbrane bo pozdravil David Širok, predsednik Krajevne skupnosti, slavnostni govornik bo Matej Arčon, novogoriški župan. Spomine na očeta bo z občinstvom delil Matej Pavšič, o skulpturi bo spregovorila kiparka, nastopili bodo tudi otroci osnovne šole in vrtca. (km) nova gorica - Razstava v Mestni galeriji Izpolnjujejo zadnjo željo Zmaga Posege V novogoriški Mestni galeriji bodo novo razstavno sezono začeli danes s pregledno razstavo del primorskega umetnika Zmaga Posege (1959-2009), ki so jo pripravili skupaj z Mestno galerijo Piran. Na ogled bodo skulpture v glini, bronu, kovini ter spomeniška in javna plastika. Razstava bo ponudila prvo celovito informacijo o delovanju umetnika, ki je s svojim umetniškim opusom pomembno zaznamoval ne samo primorski, temveč tudi širši slovenski likovni prostor. Pobudo za sodelovanje dveh ustanov pri izpeljavi projekta je podal sam avtor, ki je v zadnjih mesecih svojega življenja v ta namen zbiral, selekcioniral in pripravljal likovno gradivo. »Ena Posegovih zadnjih želja je bila namreč ta, da bi imel večjo razstavo na obeh razstaviščih,« je pred časom pojasnila Pavla Jarc, direktorica novogoriškega Kulturnega doma. Razstava »Zmago Posega: v meni je nekaj zemeljskega« je zasnovana kot celota, s skupnim katalogom, a povsem različnima razstavnima gradivoma. Mestna galerija in kustosinja Pavla Jarc bosta predstavili umetnikove skulpture iz brona, kovine in gline ter omogočila virtual-no doživetje bogate produkcije spomeniške in javne plastike. S tedenskim zamikom otvoritve bo piranska Mestna galerija s kustosinjo Majdo Božeglav Japelj nudila presek skozi kiparjevo ustvarjanje v kamnu in izbor iz Posegovega širokega repertoarja risarskega opusa. Dela, ki bodo na ogled na razstavah, prihajajo v veliki meri iz družinske zapuščine. »Moje delo je iskanje v materiji, Posega je avtor skulpture, ki so jo odkrili ob 60-letnici začetka gradnje Nove Gorice iskanje oblik, ki jih ta narekuje, gibanje skozi njen prostor ... Držim se klasičnih materialov, kovine, kamna, v meni je nekaj zemeljskega, osnovnega, iz česar skušam črpati. Kljub osebni obdelavi osnovne materije poskušam ohraniti njeno avtentičnost, njen značaj, njeno osnovno bit. Tako nastajajo nove specifične oblike gline, denimo, ki je v svoji osnovi zelo amorf-na sestavina in v obdelavi tako krhka in lomljiva. Slediti skušam značaju sestavine, ki jo preoblikujem, vendar nisem specifično oblikotvoren, pač pa bolj kipar, ki materiji prisluškuje,« je nekoč izjavil Posega. Razstavo v novogoriški Mestni galeriji, ki bo na ogled do 18. novembra, bo spremljal zajeten katalog, v katerem so avtorji besedil umetnostnozgodovinsko ovrednotili Posegovo ustvarjanje. (km) [I] Lekarne Gledališče Koncerti DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 0481-99214. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 »I Puffi 2«; 20.00 - 22.15 »Rush«. Dvorana 2: 17.20 - 19.45 - 22.15 »Sot-to assedio - White House Down«. Dvorana 3: 18.00 »Slow food Story«; 20.00 - 22.10 »Un piano perfetto«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 »I Puffi 2«; 22.00 »Come ti spaccio la famiglia«. Dvorana 2: 17.20 - 20.00 - 22.15 »Rush«. Dvorana 3: 17.20 - 19.45 - 22.15 »Sot-to assedio - White House Down«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Uni-versitari - Molto piu che amici«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Bling Ring«. Razstave ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO vabi na sedež združenja v Raštelu v Gorici na ogled razstave izdelkov udeležencev natečajev ob »Nedelji umetnosti v Gorici«; do 29. septembra, ko bo nagrajevanje najboljših del; več na www nuovolavoro.org. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v ponedeljek, 30. septembra, ob 18. uri v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka odprtje razstave umetnika Božidarja - Teda Kramolca. Umetnika in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe, glasbeni poklon bo podal violinist Aleš La-vrenčič; na ogled bo do 12. oktobra od ponedeljka do petka 17.00-19.00. SKD TRŽIČ vabi v petek, 4. oktobra, ob 18. uri na odprtje razstave »Podobe iz lesa« Franca Armanija v Galeriji Alle an-tiche mura v Ul. F.lli Rosselli 20 v Tržiču. Umetnika in njegova dela bo predstavil novinar Lojze Abram; na ogled do 10. oktobra ob delavnikih 10.00-12.00, 17.00-19.00, v nedeljo 10.00-12.00. 0 Mali oglasi SADIKE solate indivie in »štandreških vržot«, biološko pridelane, prodam; tel. 393-2989700. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA: v nedeljo, 29. septembra, ob 17. uri »Gozd« (Aleksander Nikolajevič Ostrovski); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. H Šolske vesti SLOVENSKI STROKOVNI JEZIK IN IZRAZOSLOVJE v informacijsko-ko-munikacijski tehnologiji: 16-urni brezplačni tečaj v okviru evropskega projekta »Jezik-Lingua«. Vsebine: uporaba slovenskega strokovnega jezika na področju novih tehnologij; uporaba slovenske strokovne terminologije; nadzor nad mešanjem jezikov in in-terferencami med sporazumevanjem; učenje iz konkretnih primerov; simulacija dejanskih komunikacijskih situacij. Tečaj bo potekal na Ad for-mandumu v Trstu (ul. Ginnastica 72) v dneh 8., 15. in 22. oktobra od 18. do 21. ure in v dneh 9. in 16. oktobra od 18. do 21.30. Informacije: teco01@je-zik-lingua.eu, tel. 345-9703933. SLOVENSKO STROKOVNO IZRAZOSLOVJE in poklicni žargon v kmetijstvu in lokalni proizvodnji: 16-urni brezplačni tečaj v okviru evropskega projekta Jezik-Lingua. Vsebine: uporaba slovenskega strokovnega jezika na področju kmetijstva in lokalne proizvodnje; uporaba strokovne terminologije; nadzor nad mešanjem jezikov in interferencami med sporazumevanjem; učenje iz konkretnih primerov; simulacija dejanskih komunikacijskih situacij. Tečaj bo potekal v konferenčni dvorani ZKB (Ul. Ricreatorio 2 - Opčine) v ponedeljek 7., 14. in 21. oktobra od 18. do 21. ure in v sredo, 9. in 16. oktobra od 18. do 21.30. Informacije: teco01@jezik-lin-gua.eu, tel. 345 9703933. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v Cankarjevem domu v Ljubljani v sredo, 2. oktobra, ob 16. uri Festival za 3. življenjsko obdobje, na katerem nastopajo upokojenski pevski zbori obmejnih držav, med temi tudi društveni ZePZ goriških upokojencev. Poleg pevk je prostora v avtobusu še za nekaj spremljevalcev. Kdor se želi udeležiti revije, naj se čim prej vpiše. Prijave sprejemajo po tel. 048120801 (Sonja K.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882203 (Eda L.). Odhod avtobusa ob 11. uri iz Doberdoba, s postanki ob 11.15 v Sovodnjah, ob 11.20 v Štandrežu in ob 11.30 v Pod-gori. »VIVACENTRO JAZZ« V TRŽIČU do 19. oktobra: danes, 27. septembra, ob 18.30 v lokalu Il Vitigno v Ul. S. Vin-cenzo De Paoli 10 koncert skupine Francesco Minutello 4et; v soboto, 28. septembra, ob 18.30 v trgovini z glasbo Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 koncert pianista Claudia Co-janiza; več na www.vivacentro.it. MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNE GLASBE »KOGOJEVI DNEVI«: danes, 27. septembra, ob 20.30 uri v cerkvi Sv. Marije Vnebovzete v Kanalu koncert ob 85-letnici skladatelja Jakoba Ježa; nastopila bosta mezzosopran Barbara Jernejčič Fuerst in pianist Tadej Horvat. Obvestila UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 19. oktobra, enodnevni avtobusni izlet v naravni rezervat lagune v Maranu z zakusko na ladji in kosilom na oazi. Po povratku bo ogled vinske kleti, kjer bodo ponudili narezek in pokušnjo vin; informacije in vpisovanje po tel. 048178398 (trgovina Mila), 0481-78000 (gostilna Peric) in 380-4203829 (Miloš). Avtobus bo ob 7.45 v Štivanu, ob 8. uri pred spomenikom v Jamljah, ob 8.15 v Doberdobu in ob 8.30 pred pi-cerijo Al gambero v Ronkah. ZDRUŽENJE GRADISC'ARTE prireja ob priložnosti razmeščenih Spacalo-vih razstav brezplačen avtobusni izlet na njegovo domačijo v Škrbino v nedeljo, 29. septembra; prijave na tel. 338-3419896. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo zaradi izobraževalnega tečaja v četrtek, 3. oktobra, in v petek, 4. oktobra, zaprta. DRUŠTVO TRŽIČ vabi vsak petek na hojo s palicami po Marini Juliji. Zbirališče na glavni plaži ob 10. uri. TRŽNICA ČEZMEJNEGA SREČANJA v organizaciji združenja Tutti insieme bo potekala ob evropskem dnevu judovske kulture v Ul. Ascoli in v Ul. San Giovanni v nedeljo, 29. septembra, od 8. do 14. ure. Ob tržnici organizatorji prirejajo solidarnostno nedeljo; informacije po tel. 3472225597 (Giuseppina Cibej); več na www.tuttinsiemegorizia.it. VADBE V DOMU A. BUDAL V ŠTANDREŽU od 1. oktobra dalje; Pilates: ponedeljek, torek in četrtek 19.0020.00; Pilates senior (za starejše): sreda 17.30-18.30; spinning: ponedeljek in sreda 20.00-21.00 in 21.00-22.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00; trebušni plesi: torek 19.00-20.00 (od 15. oktobra dalje); joga obraza: urnik po dogovoru z va-diteljico. Poskusni brezplačni vadbi -zumba: danes, 25. septembra, ob 19. uri; Pilates: ponedeljek, 30. septembra, ob 19. uri; informacije in prijave: Pilates in zumba, tel. 00386-70-820453 ali suzana.komel@gmail.com; spinning, tel. 347-8800556 (Sara); trebušni plesi, tel. 340-3814478 (Antonella); joga obraza, tel. 347-0335969 (Petra). AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe z inštruktorico Greto Lefons v večnamenskem centru v Jamljah. Brezplačna poskusna lekcija bo v ponedeljek, 30. septembra, od 20. do 21. ure. Tečaj bo potekal vsak ponedeljek in četrtek, od 20. do 21. ure, začetek 3. oktobra; informacije po tel. 3385755060 (Bruna). GORIŠKA PISARNA KROŽKA KRUT obvešča, da bo zaprta v torek, 1. in 8. oktobra. Zainteresirane prosijo, naj se obrnejo na pisarno v Trstu, tel. 040360072. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v torek, 1. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 3332677398 (Miriam). 0 Prireditve KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽv Gorici vabi na brezplačno predavanje »Naturopatija in osnovne funkcije črevesne flore (mikrobiote)« v sredo, 2. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Predavala bosta naturopatinja Erika Brajnik in farmakolog ter raziskovalec Luciano Lozio; več na www.saeka.si. PRAZNIK OB KONCU POLETJA IN VELIKI BAZAR bosta potekala v soboto, 28. septembra, od 9. ure do 21.30 v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto v Gorici. PRVA PRAVLJIČNA URICA v Feiglovi knjižnici v Gorici bo v ponedeljek, 30. septembra, ob 18 uri. Pripovedovala bo Luisa Gergolet. Namenjene so otrokom iz vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole. Pogrebi DANES V ROMANSU: 11.00, Daniela Franco (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev; 15.00, Elena Maria Biffi por. Cirea (iz Vidma) v cerkvi in na pokopališču. Danes na Vrhu slavi 90. rojstni dan Cecilija Černic Ob tem visokem jubileju ji iz srca čestitajo sestra Milenka ter brata Virgilio in Ciril z družinami / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 26. septembra 2013 471 ZARISCE Dediščina plemstva Saša Quinzi_ Čez teden dni, 5. oktobra, bodo v družinsko grobnico na šempetrskem pokopališču položili žaro s posmrtnimi ostanki grofa Ivana Coroninija, rojenega v Šempetru leta 1936 in preminulega v Londonu letošnjega 15. septembra. S tem pietetnim dejanjem bo padel zastor nad večstoletno zgodovino plemiške rodbine Coronini Cron-berg, ki se je iz kraja Berbenno v Lom-bardiji priselila v Gorico konec 15. stoletja in tu pustila neizbrisno sled. »Pravijo, da moraš v vsakem kraju najprej v cerkev in na pokopališče, če hočeš prav spoznati, kdo so ljudje, ki so nekoč tam živeli,« je zapisal Mariano Rugale v predgovoru knjige »Blagoslovljeni in prekleti«, posvečeni plemiškim rodbinam na Slovenskem v 19. in 20. stoletju. V šempetrskem primeru smemo v ta idealni itinerarij vključiti še občinsko stavbo, nekdanji Coroninijev dvorec, ki so ga po načrtih Maksa Fa-bianija na novo zgradili po prvi svetovni vojni. Zaradi prezadolženosti so dvorec leta 1930 prodali italijanski državi, po drugi svetovni vojni je postal oddelek bolnišnice, leta 2005 ga je odkupila občina, ga obnovila in je danes ugledni sedež krajevne uprave. V prvem nadstropju je od 12. septembra na ogled spominska soba, kjer se lahko obiskovalec seznani z vidnejšimi predstavniki šempetrske veje Coroni-nijev. Med temi izstopata Janez Krstnik Aleksej Coronini Cronberg (17941880), ki je bil v letih 1836 do 1848 vzgojitelj prestolonaslednika Franca Jožefa Habsburškega, in njegov sin Franc Karel Aleksej (1833-1901). Ta je bil šempetrski župan (1868-1899), poslanec deželnega zbora in goriški deželni glavar (1870-1877; 1883-1899), vmes še poslanec v dunajskem državnem zboru (1871-1895). Njegov portret, ki ga hranijo v dunajskem parlamentu, je trenutno na ogled na sedežu goriških Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju. Sploh so Coroniniji povezani z muzeji na Goriškem. Dvorec tolminske veje je sedež Tolminskega muzeja in širši javnosti je najbrž dobro znana Fundacija Coronini Cronberg, ki je nastala z volilom zadnjega predstavnika goriške veje, grofa Viljema. Tudi na gradu v Kromberku, po katerem je rodbina dobila plemiški predikat, so na ogled zbirke Goriškega muzeja. Maloštevilni morda vedo, da sta skoraj celotna družinska knjižnica in arhiv zgorela, ko so Nemci s tankovskim obstreljevanjem zrušili stolp kromber-škega gradu. Uradno naj bi šlo za tragično pomoto nemških vojakov, obstaja pa sum, da so ti premišljeno ukrepali, TA TEDEN V Divači so ustanovili novo podružnico Sokola. »Ustanovni občni zbor se je vršil v gostilni gospoda Ivana Obersnela. Ukljub neugodnemu vremenu se je zbralo številno občinstvo, posebno je omeniti lepo število bratov iz Sežane, ki so prišli pomagat graditi novo so-kolsko organizacijo. Župa tržaška je bila oficijelno zastopana po načelniku župe, bratu Ambrožiču. Navzoča sta bila še: nakelski župan gospod Štrekelj in kot zastopnik vrlih Lokovcev gospod Srobotnjak. Občinstvo je bilo zbrano iz vseh slojev domačega kraja. Že od vsega početka je vladalo med zborovalci veselo razpoloženje, ki se je pa tekom zborovanja spremenilo v pravo navdušenje za sokolsko stvar. Zborovanje je vodil v imenu pripravljalnega odbora brat Iran Roglič. Po dovršenih formalnostih in čitanju pravil je bilo odrejeno zglašanje članov. Med tem je brat Ambrožlč razložil in orisal sokolsko idejo ter njene cilje. Neprestano pritrjevanje in ploskanje po končanem govoru so pač dokazi, da so našle njegove besede rodovitna tla med po- PRED 100 LETI slušalci. Priglasilo se je skupno devetinštirideset članov. Za starosto je bil izvoljen brat Obersnel, za podstaro-sto brat Josip Suša, za načelnika brat Ivan Roglič, ostala odborniška mesta so zasedli bratje: Andrej Obers-nel, Alojzij Robec, Franjo Dovgan, Zmago Jančar, Albin Mlakar in Franjo Žiberna. Preglednikoma računov bila sta izvoljena brata Lavoslav Brus in Alojzij Smole. Po volitvah so še govorili novoizvoljeni starosta, brat starosta iz Sežane, župan brat Štrekelj, brat Srobotnjak in slučajno navzoči brat Medic iz Ljubljane. Vsi so z navdušenjem bodrili nove člane sokolstva k vstrajne-mu delu v blagor svoj in domovine. Obljubili so tudi, da bodo po svojih močeh podpirali ravno vzletelega sokola. Vrlim govornikom je občinstvo sledilo z vidnim zanimanjem in že krepko pritrjevalo njihovim besedam. Sledila je neprisiljena medsebojna zabava, spremljana od zvokov vrlih divaških tamburašev. Mladi So-količ, dvigni se in plovi nad kamenitim Krasom, krepi se. Na zdar!« TA TEDEN Marija Bernetič, slovenska poslanka iz vrst Komunistične partije Italije, je med obravnavo državnega proračuna opozorila na nekatera odprta vprašanja slovenske manjšine. Orisala je položaj in poudarila, da »niso še prenehali raznarodovalni ukrepi v škodo slovenske etnične skupnosti. Na koncu svojega govora je spregovorila še nekaj besed v slovenščini. To je povzročilo veliko hrupa v vrstah desničarskih poslancev. Predsedujoči poslanec Restivo je poslanko prekinil s pripombo, da ji ne more dovoliti, da bi govorila v jeziku, ki je drugačen od edinega dopustnega jezika v rimski poslanski zbornici, to je italijanščine. Poslanka Bernetičeva je med drugim poudarila, da tokrat prvič po skoraj štiridesetih letih in po dolgi in trdi borbi proti fašizmu, v italijanskem parlamentu govori predstavnik slovenske etnične skupnosti, ki živi v mejah Italije. Spomnila se je tudi drugih poslancev, ki so zastopali Slovence v rimskem par- PRED 50 LETI lamentu še pred nastopom fašizma, med katerimi je bil tudi pokojni Jože Srebrnič. V svojem govoru je poslanka tudi podčrtala, da se Komunistična partija Italije bori za konkretno uveljavitev temeljnega načela demokracije in torej za vsestransko spoštovanje pravic slovenske narodne manjšine.« Opozorila je na težave nekateri slovenskih ustanov in šol. »Tržaško Slovensko gledališče, slovenski dijaški domovi in druge podobne ustanove ne prejemajo nobene podpore od države, čeravno vršijo svoje visoko poslanstvo. (... ) Slovenska šola je bila na odločno zahtevo naše parlamentarne skupine, po dolgih letih zavlačevanja, končno vendarle uzakonjena. Toda zakon za slovensko šolo ni bil raztegnjen na Slovensko Benečijo, čeravno je to naša skupina zahtevala. Od odobritve tega zakona je preteklo že več let, toda položaj slovenske šole je do danes v bistvu ostal tak kakršen je bil prej ... « celovec - Taborišče Mauthausen Visoko poljsko odlikovanje pobudniku spominskega parka na Ljubelju Petru Gstettnerju ker naj bi bili grofovi služabniki vključeni v odporniško gibanje. Kljub temu so se v arhivih Fundacije Coronini Cronberg ohranili številni dragoceni dokumenti, kot so dopisi družine de Grazia, ki jih je pred leti objavila Lucia Pillon. V pismu, ki ga je decembra leta 1779, iz Medeje, Giovanni Giuseppe de Grazia naslovil na štirinajstletnega nečaka Atanasa, ki se je šolal v Budi na Madžarskem, je zapisano tudi tole priporočilo: »Desidero poi sapere se vi esercitate nella lingua cragnolina, quale per voi e necessarissima, sapia-temi dunque a dire se la siete dimenti-cata, e se e cosí procurate in qualche maniera di riaprenderla perché un giorno forse vi pentirete e la colpa sara vostra, stante gia eravate in possesso della medesima, e tanto statovi da me raccomandato a starne in esercizio per non dimenticarla.« »Lingua cragnolina necessarissima« je seveda naša slovenščina in Atanasu se je najbrž zdela dovolj imenitna ali vsaj neproblematična in toliko domača, da si je leta 1803, ob povišanju v tako želeni baronski stan, za predikat izbral slovenski toponim »Podgozdam«. V goriški palači, kjer je baron Atanas de Grazia Podgozdam prebival z ženo Klementino Coronini, domuje danes italijanska mestna glasbena šola. Priznanje je Petru Gstettnerju (levo) vročil poljski veleposlanik v Avstriji Artur Lorkowski Republika Poljska je za zasluge za preseganje mračne preteklosti v času nacio-nalsocializma in uveljavljanje nove kulture spominjanja odlikovala univerzitetnega profesorja Petra Gstettnerja, govornika komiteja Mauthausen - Karnten-Koroška Petra Gstettnerja. Odlikovanje, viteški križ za zasluge R Poljske, je Gstettner prejel na slovesnosti v zrcalni dvorani poslopja koroške deželne vlade v prisotnosti številnih čas- tnih gostov, med njimi tudi koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, priznanje pa mu je vročil poljski veleposlanik v Avstriji Artur Lorkowski. Peter Gstettner je glavni pobudnik za ureditev spominskega parka podružnice nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen na avstrijski strani predora Ljubelj. S svojo publicistično dejavnostjo Gstettner tudi ohranja zgodovinski spomin. (il) PISMA UREDNIŠTVU m I c Trst sestavni del li Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu italijanske države? Avtorji dezinformativne akcije, ki poteka v Trstu proti pravicam državljanov Svobodnega tržaškega ozemlja se že drugič spopadajo s ponarejanjem več ali manj resničnih izjav uradnikov Združenih narodov. Lokalni časopis je že pred kratkim navajal domnevne izjave nekega italijanskega funkcionarja Evropskega informacijskega centra ZN (UNRIC), kateri je v neposrednem poročanju potrdil, da teh izjav ni nikoli podal in napovedal uradno demantiranje na straneh istega časopisa. Namesto, da bi v časopisu objavili to demantiranje, so raje v sodelovanju z neko televizijsko postajo pripravili nove dezinformacije in navedli izjavo ZN. Zadnjo, natančneje izdelano operacijo so tokrat bolj izpilili in je na prvi videz verodostojna. Odgovor po e-pošti Morane Song, funk-cionarke urada za odnose z mediji generalnega sekretariata Združenih narodov nekemu novinarju, so bile objavljene brez dovoljenja s strani te funk-cionarke, verjetno, da bi z njim zavajali javno mnenje, češ da gre za uradno mnenje ZN. Takoj po novici televizijskega dnevnika, smo omenjeno funk-cionarko kontaktirali. Ta je po telefonskem razgovoru pojasnila, da objave e-maila ni avtorizirala in da časnik je ni niti osebno kontaktiral. Potemtakem izjava ne velja za uradno mnenje Združenih narodov. Neavtorizirana e-mail vsebuje sledečo izjavo: sekretariat ZN "considers Trieste to be an integral part of Italy" torej, da meni, da je Trst sestavni del Italije. Song je še dodala, da je odgovor pripravil njihov urad za pravno svetovanje, ni pa pojasnila kateri urad ali kakšnega organa. Ponarejenje neuradne izjave, namerava nesrečni podatek predstaviti širši, slabo-informirani in nepripravljeni publiki, kot uradno in dokončno mnenje ZN, ki pa se je izkazalo, da to ni. V diplomatskem jeziku se pogosto uporablja določene previdnosti in considers - meni, ne pa javi ali podobno, je ena od teh. Odločitve ZN niso naloga generalnega sekretariata, ki se omejuje na funkcijo administracije in zastopanja, vendar skupščine Varnostnega in Skrbniškega sveta (Trusteeship Council). Prav je tudi vedeti, da protokol ravnanja uradnikov Združenih narodov, jim ne omogoča, da v neprimernih oblikah posežejo po političnih in pravnih vprašanjih, ki niso v njihovi pristojnosti. Skratka, s temi novi informacijami se želi povleči ljudi za nos. Ob tem ne bomo izgubljali živcev, saj bo tako ravnanje tudi končalo. Med tem časom pa se neposredno, tudi v pisni obliki obračamo na ustrezne urade Združenih narodov, da bomo čimprej prišli do pojasnil pri vseh zadevah. Andrej Rupel za Gibanje Svobodni Trst Urniki javnega potniškega prevoza Nobenega dvoma ne more biti, da so urniki javnega potniškega prevoza uradna obvestila. Kot taka morajo biti dvojezična tako po Posebnem statutu iz leta 1954 kot po tako imenovanem zaščitnem zakonu št. 38 iz leta 2001. Če je po eni strani hvalevredno, da se je za-hodnokraški rajonski svet zavzel za postavitev dvojezičnih urnikov na Zahodnem Krasu, je po drugi stani vredno skrajne graje dejstvo, da se tržaška občinska uprava ni zavzela, da bi bili urniki javnega potniškega prevoda v celi občini dvojezični. Zakon namreč ne postavlja nobene ozemeljske omejitve glede dvojezičnih uradnih obvestil in to pomeni, da morajo biti dvojezična uradna obvestila na celotnem naselitvenem ozemlju slovenske manjšine. Izključitev osrednjih predelov Gorice in Trsta (v 8. členu zakona) je v popolnem nasprotju z določilom Evropske listine o deželnih ali manjšinskih jezikih, na katero se sklicuje tako imenovani zaščitni zakon v 2. členu ("spoštovanje zemljepisnega območja vsakega deželnega ali manjšinskega jezika, da bi s tem zagotovili, da že obstoječe ali nove upravne delitve niso ovira za spodbujanje rabe posameznega deželnega ali manjšinskega jezika"). Glavna graja in pravzaprav sramota pa pripadata predsednici pokrajinskega odbora in predsedniku pokrajinskega sveta (skupaj s pokrajinskimi odborniki in s pokrajinskim svetniki), ker so predpisi glede javnega potniškega prevoza v pristojnosti pokrajinske uprave in je prav pokrajinska uprava dolžna poskrbeti, da d.d. Trieste Tra-sporti spoštuje državni in mednarodni pravni red. Samo Pahor 472 Četrtek, 26. septembra 2013 APrimorski r dnevnik Inter zasluženo premagal Fiorentino Nogometaši Interja so se z zmago nad Fiorentino z 2:1 (0:0) prebili na začasno 2. mesto (skupaj z Juventusom in Napolijem, ki imata prav tako 13 točk) za vodilno Romo (15 točk). Po nezanimivem prvem delu, je bil drugi veliko boljši. Povedal je Fioren-tina z zadetkom Rossija iz enajstmetrovke v 60. minuti. Inter je nato zaigral veliko boje in po zaslugi najboljšega igralca srečanja Cambiassa (na posnetku Ansa) izenačil v 72. minuti, nato pa je Jonathan v 83. minuti postavil končni izid. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Na gradbišču SP 2022 že 44 žrtev DOHA - Nogometno svetovno prvenstvo 2022 znova buri duhove. Zaenkrat še sploh ni znano ali bo prvenstvo v spomladanskem ali zimskem terminu, po zadnjih navedbah britanskega časnika The Guardian, pa naj bi na deloviščih na stadionih življenje že izgubilo 44 nepalskih delavcev. Poročilo navaja še, da je šlo pri tem za prisilno delo oziroma za delo nevredno človeških naporov. Mednarodna nogometna zveza se je do navedb na twitterju že opredelila kot «zaskrbljena». »Imamo ubijalski potencial« 62-letni Luigi Schiavon, profesor telesne vzgoje, je na klopi v italijanski A-li-gi prvič sedel leta 1984. V različnih obdobjih je vodil Padovo in Schio. S tržaškim Adriavolleyjem je napredoval v A1-ligo. Še bolj poznan je kot kovač mladih talentov. Vodil je različne reprezentančne selekcije, tudi v naši deželi. Z mladinci je bil leta 2000 evropski podprvak. Vorbi-to poklicne odbojke je med drugim izstrelil tudi našega Damirja Kosmino. Lani je redno zahajal v telovadnico Olym-pie. Z njim smo se pogovorili o evropskem prvenstvu na Danskem in Poljskem pred jutrišnjim polfinalnim nastopom Italije proti Bolgariji. Kljub pomlajeni postavi in poškodbam standardnih sprejemalcev se bo Italija na EP tudi tokrat borila za kolajne. Vas je četrtfinalna zmaga proti Finski presenetila? »Poškodbi Savanija in Parodija imata svojo težo, vendar to le še potrjuje, da dela selektor Berruto zelo dobro. Trdim, da bo Italija še dolgo let konstantno na zmagovalnem odru, kajti štirih tako močnih sprejemalcev kot so Savani, Parodi, Zajcev in Kovar, ki se med sabo dopolnjujejo, zdaj nima nobena druga reprezentanca na svetu. Dodatno smo pridobili Vettorija. On za stroko ni presenečenje. Njegova nadarjenost nikoli ni bila pod vprašajem. Problem je bil v tem, da je zelo pozno doumel, da lahko postane vrhunski odbojkar. Prej je imel v življenju drugačne prioritete. Odkar je odločno ubral pot odbojke (v minuli sezoni je bil rezerva Feija v Piacenzi, op.ur.), je le razvil prirojeno nadarjenost. Ta generacija igralcev ima ubijalski potencial.« Ali tako kot zlata generacija iz konca prejšnjega stoletja? »Generacija fenomenov je bila takšna za takratni čas. Primerjave niso možne. Ugotavljam le, da razen Savanija, ki je star 31 let, so Parodi letnik 1986, Zajcev 1988, Kovar 1989, Vettori pa celo 1991. To se pravi, da imajo vsi pred sabo še zelo dolgo obdobje rasti in učinkovitosti. Tem igralcem bi dodal še Martina, ki se je nekoliko izgubil, vendar bi lahko še vedno bil vrhunski igralec.« Italija, Rusija, Srbija in Bolgarija, sami velikani torej, so se v polfinale uvrstili nekoliko težje kot na preteklih izvedbah. So te reprezentance zdaj slabše ali so druge napredovale? Je za to krivo po olimpijsko leto? »Precej reprezentanc je doživelo generacijsko zamenjavo, vendar je večja izenačenost končna realizacija rally point sy-stema, zamisli nekdanjega predsednika svetovne zveze Acoste. S starim sistemom najboljše reprezentance ne bi izgubile tekem proti slabšim. Zdaj je večina setov bolj izenačenih. Kako sestaviti vrhunsko ekipo, ni več nobena skrivnost za nikogar. Zdaj gre le za selekcioniranje visokih igralcev in izboljšanje njihove učinkovitosti. Poglejte Belgijo. Zdaj imajo tudi oni, tako kot mi, svoj Club Italia (mladinske reprezentančne selekcije, ki nastopajo v domačih prvenstvih, op.ur.). Na moškem in ženskem področju formirajo igralce in igralke, tako da črpajo najboljše kar stroka ponuja na svetovni ravni in pridobljeno znanje prilagodijo svojim potrebam.« Strokovnjak iz Padove Luigi Schiavon (zgoraj) meni, da ima Italija dobre možnosti, da se uvrsti v finale EP. Italija na EP še nikoli ni nastopila s povprečno tako visoko ekipo (197 cm), od leta 1995 pa tudi z najmlajšo (25 let 8 mesecev) ansa, kroma Se bosta za zmago jutri proti Bolgariji morala v postavo vrniti tudi Savani in Parodi? Mislim, da se lahko magic moment Vettorija in Berette (mladega centra, letnik 1990, tudi on je debitant, op.ur.) nadaljuje tudi proti Bolgariji. Če bo igral Savani, Parodi ali celo oba, bomo imeli daljšo klop, možnost, da obrnemo potek tekme, če bi se zasukala v napačno smer. Vendar lahko premagamo Bolgarijo tudi s postavo, ki je igrala proti Finski. Bolgarija je odlična, toda preveč odvisna od enega samega igralca, to je Sokolova. Kaj pa druga dva polfinalista, Rusija in Srbija? »Rusija je logičen favorit za naslov. A je to skoraj vedno, zmaga pa redko kdaj. Njeni igralci prevečkrat igrajo lagodno. Vedno se sprašujem, kako je mogoče, da ne znajo izkoristiti svojega neizmernega potenciala. Nasprotno, Srbija izvleče iz vsakega svojega igralca maksimum. Zato rečem Rusija, toda s Srbijo nikoli ne veš... « Ste si ogledali tekme (že izločene) Slovenije? »Kako rad bi bil njen trener! To je rod igralcev z velikim potencialom, gotovo bo nudil Slovencem še veliko zadoščenja.« Aleksander Koren Polfinalni spored Jutri ob 15.00 Rusija - Srbija; ob 18.00 Italija - Bolgarija (obe tekmi po Raisport 1) STROKA Kako obnoviti zdaj porušeno ravnotežje med napadom in obrambo Luigi Schiavon je nostalgik nekdanje odbojke. Sedanja mu ni všeč, na tekmah letošnjega evropskega prvenstva ne uživa. »Ekipni športi, vsi brez izjeme, so spektakularni, ko je razmerje moči med napadom in obrambo uravnoteženo. Ko se to razmerje poruši, ga je treba obnoviti. Primer je uvedba meta za tri točke v košarki. V sodobni odbojki je napad preveč prevladujoč. Trije blokerji se vedno znajdejo pred štirimi, fizično vse močnejšimi napadalci. Tudi petimi, če upoštevamo, da lahko z drugo žogo napada tudi podajalec. Čar jemljejo odbojki tudi prepogoste zapovrstne napake pri serviranju. Še dobro, da niso uresničili zamisli, da lahko zgrešen servis ponoviš! Sam imam recept. Ker je dvigovanje višine mreže ali spreminjanje črt povezano s stroški in težavami, sem predlagal, da bipre-moč napada omejili tako, da po servisu iz skoka in po napadu iz druge linije ne smeš pristati z nogami v igrišče oziroma znotraj tri-metrske črte. Moj predlog so na kongresu pred zadnjo univerziado zavrnili,« je Schiavon razkril zanimivost. (ak) zoi 2014 Killy: Soči napredoval SOČI - Mednarodni olimpijski komite je po zadnjem ogledu prizorišč zimskih olimpijskih iger, ki bodo čez približno štiri mesece v Sočiju, zadovoljen z velikim napredkom. «Vse je res čudovito,» je po ogledu velikih gradbišč v ruskem črnomorskem letovišču dejal predsednik koordinacijskega odbora Moka Jean-Claude Kil-ly.«Niti najmanj ni opaziti zamud pri gradnji vse potrebne olimpijske infrastrukture,» je ob koncu obiska Sočija dejal nekdaj izvrsten francoski alpski smučar, nosilec treh zlatih olimpijskih kolajn ter šestkratni svetovni prvak. Francoz je potešil tudi radovednost v zvezi s spornim ruskim protigejevskim zakonom «za zaščito mladine pred propagando popivanja, drog in netradicional-nih spolnih razmerij», s katerim je uradni Kremelj povzročil splošno zgražanje ter grajo mednarodnih skupin za zaščito človekovih pravic. «Dokler omenjena zakonodaja ni v nasprotju z olimpijsko listino, smo zadovoljni,» je bil kratek 70-letni Killy. Prav v času inšpekcije je širše območje Sočija prizadejalo večdnevno silovito neurje z nalivi, nekatere prometnice je poplavilo, v mestu so zaradi ujme celo odpovedali pouk, oglasile so se poplavne sirene, vendar pa prvi podatki kažejo, da vremenske nevšečnosti niso ogrozile olimpijskih prizorišč. SLOVENIJA - Že zdaj so v prodaji vstopnice Slovenije za zadnjo domačo kvalifikacijsko tekmo za nogometno SP, in sicer z Norveško 11. oktobra v Mariboru. Prodaja vstopnic poteka preko prodajnih mest Nogometne zveze Slovenije (www.nzs.si, servisi Petrol, poslovalnice Eventima, trafike 3dva), vstopnice pa so v pred prodaji na voljo po enotni ceni 16 evrov, medtem ko bo cena od 7. oktobra dalje pa do tekme 20 evrov. Na voljo pa so tudi vstopnice v družinskem sektorju. jadranje - Na Ameriškem pokalu je Oracle premagal New Zealand, ki je že vodil v zmagah z 8:1 Katamarana sta v San Franciscu jadrala s hitrostjo tudi do 70 kilometrov na uro SAN FRANCISCO - Ameriška ekipa Oracle Team USA je v noči na četrtek osvojila najprestiž-nejšo jadralsko lovoriko na svetu, pokal Amerike. Posadka Oracla je povsem prevladovala v zadnjem plovu regate z najdaljšo tradicijo ter je novozelandsko posadko Emirates Team New Zealand ugnala s končnim izidom 9:8 v medsebojnih obračunih. Ekipa Oracla s skiperjem Jimmyjem Spithillom na čelu je ubranila lovoriko v že 34. izdaji najstarejšega nepretrganega športnega tekmovanja, za kar je morala čakati kar tri leta. Zadnja regata za pokal Amerike je bila namreč izpeljana leta 2010. Ameriška posadka, lastnik dragocenega futurističnega katamarana je ameriški milijarder Larry Ellison, je v zadnjem plovu za 44 sekund ugnala kivije ter osvojila jadralski sveti gral. Ekipa Oracla je uprizorila neverjetno vrnitev. Zaradi odločitve mednarodne žirije je regato začela z odvzemom dveh točk in precejšnjim zaostankom, Novozelandci pa so v tekmovanju na devet zmag že vodili za 8:1, ko je ameriška posadka, tudi po zaslugi menjave taktike (to vlogo je pri veličastnem preobratu opravljal britanski zlati olimpijec Ben Ainslie), uprizorila neverjetno vrnitev na meji mogočega ter dobila naslednjih osem plovov in se v vodah pred San Franciscom veselila veličastne zmage. Šele tretjič v zgodovini tekmovanja je zmagovalca odločila zadnja regata, pred tem se je ta jadralski obračun na podoben način končal v letih 1920 in 1983. «Fantje so pokazali izjemno veliko želje in volje. Ne bi si mogel želeti boljšega tekmovanja. To, da smo se vrnili po visokem zaostanku, je plod res fantastičnega ekipnega truda,» je po zmagi povedal Spithill, sicer Avstralec (v posadki Oracla je bil zgolj en Američan). Razumljivo so bili zelo razočarani v taboru novozelandske ekipe. «Ta razplet nas res zelo žalosti. Dali smo vse od sebe, a smo pač na nasprotni strani imeli Oracle, ki je jadral res dobro. Zaslužil si je zmago,» je povedal taktik poraženega katamarana Ray Davies. Ekipi sta jadrali z visokotehnološkima, 22 metrov dolgima katamaranoma. Po zalivu pred San Franciscom sta v zadnji regati pred več tisoč navijači redno jadrali s hitrostjo več kot 70 kilometrov na uro. Na koncu so bili bolj zadovoljni pristaši do- mače ekipe, ki bo tudi določila, kje bo potekal naslednji pokal Amerike in s kakšnimi plovili. Letos je tekmovanje sicer poželo številne kritike, saj so zahtevana plovila stala po sto milijonov dolarjev. To je zelo zmanjšalo število izzivalcev, bili so zgolj trije. / ŠPORT Petek, 27. septembra 2013 KOŠARKA - Trener Jadrana Andrea Mura analiziral Breg in Bor pred jutrišnjim začetkom deželne C-lige »Znanstvenik Metz 17 in lider Oberdan « V tem pripravljalnem obdobju se je Jadran trenerja Andree Mure kar nekajkrat srečal z Borom in Bregom. Svetoivansko in dolinsko moštvo začenjata konec tedna z nastopi v deželni C-ligi. Mura, ki je tudi sicer odlične poznavalec deželnega košarkarskega gibanja, ju je ocenil za nas. Z optimističnim pristopom, kot je v njegovem značaju. Začniva pri Bregu! Breg ima izkušeno ekipo ter šest, sedem res dobrih igralcev in odličnega Walterja Vatovca, za katerega je znano, da predstavlja kot trener dodano vrednost. Sigurno »velja« prva mesta v ligi. Po fizičnih sposobnostih, kilogramih in višini, je celo daleč pred vsemi. Praktično ima peterko okrog 195 povprečne višine. To je ekipa, ki bi jo tudi sam rad treniral, saj igralce poznam, še posebej sem seveda navezan na Spigaglio. Vsi so zelo dobri fantje. Vatovčeva roka se že pozna. Igrajo organizirano, zbrano, trdo. Breg ima dovolj adutov za prvenstvo na visoki ravni. Res ni šibkih točk? Zelo važen bo doprinos mladih, predvsem Gellenija in Crismanija. Ker je prvenstvo izjemno dolgo, šteje 18 ekip, torej 34 tekem samo v rednem delu, je treba računati z odsotnostmi in poškodbami. Že zdaj bodo morali še nekaj časa čakati na povra-tek poškodovanega Ciglianija, šuter-ja, agonista, odličnega branilca. Mladi morajo že v tem začetnem delu sezone izkoristiti priložnost, da se izkažejo, da pridobijo zaupanje trenerja in soigralcev. V tako dolgem prvenstvu preprosto ne bo dovolj igrati le s petimi, šestimi igralci. Vsaj onadva bosta morala konkretno prispevati k igri ekipe. Novost za gledalce v Dolini bo predvsem Metz. Metz je košarkarski znanstvenik, on razume košarko kot redko kdo drug. Včasih pušča vtis, da ni motiviran, da igra nekoliko lagodno, kar mu njegovo razkošno znanje tudi dovoljuje. V resnici igra z glavo. Vatovec ga je že treniral, ko je bil kadet pri Ginnastici. Že takrat je bilo pravi užitek gledati, kako »prebira« igro. Breg je pridobli res odličnega igralca. Čeprav je že igral v višjih ligah, ni solist, igra za ekipo, vedno da svoj doprinos tudi v obrambi. V tej ligi bo zelo nevaren tudi blizu koša, kot sicer tudi mnogi drugi zunanji igralci Brega. Spigaglia in Metz najbrž ne bosta dosegala po 30 točk na tekmo, ampak bo ekipa z njima še bolj solidna kot je bila lani. So mladi igralci Brega v perspektivi zanimivi tudi za Jadran? Vsi trenerji veliko pričakujemo od Gellenija. Igralca s takšnimi fizičnimi in tehničnimi značilnostmi že dolgo nismo imeli, če sploh kdaj. Va-tovec ga pozna, ga stalno zbada in stimulira hkrati. Luca ima soigralce, ki znajo igrati košarko in se bo od njih ogromno naučil. Če bo to znal izkoristiti, ne bo naredil enega, temveč kar tri, štiri korake naprej. Preidiva k Boru, tvojemu nekdanjemu klubu. Bor je pravo nasprotje Brega. Imajo dosti igralcev brez izkušenj kot nosilci igre. Razen Babicha, Boleta in Medna igrajo vsi na višji ravni šele prvo, največ drugo leto. Gre za »ga- ribaldinsko ekipo«. Zanjo je uprava izbrala pravega trenerja. Dean Oberdan sicer šele prvič trenira člansko ekipo, normalno je, da še ni popoln trener, vendar on vnaša v ekipo en-tuziazem, karizmatičnost, visoko stopnjo motivacije. On je že lider te skupine, kot je bil lider, ko je igral. Že zdaj opažam, da mu igralci sledijo. Do njih ima odličen pristop. Kaj lahko dosežejo. Ne zdijo se ravno najboljši ... Zelo važno je, da mladi igralci, kot so Favretto, Pertot in »naš« Da-neu, razumejo da igranje v članski ligi ni isto kot igranje med mladinci. Da ne igraš samo za igrat. V C-ligi si ne smeš privoščiti začetniških napak. Če bodo hitro vklopili in ekipi prinesli energijo, entuziazem in nepredvidljivost, bo imel Bor deset igralcev, bolj ali manj enakovrednih, bo lahko igral ostro obrambo in s tem kompenziral pomanjkanje točk v rokah. Šibka točka je ravno v tem, da nimajo denimo dveh zaključevalcev akcij v napadu. Babich bi, denimo, lažje prišel do meta z nami kot z Borom. Iz lige bodo letos izpadle kar štiri ekipe. Je to za Bor nevarno? Prvenstvo bo imelo tri kakovostne razrede. Najboljših pet, šest ekip je na ravni play-offa v naši ligi ali blizu njega. Sledi pet, šest ekip, ki imajo v svojih vrstah vsaka po nekaj špic. Massimiliano Spigaglia in Niko Daneu, iz Jadrana v vrste Brega in Bora kroma Prav toliko ekip se bo borilo za obstanek. Videl sem Romans in Foglia-no, prebral seznam igralcev Rorai-grandeja in Monfalconeja (druge ekipe iz Tržiča, prva je favorit Falconstar, op.ur.), nobena od teh ekip se mi ne zdi boljša od Bora. Morda po imenih igralcev Bor res sodi v najnižji razred, po tem kar sem videl pa bolj sodi v drugi razred. Pozitivna energija, ki jo izžareva, mu bo pomagala do zmag proti enakovrednim nasprotnikom. Če se jim bo po poti pridružil še kak boljši igralec, bodo še toliko boljši. A. Koren Bor Radenska Daniel Crevatin 1987 182 play Marko Meden 1986 184 bek Giacomo Norbedo 1994 200 krilo Andro Pertot 1991 184 bek Gabriele Vittori 1994 178 play Stefano Babich 1979 194 bek Ilja Kocijančič 1996 188 krilo Miran Bole 1987 190 krilo Alberto Favretto 1993 187 bek Niko Daneu 1994 196 krilo Dimitri Bocciai 1990 200 center Alessio Contento 1981 198 center Mattia Pizziga 1988 200 center Trener: Dean Oberdan; pomožni trener: Dejan Faraglia Breg Mattia Coretti 1996 180 krilo Erik Gregori 1996 180 play Matteo Metz 1988 190 play Luca Gelleni 1997 198 bek Giacomo Crismani 1997 183 play Alan Semec 1982 192 krilo Massimiliano Spigaglia 1978 202 center Patrik Mattiasich 1995 185 krilo Dominik Kos 1987 195 krilo Alberto Grimaldi 1988 192 krilo Andrea Cigliani 1988 195 bek Martin Sternad 1995 183 bek Trener: Walter Vatovec; pomožni trener Alessio Scala Basket day 1. krog deželne C-lige v Lignanu Sobota, 28.9.: ob 15.00 Codroipese -Baloncesto Isontina; 17.00 Monfalcone -Fagagna; 19.00 Breg - Falconstar Tržič; 21.00 UBC Videm - Centro sedia. Nedelja, 29. 9.: ob 11.30 Servolana -Cervignano; 15.00 Roraigrande - Romans; 17.00 San Daniele - Bor Radenska; 19.00 Tarcento - Don Bosco; 21.00 Tagliamento -Goriziana. V zaključni četveroboj se uvrstijo zmagovalci četrtfinala play-offa (osem najboljših ekip). Iz lige izpadejo štiri ekipe, dve direktno, dve preko play-outa. ODBOJKA - Sodelovanje na ženskem področju na Goriškem Zdaj imajo piramido Sodelovanje, ki so ga na odbojkarskem področju vzpostavila vsa naša goriška društva, bo morda dal novega zagona tudi ženskemu sektorju. Tako je prepričan predsednik ŠZ Soča Fabio Tommasi. Projekt Go-volley je načelno že nekaj let deloval pod skupnim okriljem naših društev, vendar je bila povezava ohlapna, vso breme pa na ramenih le peščice odbornikov, na mladinskem področju pa je vsak deloval sam zase. Letos so društva sestavila piramidalno strukturo, njene rezultati pa naj bi bili bolj dolgoročni. »Cilj je, da bi se v bližnji prihodnosti spet povzpeli na deželno raven,« pravi Tommasi. Naša ženska odbojka na Goriškem bo v novi sezoni štela tri ekipe v 1. diviziji. Vodilna bo še naprej ekipa Govolleyja, ki jo bo tudi v novi sezoni vodila Paola Uršič, pomagala pa ji bo Urška Vrečko (obe sta novopečeni mamici, kljub temu pa sta sprejeli zahtevno nalogo, lahko jima le čestitamo!). Ogrodje ekipe je nekoliko spremenjeno, v njej ne bo več niti Isabel Mania, ki bo igrala s Torriano v D-ligi. Drugo ekipo bo Ekipo Govolleyja bo tudi v novi sezoni vodila Paola Ursič kroma upravljal OK Val (rekreativke, trener Boris Jelavič), tretjo - mladinsko - pa Soča (trener Lara Vizintin s pomočjo Marka Černica in Matije Cotiča). Gibanje bo lahko računalo tudi na dve ekipi under 16, na starejšo pod okriljem Soče (to bo prava združena ekipa) in mlajšo v režiji Olympie. OK Val bo skrbel za ekipi under 13 in under 12. Vse ekipe bodo lahko trenirala trikrat na teden, da bi zadostile mini- malnim standardom za igralski razvoj deklet. »Delovanje bo odslej bolj racionalno, stroški bodo manjši, delalo se bo bolj kakovostno,« je prepričan Tommasi, ki ugotavlja, da so z novimi prijemi zadovoljni tudi starši. Ali bo naša ženska goriška odbojka spet zaživela (še vedno se z njo ukvarja premalo odbornikov), pa bo seveda pokazal čas. (ak) NAMIZNI TENIS Micolaucicheva dvakrat prva Minuli konec tedna je bil v Červinjanu prvi deželni turnir, na katerem je tekmovalo kar nekaj krasovk in krasovcev. Med kadeti se Kevin Bruni ni prebil iz skupine, Alessio Stibiel pa je šele v polfinalu izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu Bressanu. Naposled je zasedel četrto mesto. Pri mladinkah je Claudia Micolaucich premočno zmagala. V edini skupini je zlahka odpravila vse nasprotnice in osvojila zlato kolajno brez izgubljenega niza. Med under 21 sta se Simone Giorgi in Tom Fabiani uvrstila na 3. oz. 4. mesto. V moški kategoriji Over 2000 je največ pokazal Livio Tagliapietra, ki je po kvalifikacijah premagal boljše kvotiranega Sandrina in nazadnje obstal v osmini finala. V moški kategoriji Top 2000 pa je najdlje uspelo Fabianiju z uvrstitvijo med najboljših šestnajst. Nastopili so še Malor-gio, Stibiel, Bole in Rotella. V 5. kategoriji je Fa-bris končal nastop že v skupini, Corbattiju pa je preboj uspel, a izgubil naslednji dvoboj. Mico-laucicheva je zlato kolajno osvojila tudi v 3.-4.ka-tegoriji. Nasprotnicam je pustila le drobtinice ter zmagala v finalu proti Previsti (3:1). Isabella Tor-renti je obstala v skupini, Monica Mosetti pa v 1. krogu na direktno izpadanje. (R) ŠAH Tržaški SST ustanovil kraško sekcijo Pri tržaškem društvu SST 1904 so ustanovili kraško sekcijo, ki bo združevala vse mlade slovenske šahiste s tržaške in goriške pokrajine, ki so dotlej nastopali za različna društva. Sekcija bo delovala na Krasu pod mentorstvom ivaditeljev Mitje Petarosa, Aleksandra Uršiča in Marka Oblaka, kot člani društva pa bodo naši ša-histi imeli tudi možnost, da obiskujejo tržaški sedež in se udeležijo pobud, ki jih prireja SST. Ob ustanovitvi so priredili tudi turnir, ki se ga je udeležilo kar 36 šahi-stov. Zmagal je Aleksander Uršič iz Sežane (5/5), v močni konkurenci pa je odlično drugo mesto dosegel Enrico Genzo (4/5), celo pred prekaljenima šahistoma, kakršna sta Masella in mojster Severino Stantič. Od ostalih gre poudariti dober izid Mateja Grudna (6.meesto, 3,5/5) in najmlajše udeleženke, Martine Gruden (letnik 2004, 3/5), ki se je povzpela kar na 11. mesto in je bila tako tudi najboljša izmed dvanajstih nastopajočih deklet. Na turnirju so nastopile tudi gostje iz Taormine, ki se ta-čas mudijo v Trstu, kjer so jih sprejele so-vrstnice zavodov Prešeren in Zois. Jutri pa se bo v Budvi začelo evropsko mladinsko prvenstvo. Udeležila se ga bo tudi naša mlada šahistka Lejla Juretič z Devinščine. (Marko Oblak) Kolesarji SK Devin dosegli dobre uvrstitve Na 3. preizkušnji za Trofejo »Junior Cross«, ki jo je priredil UC Caprivesi (98 kolesarjev), so kolesarji SK Devin dosegli naslednje uvrstitve, G1: 10. Emil De Luca; G2: 3. Daniele Cucumazzo; 4. Petra Godnič (1. med dekleti); G3: 10. Vanja Ra-žem; 13. Alessia Mastrangelo (2. med dekleti); 15. Tilen Scatizzi G4: 1. Noel Boneta; 13. Mattia DiBiagio. G5: 3. Peter Chenda 10. Tarek Nelson; 15. Thomas Balzano; G6 9. Jan Godnič. Začetniki: 15. Max Zannier; 16. Ruben Leniša; 19. Ivan Braico; 23. Jarno Zannoni Ü] Obvestila ŠD KONTOVEL - odsek za ritmično gimnastiko vabi deklice od drugega letnika vrtca do drugega razreda osnovne šole na treninge ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30 v telovadnici na Kontovelu. AŠZ GAJA - orientacijski odsek prireja v nedeljo, 29. septembra v Dolini tekmo v orientacijskem teku po vaških ulicah in okolici, veljavno za Deželno prvenstvo "Mestna jedra". Prijave so možne še v nedeljo zjutraj, do 9.30 oz. do razpoložljivosti kart. Vse informacije na spletni strani www.origaja.it 5 .--J K' ■■ JFi V ■ r-l • ■ i \ _ 7, . ■ .j ■ ■ šepet uli Petek, 27. septembra 2013 ce ontecchi Preblisk tedna - Preblisk tedna Kdo ni naročen na Primorski dnevnik? (osupljiva odkritja o vidnih članih naše manjšine) Poletje je tam nekje daleč za nami in spet je z vami petkova mladinska priloga Primorskega dnevnika. Šumenje bo tudi v naši drugi sezoni nadvse glasno. Za vas že pripravljamo številna presenečenja. Začeti pa smo želeli s številko posvečeno Slo-festu. Skupno delo in prizadevanje v hiški Primorskega dnevnika sta nas povezala do take mere, da je skoraj vsak izmed nas med pisanjem člankov večkrat zapisal stavek: »Slofest je tudi to ...« Naslov strani je bil tako rekoč torej že nekako na dlani. Ne preostane nam drugega kot vam zaželeti prijetno branje seveda z upanjem, da nas boste tudi letos tako prisrčno in pozorno spremljali kot ste nas do sedaj. Kaj pa o Slofestu menijo mladi italijanski obiskovalci, tisti, na katerih sloni prihodnost mesta v zalivu in torej tudi italijansko-sloven-skih odnosov? Poiskali smo dva mladeniča, ju povprašali o »bolestih in prelestih« prireditve ter odgovore prevedli v slovenščino za naše bralce. Jan Grbec, 26 let Diplomiran na konservatoriju Tartini Kako si doživljal Slofest oziroma prireditve, katerih si se udeležil? Vse skupaj je bilo zelo lepo, všeč mi je bila atmosfera. Tudi lokacijo ocenjujem pozitivno. Ljudje so bili prijazni in konstruktivni. Še bolj pa mi je bilo všeč, ker sta imela poseben prostor glasba in fotografija. Fotografska razstava je nudila dobro iztočnico, glasba pa je bila itak protago-nistka sobotnega popoldneva. Predvsem zbor Bodeča Neža je res dobro zapel. Si v ponudbi kaj pogrešal, bi kaj dodal? Verjetno bi dodal kak prigrizek. Morda tudi šotor ni bil Kateri je pomen takih dogodkov za Trst? Gotovo gre za pomemben korak na poti kulturne integracije med italijanskim in slovenskim narodom. Glasba ima od nekdaj tudi funkcijo združevanja in razglašanja miru, vse kar torej sledi tej liniji je odlično. Če se preda besedo glasbi je to gotovo nekaj dobrega. Nedvomno ima Slo-fest poleg umetnostne vrednosti predvsem socialno nalogo. Valerio Tesser, 17 let Dijak na poklicnem zavodu Ad formandum Kako si doživljal Slofest oziroma prireditve, katerih si se jih udeležil? Slofest sem doživljal z očmi gledalca. Čeprav so ga letos priredili prvič je bilo dogajanje zelo bogato in dobro organizirano. Bilo je lepo predvsem zaradi tega, ker se je slovenska manjšina izkazala za zelo odprto. Čutiti je bilo željo, da bi ljudje spoznali njeno kulturo in tradicijo. Ogledal sem si gledališko predstavo Vesne Guštin in Lare Komar, ki je bila zelo zabavna in obenem po- idealen kraj za glasbeni koncert, precej se je slišalo klepetanje množice. Če pa bi imeli še pravi klavir bi bilo super. Kljub temu pa je bilo vse skupaj zelo lepo. vila tipično slovensko hrano in slovensko zgodovino. Poleg tega sem se udeleži tudi koncerta projekta Carminaccordion, ki je izvedel pesmi iz Carmine Burane in plesa Daše Grgič. Koncert je bil lepo pripravljen in izveden, ples pa je dodal nekaj originalnosti in čustev festivalu. Si v ponudbi kaj pogrešal, bi kaj dodal? Lepše bi bilo, če bi bila tudi kakšna stojnica s tipično slovensko hrano, saj je tudi ta del kulture. Drugače nisem pogrešal ničesar. Kateri je po tvojem mnenju pomen takih dogodkov za Trst? Pomen Slofesta za Trst je bil predvsem v tem, da so se Slovenci predstavili Tržačanom kot odprta skupnost in ne kot zaprt krog, kakor se nekaterim včasih zdi. Poleg tega je tale pobuda dala možnost ljudem, da spoznajo Slovence, ki so jim bližnji. Poglej, poglej kdo vse tu mimo gre... Naše radovedne šumovske oči so bile na Slofe-stu še posebno aktivne. Pisano množico obiskovalcev smo vneto in pozorno opazovali. Sestavili smo tako pravcato „malo enciklopedijo", s katero smo poskusili zajeti nekaj primerkov tipične slofestove favne. Zbirateljica promocijskega gradiva Zbiratelja oz. zbirateljico promocijskega gradiva (beri: gadgetov) lahko opazimo že od daleč. Njegov korak je hiter in odločen. Ne pustite pa se prevarati: navidezna brezbrižnost je natanko premišljena. Sproščeni hoji se dodaja oster vid, kateremu nič ne uide. Ulico Cassa di Risparmio je po vsej verjetnosti že večkrat prehodil, da bi si lahko ustvaril vsaj približno sliko ponujenega blaga vsake stojnice. Po začetnem ogledovanju se začne pravi lov na spominke. Zgibanke, oglaševalni material, opisi, letaki, knjižice s programom ... Prav nič mu ni ušlo. Razlikovati je sicer treba med priložnostnimi in manj zahtevnimi zbiratelji ter med zagrizenimi »pohodniki na gradivo«. Skoraj vsakemu pripadniku te kategorije pa se pogled še posebno zaiskri ob gradivu, ki ni samo papirnato. Predmeti kot so lahko svinčniki, peresa, nalepke ipd. so mu v posebno veselje, saj jih bo lahko uporabljal ob različnih priložnostih. Skoraj nikoli ni slabo razpoložen, če pa ga boste ujeli v enem izmed teh redkih trenutkov, ga je zelo lahko spet spraviti v dobro voljo. Z besedo »gratis, zastonj« bo vsa njegova naklonjenost ponovno vaša. festa ali pa pri njem soudeleženi na takšen ali drugačen način. Nekateri jim pripisujejo premajhno dozo kritičnosti, češ da je po njihovi oceni vse, kar se dogaja pri nas lepo in zanimivo. Označuje pa jih velik optimizem in neusahljivi zalogaj pozitivnega elana ne glede na njihovo starost. »Stebri manjšine« so torej v pravo veselje vsakega dežurnega stojnice. Spomini, anekdote in njihov nasmeh imajo namreč blagodejne učin- ke tudi na najbolj utrujenega in stresiranega stražarja hiške, ki je že več ur presedel na hladu vetrovne ulice. Zaslužijo si torej čisto posebno mesto v naši mali enciklopediji, tudi ker ga v naših srcih že imajo. Jolly ali neznanka Steber manjšine Pri opisu sledeče kategorije bi bilo bolj pravilno uporabiti množino: stebri manjšine. Vedno prisotni, delavni in aktivni ne zamudijo niti ene prireditve naše skupnosti. Vidite jih lahko kratko-malo povsod. Veliko izmed tistih, ki sodijo pod to oznako, so bili med samimi organizatorji Slo- Turisti, Italijani, ki se učijo slovenščine ali pa tudi člani naše manjšine, ki so aktivni le v določenih krogih ... Pripadnike te kategorije je najtežje opisati, saj so si med sabo zelo raznoliki. Nekateri so na Borzni trg prišli čisto po naključju in jih je pisano dogajanje spodbudilo, da so nekaj njihovega časa čisto nepričakovano posvetili spoznavanju slovenske komponente italijanske države. Drugi pa so prišli namensko. Radovednost o tem kaj se skriva za domiselnim plakatom s fantkom, punčko in metulji, je bila prevelika. Lahko bi jim rekli celo, da so neke vrste sadovi Slofesta: pritegnilo jih je namreč množično rojenje dogodka in so torej tudi sami želeli biti zraven. Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Hvala, Trst! Šumovci ne moremo reči, da se v mestu ne počutimo doma. Tokrat smo se iz Ul. Montecchi za nekaj dni preselili v Ul. Cassa di Risparmio v samo srce mesta. V hiški Primorskega dnevnika je bilo cele tri dni vse živo: vrstili so se slovenski in italijanski obrazi, ni manjkalo niti radovednih turistov. Kaj je velik tridnevni praznik pomenil za Slovence v Italiji? Prišli so Tržačani, prišli so Krašev-ci, prišli so Brežani, prišli so Goričani ... Na Slofest so prišli vsi, ki jim naša narodna skupnost nekaj pomeni. Preplavili smo Trst in dokazali, da v mestu še vedno utripa tudi slovenska stvarnost. Da se lahko sprehajamo po ulicah in ljudi pozdravljamo v slovenščini, da lahko za vogalom srečamo znanca ali prijatelja in se nam to zdi nekaj samo po sebi umevnega; da ob vsem tem ne začutimo ničesar tujega v srcu, ampak nam iz mesta sije toplina, v kateri se prijetno zrcali slovenski del Trsta. Slofest je bil vse to: tri dni se je morje prijetnejše lesketalo v soncu, nebo je bilo bolj modro in toplo, tržaške ulice so se smejale, ko so se po njih podili in sprehajali ljudje, ki so se po toliko letih mogoče spet počutili doma. Nekdo je rekel, da je vzdušje podobno prvemu maju, kdo drug je trdil, da lahko roj slovenskih dogodkov primerjamo s padcem berlinskega zidu. Za nekaj smo lahko prepričani: metulji, ki so krasili letake Slo-festa so zadeli bistvo. Roj dogodkov je poletel in razpršil ljudi po Borznem trgu in srcu mesta: metulji glasbe, literature, gledališča, slikarstva, fotografije, športa, šole, izobraževanja in raziskovanja se niso zaleteli samo v nešteto slovenskih obrazov, ki smo jih lahko srečali po mestnih ulicah; s svojo profesionalnostjo in eleganco so očarali tudi italijansko in širše občinstvo. Kdor pa je na Slo-festu pogrešal kraški pršut in domačo kapljico, je mogoče končno prišel do spoznanja, da sloven- ska stvarnost sega širše od kraških osmič in turističnih kmetij. Ob bučnem odme-vanju Vrabčeve Zdravi-ce, mogočnosti Carmi-nAccordiona v velikem šotoru na Borznem trgu ali občutenem Vstajenjem Primorske pod lokalom Da Pepi, ki nas spominja (in opominja) na tragično družinsko zgodbo Tomažičev, ki je globoko zasidrana tudi v zavesti mlajših generacij, je moral marsikdo zadržati solze. To je najbolj jasno sporočilo, da se tam počutimo doma. Združeni pevski zbori, ki sicer pojejo na visokem nivoju, vendarle niso zbori iz opere: peli pa so na Borznem trgu in na odru so bili obrazi naših prijateljev, sorodnikov ali znancev. Nismo potrebovali gostovanja: dovolj je bilo, da združimo moči. In tako je Slofest uspel. Z združenimi močmi, požrtvovalnostjo in ponosom nad kulturo, ki jo imamo doma. Zahvala gre vsem organizatorjem, ki so od prvega dne, ko se jim je porodila zamisel za ogromen roj dogodkov, verjeli v drzen in pomemben projekt in z njim tri dni očarali naše mesto. ...Pa še nekaj: hvala, Trst! M / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. septembra 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il Segreto 16.55 Talk show: Po-meriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un al- tro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Serija: Baciamo le mani, Palermo - New York 1958 23.00 Talk show: Matrix O Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Tale e qua-le show 23.25 Aktualno: Tv7 6.55 Nan.: Friends 7.50 Nan.: La vita se-condo Jim 8.45 Nad.: Tutto in famiglia 9.45 Nad.: Royal pains 10.35 Nad.: Dr. House -Medical Division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nad.: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Nan.: Two Broke Girls 16.00 Nan.: How I met your mother 16.55 Nan.: Community 17.50 Nad.: Mike & Molly 18.15 Show: Si salvi chi puo 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 7.00 Risanke 8.20 Art Attack 8.40 Nan.: Heartland 9.25 Nan.: Settimo cielo 10.05 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.50 20.30, 23.30 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nad.: NCIS 21.00 Nan.: Una mamma imperfetta 21.10 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.55 Nan.: Bates Motel 23.45 2Next - Economia e futuro 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 8.00 Agorà 10.00 Mi manda Rai Tre 11.10 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidia-no 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledi Rai Player 15.05 Tgr Prix Italia 15.40 Nan.: Le nuove av-venture di Flipper 16.25 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Simpatiche ca-naglie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Film: Iron Man (akc., i. R. Downey Jr., G. Paltrow) 23.40 Film: The Chronicles of Riddick La l LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Senza via di scampo 23.20 Nad.: Fast Forward ^ Tele 4 21.05 Film: Qualunquemente 22.55 Reportaža: Correva l'anno u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 9.00 Nan.: Siska 10.00 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Dnevnik. Vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.35 Nan.: My life 16.05 Film: La storia di Ruth 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.25 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Aktualno: Quarto Grado 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Bor-go Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio News 16.30 Dnevnik 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Cal-cio.Puntozero 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved Jr Slovenija 1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.10 Risanke, otroške nan. in odd. 12.00 Sveto in svet 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.35 Polnočni klub 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Kaj govoriš? 16.00 18.35 Risanke 16.05 Odd.: Sprehodi v naravo 16.20 Nad.: V boju s časom 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Za-pojte z nami 17.35 Dok. film: Rezija - ta rožna dolina 18.25 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Legende velikega in malega ekrana 21.05 Slikovitih 55 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.15 Dobro jutro 12.55 19.00 Točka 14.10 Prisluhnimo tišini 14.40 Alpe-Donava-Jadran 15.25 Žogarija 16.00 Kolesarstvo: SP, U-23, cestna dirka, vključitev v prenos 17.30 Migaj raje z nami 18.05 Osmi dan 18.40 Knjiga mene briga 20.00 Dok. odd.: Šifra - Alja-ški psi 20.50 Nan.: Moja družina 21.25 Nad.: Skrivnost jezera 22.25 Film: Demoni preteklosti Slovenija 3 6.00 19.55, 22.00, 23.25 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 Aktualno 8.00 9.30 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 9.40 Slovenska kronika 10.00 17. redna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 19.30 21.55, 23.30 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 22.35 Aktualno 20.15 23.10 Tedenski pregled 20.30 Poslanski premislek 20.40 Slovenci Evropejci 21.30 22.50 Žarišče 22.05 Prava ideja 23.40 Odmevi Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 City folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Film: Bac-kroads 17.00 Mediteran 18.00 Fens 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Potopisi 20.30 Le parole piu belle 21.00 Eliot Ness contro Al Capone 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Blue Hole 23.30 Avtomobilizem 23.45 Kino Premiere Tv Primorka 8.00 19.30, 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostra-ni 8.3510.00, 16.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 16.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Videostrani 17.30 Primorska znamenja 20.00 Na Postojnskem 20.30 Med nami 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 8.35 16.45 Nad.: Vihar 9.25 10.35, 11.45 Tv prodaja 9.40 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.50 15.50 Nad.: Rožnati diamant 12.00 17.55 Serija: Divja v srcu 12.55 Nan.: Trafika 13.30 Nan.: Naša mala klinika 14.25 Nad.: Mladi zdravniki 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR -vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Film: Dovolj mi je (i. J. Lopez) 23.05 Eurojackpot Kanal A 6.55 Risane serije 7.50 Nan.: Jimova družina 8.15 Faktor strahu ZDA 9.1012.55 Nan.: Policisti v Los Angelesu 10.00 17.05 Serija: Puščica 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.45 Nan.: Šola za pare 14.15 19.25 Nan.: Veliki pokovci 14.45 Film: Ko smo bili odrasli (kom.) 16.3018.00, 19.55 Svet, Novice 16.35 Nan.: Bedarije mojega očeta 19.00 Nan.: Dva moža in pol 20.05 Film: Sherlock Holmes 22.30 Film: Krvavi šport RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Franja Bojc Bidovec: Ni neskončnih poti -10. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Čisto blizu nas; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; HM Petek, 27. septembra US] Rai 4, ob 23.10 Diary of the dead. Le cronache dei morti viventi ZDA 2007 Režija: George A. Romero Igrajo: Michelle Morgan, Joshua Close, Shawn Roberts in Scott Wentworth Jason perspektivni filmski talent, se je s prijatelji podal v gozd, da bi posnel neko horror zgodbo. Preko radia skupina izve, da človeštvu grozijo strašni mrtveci. In prav ti zombiji se na lepem pojavijo tudi pred objektivom kamere študentske ekipe. Ta pa se ne da in kljub vsemu nadaljuje s snemanjem čudnih prišlecev. Nadebudni filmarji pa kmalu ugotovijo, da je napočil konec sveta, ki ga zdaj preplavljajo tolpe lačnih mrličev, ki jim najbolj tekne živo človeško meso. Dnevnik živih mrtvecev je peti del avtorjeve sage o koncu sveta, ki pa hkrati uvaja novo, tako, ki nas seznanja z apokaliptičnim Romerom, kakršnega še nismo spoznali. 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euro-regione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Poletni mix; 9.35 Ap-puntamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Classifica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 15.00, 19.00, 20.00, 21.30, 23.00 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 Mi ritorni in mente; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Nova elektronika. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Eppur si muo-ve; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sobota, 28. septembra 2013_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V, Ob koncu tedna bo nad našo deželo v prizemlju dotekal vlažen jugozahodnik. Vremenska slika bo zato precej negotova. V nedeljo pa nas bo dosegla izrazitejša vremenska fronta. Po vsej deželi bo pretežno do povsem oblačno vreme. V hribih se bo čez dan pojavljal zmeren dež. Tudi ponekod v ravninskem pasu bo lahko občasno deževalo. Zlasti ob morju pa bodo možne tudi delne razjasnitve. Danes bo oblačno, zjutraj in deloma dopoldne bo občasno še rahlo deževalo, popoldne pa bodo padavine povečini ponehale. Hladneje bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 13, na Primorskem okoli 15, najvišje dnevne od 12 do 16, na Primorskem do 22 stopinj C. Prevladovalo bo oblačno vreme z možnimi rahlimi padavinami, ki bodo verjetnejše v Predalpah. Ob morju in v gorah bodo možne razjasnitve, zlasti na območju Trbiža. Jutri bo pretežno oblačno in povečini suho. V nedeljo bo oblačno, občasno bo deževalo. Ekspresni polet na mednarodno vesoljsko postajo MOSKVA - Ruska kozmonavta in ameriški astronavt so po ekspresnem poletu, ki je trajal manj kot šest ur, dosegli Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Njihova vesoljska kapsula sojuz je na njej pristala včeraj zjutraj, so sporočile pristojne ruske oblasti. Kapsula z Olegom Kotovom, Sergejem Rjasanskim in Michaelom Hopkinsom je proti vesolju z vesoljskega izstrelišča Bajkonur v Ka-zahstanu poletela ponoči. Gre za šele tretji primer ekspresnega poleta soju-za s posadko, ki ga omogoča nova navigacijska tehnika. Poprej je potovanje na ISS trajalo skoraj dva dneva. Na ISS na višini okoli 410 kilometrov trenutno že delajo trije astronavti - Američanka, Italijan in Rus. S prispelo trojico je posadka zdaj znova v načrtovani šestčlanski zasedbi. Francoski alpinist na ledeniku Mont Blanca našel pravi zaklad ALBERTVILLE - Mlad francoski alpinist je na ledeniku Mont Blanca našel zaklad v obliki več dragih kamnov. Kot domneva francoska policija, so tam najverjetneje pristali po strmoglavljenju enega od dveh indijskih letal pred približno pol stoletja. Pošteni alpinist je zbirko draguljev, smaragdov, safirjev in rubinov v začetku meseca predal žandarmeriji v mestu Bourg-Saint-Maurice. Njihovo vrednost je lokalni draguljar ocenil na med 130.000 in 246.000 evrov. V primeru dragih kamnov bodo sedaj francoske oblasti vzpostavile stik z indijskimi in poskušale najti lastnika. Če to ne bo uspelo, člen zakona določa, da jih lahko vrnejo alpinistu. NE BITI BITI ZAŠČITENI ■ BITI UDOBNI ■ BITI SVOBODNI s preprostim in transparentnim z dobro delujočo storitvijo upravljanjem položnic nedaleč od doma z najustreznejšo rešitvijo glede na vaše potrebe estpiu Q 3 S en sam dobaviti ž) en sam dobavitelj za elektriko in plin Ulica IX Agosto 15 | 34170 - Gorica | info@estpiu.com | www.estpiu.com t'800^993189