92* št. 5. leto Poštnina pavsafirana. Posamezne številke 1 D3n. V Ljub!ianlf v petek 21. aprila 1922J Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust V«*»W ta®*, atczu' «*>d POŽtninc prog(o’ v Ljubljani. Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 36° Uprava: rg & Telefor. 44, vpisi se ne vračajo, jem je priložiti znamk# za odgovor. BOK KONFERENCA. Rusko-nemllki dogovor pred velepo-sianiSko konferenc©. SOVJETI NA.? PRIZNAJO NAČELA CANNEŠKE KONFERENCE. — POZIV NEMČIJI ZA RAZVELJAVLJENJE RUSKO - NEMŠKEGA DOGOVORA. Praga, 20. aprila. (Izv.) Češkoslovaški tiskovni urad poroča iz Genove: Danes so se pri LIoyd Georgu sestali zastopniki zavezniških držav, vštevši malo antanto in Poljsko. Italijanski zunanji minister Schanzer je poročal o Pogajanjih z nemškimi delegati. Na Podlagi včerajšnjih porazgovorov so Nemci sporočili Lloyd Georgu, da bi sami sicer raje razveljavili pogodbo z Kusi, da jih pa Rusi niso hoteli odvezati sklenjenih obveznosti. Zaradi tega so Nemci sprejeli drugo eventuelnost se ne bodo več udeleževale razprav v komisiji za ruske zadeve. S tem so Polnjeni pogoji zaveznikov za seje Prve podkomisije, ki se sestane v petek Popoldne brez nemških delegatov. Za danes popoldne se pričakuje odgovor ruske delegacije na zahtevo zaveznikov. s fem odgovorom se bo jutri ba-vila podkomisija. Pariz, 20. aprila. (Izv.) Francoski ministrski predsednik Poincare zaprosil vse zavezniške države, a skupno s Francijo izroee rusko-Jttnški dogovor veleposlaniški konferenci. To postopanje je razumljivo, bko se pomisli, da preti rusko-nem-slci dogovor repar. komisiji odtegniti del dohodkov, s katerimi more ta razpolagati na podlagi versaillske jnirovne pogodbe in bi megel tudi kršiti čisto politične določbe te pogodbe. Ministrski predsednik Poin-carč je dal Barthouju navodila glede nastopanja, ki se ga bo držala francoska delegacija še nadalje. Ker se obrača protest zaveznikov le proti Nemčiji, se francoska vlada ne protivi, da bi se obnovili razgovori z ruskim; sovjp.ii. toda pnd pogojem, da sovjeti priznajo rscebi cannske konference. Ako so zastopniki sovjetov ne bodo držaii pogodbe, ki so : jo sklenili z antanto glede določb, ki ! so skladne 7. onimi, ki jih vsebuje j rusko - nemški dogovor, se franco- ! ska delegacija ne more udeleževati posvetovanj v ruskih zadevah in bo odrekla svoje sodelovaje. Barthou je ministrskemu predsedniku Poin-careju potrdil prejem navodil in izjavil, da se popolnoma slrinja s tem, da ne prepusti nobenega popuščanja glede načel cannske konference. sananaa—aw—at——aaairane mmmmmawaa—i SeMš®? Vadav v Zagrebu. Zagreb, 20. aprila. (Izv.) Češkoslovaški senator Vaclav Klofač se povrne v soboto iz Dalmacije in ostane v nedeljo v Zagrebu, kjer bo na sestanku zaupnikov narodne socijalistične stranke v Zagrebu predaval o zgodovini in načelih narodnega socijaliztna. V ponedeljek se odpelje Vaclav Klofač v Ljubljano. gšedukce»a s Pariz, 20. aprila, (tev.) Francoski ministrski predsednik Poincare je ministrski svet poučil o korakih, ki jih je podvzel snoči pri vladah zavezniških držav in male antante, od katerih je zahteval, naj se sporazumelo glede tega, da pošljejo Nemčiji nujni poziv za razveljavljenje rusko - nemškega dogovora. Veleposlaniška konferenca, kateri je bi-io vprašanje predloženo, bi mogla sprejeti navodila zavezniških držav, da sestavi besedilo, poziva. Naknad-sankcija blodenj nemške države prekoračuje pravice genovske gospodarske konference, ker pomeni ra-pallski dogovor kršitev versaillske mirovne pogodbe, ki v Genovi ne sme priti v debato, in se zadeva vprašanj reparacij, ki se tudi ne smejo obravnavati na tej konferenci. Seveda bodo diplomatični koraki, ako Nemčija prizna razveljavljenje dogovora, cdslej brezpredmetni. in Boisariia. Angleški premier © s&uadli. Genova, 20. aprila. (Izv.) Llovd George _ je_ izjavil novinarjem, da Smatra incident, ki ga je izzvala jiemško - ruska pogodba za odpravljen. Ravnotako upa, da bo odgovor Ruskih delegatov zadovoljiv. Izjavil 1® nadalje, da ga je vest o rusko -®emški pogodbi neprijetno dirnila, pa upravičeno smatra, da se nem-delegacija ne bo več udeležena sej podkomisije za ureditev ru-*Klh zadev. Bili sta namreč samo dve možnosti za rešitev krize: Ali razveljavljenje rusko - nemške pogodbe, ali pa neudeležba Nemčije na sejah politične komisije. Nemci bodo po mojem mnenju pristal? na drugo možnost in je s tem incident poravnan. Lloyd George je še nadalje izjavil, da smatra postopanje Nemčije za nelojalno in da bo njena zavrnitev dobro uplivala na nadalnji potek razprav. (Natančnejše poročilo priobčimo jutri. Op. ured.) (Spomenica mednarodne zveze sim-kovnih organizacij. Genova, 20. aprila. (Izv.) Gospodarski pododsek, ki je včeraj popoldne zboroval pod predsedstvom Colrata, Je med sejo sprejel odposlanstvo mednarodne zveze strokovnih organizacij. Jouhaux je izročil pododseku sklepe, katere je sprejela delavska konferenca, ki zboruje tu od 15. t. m. Ti sklepi ob- jajo gospodarski nacijonalizem, zahtevajo emisijo mednarodnega posojila in izbris vojnih dolgov, se izrekajo zoper možnost gospodarske obnove Evrope na podlagi izključno kapitalističnih sil in zagovarjajo zakon glede osemurnega delavnika. uradnistva v SlovenilJ!0 Beograd, 20. aprila. (Izv.) Danes popoldne je bila seja finančnega odbora. Najprej so razpravljali o redukciji uradništva oddelka ministrstva za pravosodje v Ljubljani, pri čemur so slovenski poslanci vztrajno zahtevali, da je treba počakati povratka pravosodnega ministra. Večina odbora je odklonila ta predlog in je sprejela poročilo i sekcije, po katerem se v Sloveniji od j 1250 sodnih uradnikov odpusti 2S6 j uradnikov. Vsled tega sklepa odbora i so slovenski poslanci Pušenjak, dr. Korun in Rajar zapustili dvorano kot znak protesta. Finančni odbor je vseeno nadaljeval sejo in je razpravljal o proračunskih dvanajstinah za maj in junij. Razvila se je daljša debata, vendar pa ni prišlo do nobenega sklepa. RAZDELITEV DRŽAVE NA OKROŽJA. Beograd, 20. aprila. (Izv.) Za denes ob treh popoldne je sklitana seja ministrskega komiteja, da izdela načrt o razdelitvi države v okrožja. Kakor še doznava, pride najprvo na vrsto Srbija. DRŽAVNI PRORAČUN. Beograd, 20. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je prva sekcija finančnega odbora končala razprave o državnem proračunu za leto 1922. Sklenila je zakonski predlog takoj predložiti plene-mu odbora, kjer bo trajala razprava približno do 15. maja. Nato pride zakonski predlog pred narodno skupščino, ki ga mora rešiti'do 1. julija. DAVIDOVIČ V ZAGREBU. Zagreb, 20. aprila. (Izv.) Včeraj je načelnik demokratske stranke Ljuba Davidovič, s katerim so prišli v Zagreb tudi poslanci Miloje Jovanovič, Bora Popovič, dr. Dušan Pešič in Kosta Timotijevič, ves dan razpravljal s tukajšnjimi člani demokratske stranke in se je informiral o položaju v deželi ter o raznih političnih in gospodarskih vprašanjih. Ob osmih zvečer je bil v Grand hotelu prijateljski večer. Danes ob petih popoldne so se beograjski politiki udeležili seje tukajšnjega krajevnega odbora demokratske stranke. Razgorori % Kalilo m takojšno izvedbo rapaiiskesa dogovora. N1NČIČ BO MORAL POGAJANJA POTEKAJO NEUGODNO. - DEMISIJONIRATI. Beograd, 20. aprila. (Izv.) Naši delegaciji v Santi Marghareti je bil poslan Poseben kurir z novimi novodili, po Katerih naj se ravna dr. Ninčič pri nadaljnjih pogajanjih z Italijo. Naš zunanji minister je dobil striktna navodila, ^a se ima držati rapallskega dogovora da absolutno ne sme popustiti, četudi pride do tega, da pride zadeva Pred zvezo narodov. Zagreb, 20. aprila. (Izv.) »Slobod-na Tribuna« poroča iz Beograda, da se te včeraj govorilo v političnih krogih 0 morebitnem padcu zunanjega ministra dr. Ninčiča. Z njim niso več zado- voljni ne demokrati in tudi ne radikalci ter celo ministrski predsednik Pašič sam. Ako bodo pogajanja z Italijo še nadalje tako neugodna, se bo dr. Nitj-čič povrnil iz Genove. V slučaju izpre-membe v vodstvu zunanjega ministrstva bodo demokrati najbrže zahtevali ta resort zase. Genova, 20. aprila. (Izv.) Med fašisti se opaža neko novo gibanje. Vodja fašistov Mussolini je poslal genovskim fašistom proglas s pozivom, naj branijo italijanske pravice ob Jadranu. DEMISIJA MUSLIMANSKIH MINISTROV. Zagreb, 20. aprila. (Izv.) »Slobodna Tribuna« poroča iz Beograda: Včeraj je zatrjevalo z vso gotovostjo, da ®°sta muslimanska ministra Viiovič in Omerovič umaknila ostavki, ker menita, da centralni odbor muslimanske franke ni kompetenten za izpreminje-vanje strankine politike. To more sto-riti le glavna ckupščina stranke, ki se sestane prihodnji mesec. Zdi se pa, da ^iza ni tako resna, kakor se je mislilo v Prvem trenutku in da za sedaj vlad-jja večina še ne bo raa^adla. Kakor se Poznava, ne bodo desničarski musli- manski poslanci položili svojih mandatov, ampak bodo podpirali vlado, dokler ne sklene strankin kongres drugače in dokler ne bo poravnan spor med desnico in levico. V vladnih krogih se vseeno delajo kombinacije za sestavo vlade brez muslimanov. V prvi vrsti se misli zemljoradnike. Ti pa izjavljajo, da sploh ne nameravajo vstopiti v vlado. Zaradi tega vlada ne bo sprejela demisije ministrov Viloviča in Omeroviča. O tem je razpravljal včerajšnji ministrski svet, ki pa ni o stvari sklenil nič definitivnega. Vlada bo zadevo spravila pred svoje klube. Borzna poroiiia. Zagreb, 20. aprila. (Izv.) Berlin 25 do 25.50, Bukarešta 60—61.25, Milan 395— 400, London 320—326, New York (ček) 72.50—74.50, Pariz 670—695. Praga 143— 150,50, Švica 1425—1450, Dunaj 0.92,— 0.98, Budimpešta 9.30—9-50, Varšava 2— o. Valute. Ameriški dolarji 72—72.50, angleški funti 315—0, francoski franki 670— 6S5, nemške marke 26.50—28, italijanske lire 390—395. Beograd, 20. aprila. (Izv.) Devize. Dunaj 0.98, Berlin 25-50, Budimpešta 9.60, Bukarešta 62, Italija (zaključek) 402, London (ponudba) 325, (zaključek) 323, New York (ponudba) 75, (zaključek) 73, Pariz (ponudba) 685, Praga (zaključek) 148. Valute. Avstrijske krone 1.10, češkoslovaške krone 157, rumunski leji 59. Na današnji borzi je bila kupčija bolj slaba. Blaga je dovolj, kupcev pa malo. Padanje deviz in valut je v zvezi s posojilom, ki ga sklepa vlada z ameriškim bančnim konzorcijem v znesku 100 milijonov dolarjev. Zadnji dogodki v Genovi nimajo trenutno nobenega vpliva na tečaje. Antantne devize morajo padati, deviza Berlin pa rasti. Dinar se hitro dviga. Na današnji borzi se je opažalo, da je sedaj deviz vse polno na razpolago, dočim se še včeraj povpraševanje ni moglo zadovoljiti. C u r i h, 20. akrila. (Izv.) Berlin 182S, Nev? York 514, London 22.72, Pariz 47^85, Milan 27.925, Praga 10.25, Budimpešta 0.65, Zagreb 1.66, Varšava 0.14, Dunaj 0.0675, avstrijske krone 0.06875. Berlin, 20. aprila. (Izv.) Dunaj 3.83, Dudimpešta 3.45, Milan 1583, Praga 585.25, Pariz 2701.60, London 1285.85, New York 291, Curih 5662.90. Praga, 20. aprila. (Izv.) Dunaj o-5575, Berlin 17.75, Rim 273; Budimpešta 6.175, Pariz 467, London 221.875, New York 50.15, Curih 978, avstrijske krone 0.60, italijanske lire 270. Dogodki, ki se odigravajo na zunanjepolitičnem polju, niso življenskega pomena samo za Jugoslavijo, ampak tudi prav za vse države male antante. Rusko-nemška pogodba, ki ji bo ali ji je že sledila, dasi mogoče za enkrat še tajno, politična zveza, ogroža Poljsko in jo izroča skoro na milost in nemilost Nemčije in Rusije, sprožila bo zopet priključitev Nemške Avstrije k Nemčiji in s tem spravila v nevaren položaj Češko republiko, načela najbrže problem orijentacije Bolgarske in Madžarske in privedla do izbruha latentni rusko - romunski konflikt, zaradi Besarabije. To je težka situacija, ki navdaja s skrbjo vsakogar kdor ni zadovoljen s tem, da se vdamo v usodo političnega vazala Italije, ki bi nas ščitila samo tam in samo toliko časa, dokler bi ji to neslo, in sicer bogata neslo. V tej situaciji se obrne naš pogled na Bolgarijo. In takoj se jih oglasi sto: Bolgarija je bila v svetovni vojni naš sovražnik, rane, ki nam jih je zasekala, še niso zaceljene, treba je počakati, da se vse to pozabi. Priznamo radi in brez ovinkov: vsaka rana skeli, od bratov zadana dvakrat. Ampak zavoljo tega ne smerno čakati, da nas bo kdo v drugič zopet lahko zv bodel Pa naj bo to brat ali kdo drugi. Kar se tiče dejstva, da je bila Bolgarija v svetovni vojni naš nasprotnik in da vsled tega ne moremo iti z njo v zvezo, bi opozorili samo na to, da je svoje-časno tepla Rusija Avstrijo z dveh strani, z italijanske in pruske in da je postala iz tega pozneje ena najtrdnejših političnih zvez, kar jih pozna zgodovina. Pa čemu bi brkljali po zgodovini: nemški kanoni in bajoneti so zrušili rusko carstvo in vendar se ne pomišlja danes niti Čičerin niti Rathenau, ali skleneta pogodbo. Najbolj nevaren pa je argument, da je treba počakati, da se vse pozabi Danes ni čas čakanja, ampak čas hitrega dela in še bolj hitrih odločitev. Gre mogoče za dneve. Kamor pa se bo Bolgarija danes orijentirala, tam bo ostala, pa še mnogo dalje, kot do takrat, da se bo vse pozabilo. Danes smo majhna država, obdana kroginkrog od sovražnikov, ki bi nam vsak rad kaj vzel. V zvezi z Bolgarijo pa predstavljamo silo, ki pomeni nekaj že sama na sebi, kaj še-lc, če se nasloni na Rnsijo. In Bolgarija se bo naslonila na Rusijo — ali z nami ali proti nam, je ležeče na nas. Kakor je ležeee na nas, če se bomo vojskovali z Rusijo zaradi Besarabije. Upamo, da bodo naši državniki razumeli situacijo in se dali pri svojih ukrepih voditi samo od maksime: Salus rei publicae suprema lex! Predpisi davkov v Slovenili. DAVČNI OBVEZANC1 NE BODO VEČ OSEBNO OBVEŠČENI O PREDPISANEM DAVKU. Beograd, 20. aprila. (Izv.) Prva sekcija finančnega odbora je imela danes sejo in je razpravljala o davkih v Sloveniji in Dalmaciji. Sklenila je, da se dohodnina za leto 1922 plača od dohodkov, ki presegajo znesek 10.000 K, namesto dosedanjih 4800 K. Nato se je otvorila debata o § 134 finančnega zakona, po katerem se rok za pritožbe zoper predpis davka zniža od 30 na 15 dni. Razvila se je debata tudi zaradi določbe, da se'plačilni nalogi ne dosta- ljajo davčnim obvezancem, kakor Je bilo to doslej običajno, ampak da s f razglasi pri občini, da se je davek predpisal in da se tamkaj lahko vsakdo prepriča, koliko ima plačati davka. Slovenski opozicijonalni poslanci so zagovarjali dosedanje določbe, večina pa je ta predlog odklonila. S tem se jfe rok znižal od 30 na 15 dni. Davčni ofi-vezanci ne bodo več osebno obveščeni o predpisanem davku, ampak le potem razglasa na občini. Stovfiiiiiioatsko p©s©151© amerli. bank. VLADA JE V NAČELU SPREJELA PONUDBO. — FINANČNI MINISTER ODPOTUJE V GENOVO, KJER ZAKLJUČI POGAJANJA Z ZASTOPNIKI AMERIŠKIH BANK. val v Genovo. Imena teli amerlškiK' bank, ki so konudile posojilo naši državi, še niso znana, ker jih drže Beograd, 20. aprila. (Izv.) Kakor znano, je dobil finančni minister dr. Kumanudi pooblastilo, da se začne pogajati z zastopniki ameriških bank v Genovi glede posojila v znesku 100 milijonov dolarjev. Minister odpotuje najbrže še danes tjakaj. Snoči je bila v finančnem ministrstvu daljša konferenca, na kateri so razpravljali o pogojih ponudbe te ameriške bančne skupine. Konferenci je prisostvoval tudi finančni minister dr. Kumanudi, minister za notranje stvari dr. Marinkovič in ravnatelj Narodne banke Novakovič. Konferenca se bo danes končala, tako da bo minister lahko še danes odpoto- tajno. Znano je le, da jjre za resne banke. Vlada je v načelu sprejela ponudbo in pooblastila finančnega ministra, da konča pogajanja v Ge-* novi. Beograd, 20. aprila. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta bo finančni minister dr. Kumanudi dobil, preden odpotuje v Genovo, nova navodila za sklepanje posojila s skupino ameriških bank. Dr. Kumanudi bo zahteval, da se naši državi iz tega posojila izplača 40%, in ne 30%, kakor je ponudba. Posledice strašne eksplozije v Biioiiif 30.000 PREBIVALCEV POD MILIM NEBOM. — ŠTEVILO ŽRTEV ŠE NI ZNANO. — PRIČAKUJEJO SE ŠE NADALNJE EKSPLOZIJE. Beograd, 20. aprila. (Izv.) O eksploziji v Bitolju je bilo izdano tole poročilo: Dne 18. t. m. se je v Bitolju vnela velika množina artilerijske municije. Škoda je velika. Vsled eksplozije so se zdrobile vse šipe in večinoma razbila tudi vrata. Zelo mnogo hiš je dobilo razpoke. Okrog 30.000 prebivalcev prebiva pod milim nebom. Število žrtev še ni znano, ker je oni del mesta, kjer se je pripetila eksplozija, nedostopen. — Vsak trenutek pričakujejo nadaljnjih eksplozij. Oddelki vojaštva in orož-ništva delajo na omejitvi požara, ki je izbruhnil vsled eksplozije in pomagajo reševati prebivalstvo. Ministrski svet je določil en milijon dinarjev kot prvo pomoč oškodovancem. Snoči je s tem zneskom odpotoval na lice mesta načelnik finančnega ministrstva Matovič, da ga razdeli med prebivalstvo. Vojni minister general Vašič je naročil ar- mijskemu poveljniku v Skoplju, naj pošlje v Bitolj večje število poljskih* kuhenj, ki naj se dajo prebivalstvu na razpolago. Odpošlje naj'se tudi* večje število vojaških avtomobilov. Beograd, 20. aprila. (Izv.) Po zadnjih vesteh iz Skoplja, se je nul-nicija v Bitolju sama vnela. Požar se vedno bolj širi. V nevarnosti so velike množine municije, ki so nakopičene na polju pred Oficirskim domom. Tudi v sredini mesta se nahajajo velike množine municije, delb* m a tudi še s solunske fronte. Včeraj' je pihal močan veter. V nevarnosti so tudi množine granat večjega kalibra, ki so nagromadene na pro* stenj. Bati se je, da tudi te ne ek* splodirajo. Beograd, 20. aprila. (Izv.) Včeraj je kralj Aleksander posetil v Topoli boU* nišnico kralja Aleksandra, in se je 2 bolniki razgovarjal Baograisk© Beograd, 18. aprila 1922. »Avstrija nam je bila sicer mačeha, toda uradnik si imel tam vsaj neko sigurnost, da te ščiti zakon, dočim pri nas v Jugoslaviji te sigurnosti ni, ker te lahko postavijo na cesto, kadar se jim poljubi,« tako mi je tožil neki višji slovenski uradnik v ministrstvu, ki stoji na strani vladnih strank. Bridke, zares, so te besede, ki dokazujejo, da se svita tudi že tam, kjer je doslej vladalo odobravanje centralistične politike. S tistim momentom, ko so naši uradniki začutili, da preti nevarnost tudi njim, so jeli šele odkrito priznavati, da je naš vladni sistem slab, ker se ne ozira niti na zakone. Menda zadosti jasno osvetljuje ta brezpravni sistem izjava samega pomočnika ministrstva notranjih zadev, kateri je na siji odbora za redukcijo uradništva izjavil, da država lahko odpušča svoje uslužbence ne glede na obstoječe zakone, ker stoji država nad zakoni. Ko pa se mu je od strani prečanskih uradnikov in poslancev pojasnilo, da se tako v nobeni moderno urejeni državi ne postopa, marveč, da se definitivno nastavljenega uradnika ali uslužbenca odpusti lahko samo dlsdiplinamim potom, je mai začudeno pogledal in rekel: »Takšne države nema.« Danes sem čital v »Jutru«, da bodo imeli javni nameščenci v Ljubljani protestni shod radi maksimiranja draginj-skih doklad. To bo zopet ena postaja na križevi poti. Ne vem, kdo bo na tem shodu govoril, dvomim pa, da bo imel le en sam demokratski politik pogum udeležiti se shoda, kaj šele na njem govoriti. Kaj takega bi bilo namreč ne samo skrajno predrzno, marveč bi pomenilo posmehovati se strašni bedi, v katero so zašli javni nameščenci po krivdi demokratov. Jaz hočem biti povsem odkritosrčen in povedati, da se ne morem načuditi, da se nekateri javni nameščenci, kakor se zdi, Še vedno dajo varati od strani demokratskih časopisov, ko vendar že vsak vrabec na strehi ve, da so demokrati Izdali interese javnih nameščencev. Spominjamo se dobro, kako je »Jutro« pisalo ob priliki sprejetja zakona o drag. dokladah in se šopirilo z demokratskimi uspehi, izjavljajoč, da so demokrati edini zastopniki javnih nameščencev. Spominjam se tudi, kako nesramno je »Jutro« napadlo poslanca narodno - socijalistične stranke gg. Deržiča in Brandnerja, ko sta meseca januarja na shodu v Mestnem domu kritizirala pomanjkljivosti tega zakona. V spominu imam tudi težko borbo, ki je šla za tem, da se začne izpolnjevati zakon, ki je na papirju stopil v veljavo že 1. januarja t. 1. — Borba tudi še ni prenehala, ko je bila v zakonu o budžetskih dvanajstinah na zahtevo opozicije in namestnika Deme-troviča sprejeta točka, da se morajo poviški na drag. dokladah izplačati v dveh obrokih. Kumanudl in Sečerov, oba demokrata, sta kar škripala z zob-fifi in če ne bi bilo hudega pritiska iz vseh strani, bi se sploh ne začelo izplačevati drag. doklad, kar dokazujejo najbolje Kumanudijeve brzojavke. In sedaj pride najhujše sleparstvo: Dočim, so demokrati, ko se je šlo za sprejetje zakona o drag. dokladah razlagali čl. 51 tako, da se bodo javnim nameščencem z naraščajočo draginjo poviševale tudi doklade, so naenkrat ta člen razlagali drugače: Demokrati so na podlagi tega člena maksimirali drag. doklade in s tem najhuje udarili ravno nižje uslužbence, kateri so bili razburjeni že ob sprejetju tega zakona, ker so se njihove dnevnice zvišale samo za 80 para na dan. Značilno pa je, kako hitro Je gospoda te izpremembe na slabše izvršila. Med tem, ko je minister financ, odgovarjajoč na interpelacijo posl. g. Brandnerja in v svojih medklicih tekom govora imenovanega poslanca na-glašal, da vladi ni dana možnost, da bi se zvišale dnevnice nižjim uslužbencem, češ, ker tega zakon ne dopušča, je pa sedaj, ko se je šlo za omejitev drag. doklad, to bilo kar čez noč mogoče. Jaz izjavljam odkritosrčno, da si ne morem predstavljati večjega sleparstva, kakor je to, kar so izvedli demokrati, Kajti, to je treba enkrat za vselej povedati, za regulacijo drag. doklad javnim nameščencem ni nihče drugi odgovoren nego demokrati, ker to vprašanje spada v resort finančnega ministra dr. Kumanudija, ki je demokrat in njegovega prijatelja dr. Seče-rova, ki je tudi demokrat. Kar ta dva rečeta, pri tem ostane. Nobena stranka ni protivna ugodni rešitvi tega važnega vprašanja, razen demokratske stranke, katera je na tem interesirana, da Ku-manudi ostane finančni minister. Zato mu pušča proste «oke in rajše, kakor da bi ga pustila pasti, pristane na vse njegove zahteve, če so še tako neumne in Škodljive. Ne vem, kaj bo, če bo šlo tako naprej. Državni uradniki in uslužbenci, posebno v prečanskih krajih, kjer imajo mnogo nižje prejemke nego v starih kraiih, so dandanes največji berači pod božjim solncem. Kdo naj ima še rešpekt orad državo, id tako postopa s svojimi lastnimi uslužbenci? V drugih državah se skrbi v prvi vrsti, da se zadovolji drž. uslužbence. To že radi tega, ker to jako ugodno vpliva, ako se počutijo drž. uslužbenci, ki služijo državi, zadovoljni, med tem, ko pomeni naravnost strup, ako so primorani drž. uslužbenci, da se pomešajo med ostale nezadovoljneže in ž njimi vred protestirajo proti vladi. In pri nas smo danes po krivdi demokratov tako daleč, da so ne samo nižji uslužbenci, ampak tudi uradniki primorani iti med malkon-tente. Sam sodnik mora med nje, kateri bi z ozirom na svoj poklic moral biti popolnoma neodvisen. V prihodnjih dneh bo prišel v razpravo predlog nar. posl. Deržiča in Brandnerja za povišanje drag. doklad nižjim Javnim nameščencem In bo dana prilika, da se popravi tudi še marsikatera druga napaka, ki je bila zagrešena nad ubogimi javnimi nameščenci. Samo iz tega ozira bi bilo želeti, da bi se kriza, ki je nastala vsled izstopa muslimanov iz vlade, čimprej rešila. Krize nastanejo navadno, kadar bi bilo treba kaj koristnega storiti. To pot slučajno nimamo opraviti s kako politično boleznijo, ki se je ministri čestokrat poslu-žijo, kadar hočejo kako stvar obiti ali zavleči. Sicer pa tudi ta kriza opozarja, da je tej protiljudski vladi že davno odbila ura in da je treba v volitve. Prej tudi javni nameščenci nimajo nič dobrega pričakovati. Muslimani na nnuiii potih. 2e dolgo se plazi kriza v Jugoslovanski Muslimanski Organizaciji. Da je izbruhnila šele v poslednjem času, vzrok temu leži pač v veliki meri v tem, ker stoji stranka pod vodstvom begov in ag, ki so utrpeli vsled preobrata veliko materijelno škodo na svojih zemljiščih, To škodo je bilo predvsem popraviti in to s pomočjo radikalcev in demokratov. Kmetje niso več hoteli plačevati haka in polastili so se zemlje. To je seveda živo zadelo muslimansko gospodo. Drugi vzrok, ki je zadrževal izbruh krize je konservativen in oportunističen značaj muslimanskega sveta. Vse to je držalo skupaj muslimanski svet; bege in age na eni strani in muslimanski malomeščanski svet na drugi strani. Najmočnejša notranja vez muslimanskega sveta je muslimanska vera, koran in vse, kar je ž njim v zvezi. To je obroč, ki veže v eno celoto socijalno najraznovrstnejše plasti, kakor sta beg in rokodelec. Ta vez pa se je pričela rahljati. Socijalne sile na eni strani in nacijonalni moment na drugi strani je ona eksplozivna snov, ki je končno raztrgala enoto. Široke plasti muslimanskega sveta so zapostavljene v državi, degradirane so v državljane drugega reda. To je slučaj zlasti v Južni Srbiji, kjer je muslimanski svet brez zaščite in izpostavljen barbarični upravi, nad katero se je škandaliziral celo »Trgovinski Glasnik« ob priliki znanih dogodkov poleti, ko je vodila vlada vojsko proti tamošnjemu muslimanskemu prebivalstvu s topovi in puškami. Radi zapostavljanja in preganjanja muslimanskega sveta so se razmere v vladi opetovano poostri'e in je bila nevarnost, da se Muslimani umaknejo. Toda interesi beg in ag tega še niso dopuščali. Treba je bilo še počakati, da se varno zavaruje kupnina na ustavo in sodelovanje v vladi. Pritisk od spodaj, pritisk od volilcev pa je naraščal od meseca do meseca. Nezadovoljstvo muslimanskega sveta je dobilo končno izraza v zahtevi, da »avtonomija« ne bodi samo na papirju, ampak tudi v dejanski politiki. Poleg tega je igralo precej važno ulogo tudi dejstvo, da je mlajša muslimanska generacija vzgojena bolj v hrvatskem duhu, dočim starejša v srbskemu duhu. Tudi ti dve mentaliteti si stojita v medsebojnem nasprotstvu. Poleg tega čutijo Muslimani, da vladajoča radikalno-de-mokratska koalicija zgublja tal izpod nog, da je njena notranja politika doživela popolni polom in da je vnanje-politična orijentacija napačna, da smo skoro čisto izolirani, da smo brez prijateljev, pač pa imamo mnogo sovražnikov. Francija pa, ki velja za našo prijateljico, pa nas samo izkorišča za svojo katastrofalno politiko napram Nemčiji in Rusiji. Kriza je v muslimanskem poslani-škem klubu izbruhnila prvič, ko je izstopil iz kluba poslanec Kulenovič in se pridružil hrvatskemu bloku. Ali to je bil le simptom bližajočega se izbruha. Ta je prišel zadnjič v parlamentu ob priliki debate glede razdelitve države. V parlamentu še ni bilo jasno, kdo ima nadvlado. Vladajoče stranke so pričakovale, da bo zmagal Karamehmedovič, zastopnik one struje, ki hoče nadaljevati z dosedanjo politiko Muslimanov. Drugega mnenja so bili oni, ki so vzeli za podlago presojanja položaj, ki je nastal ob priliki zadnje deželne konference, kjer je bil Spaho, vodja opozicije po burnih debatah izvoljen predsednikom osrednjega odbora Muslimanske organizacije. Značilen je rezultat glasovanja pri seji osrednjega odbora, pri katerem je dobil Spaho 36 glasov, Karamehmedovič pa samo 13 glasov in še od teh je bilo 10 poslancev in le 3 glasovi delegatov iz province, kar znači, da stoji dežela na strani dr. Spahe, ki se hoče vrniti k avtonomistični politiki. Zanimivosti z genovske konference Načelnik oddelka nemškega zunanjega ministrstva za vzhodne zadeve von Maltzahn je izjavil novinarjem: Nemški delegati so izrazili načelniku italijanskega tiskovnega urada pomisleke glede zasebnih porazgovorov med Rusijo in antanto. Na vprašanje, ali se more z nemške strani računati z načelnim soglašanjem z londonsko spomenico, so nemški delegati dejali, da nemška delegacija ne bo zavzela stojega stališča napram tej spomenici, dokler vztraja antanta na svojih za Nemčijo nesprejemljivih točkah. Ako se bodo nadaljevala pogajanja antante z Rusijo brez Nemčije, potem bo Nemčija v lastnem interesu prisiljena iskati si varstva drugod. Te izjave ni mogel nihče napačno razumeti. Ker so se nadaljevala pogajanja med antanto in Rusijo, so Nemci smatrali, da se morajo zavarovati in so se začeli pogajati z Rusijo. Genova, 19. aprila. (Izv.) V zvezi s porazgovori in konferencami razi ih delegatov v zadevi nemške note so danes konferirali člani nemške delegacije z italijanskim zunanjim ministrom Schanzerjem. Konference so se udeležili tudi Lloyd George in nekateri drugi državniki. Pri tem so se sprožili razni predlogi za razčiščenje položaja, ki je nastal vsled sklenitve rusko-nem-ške pogodbe. Pogajanja trajajo še vedno med posameznimi delegati. Tudi člani nemške in ruske delegacije imajo razne porazgovore. »Naprej.« Moč antantinega orožja je velika in lahko onemogoči vsako obnovo Nemčije in Rusije. S silo se da vreči Nemčijo v gospodarski kaos. Na ta način se da prinesti Evropi mesto obnovitve, Je hujšo razsulost. Zavedamo se pa, da bi to povzročilo popolno razsulost v Evropi in da bi se zrušile pod temi razvalinami tudi zapadne države. V tem dejstvu je vsa moč Nemčije in Rusije. Mi smo kot soci-jalisti proti vsakemu, torej tudi proti za-padnemu imperijalizmu. Smo proti njemu tudi zato, ker vemo, da bo francoski militarizem za trajno nedorastel ogromni nemški in ruski premoči. Ako bi se mala antanta novi rusko-nemški zvezi pridružila, se približamo pravi obnovi Evrope. »Novi čas.« Velika antanta je prišla do spoznanja, da genovske konference ne sme razbijati, če si noče sama izpodmak-niti tal. Pripravljena je torej popuščati vzpričo odločnega nastopa ruske delegacije. Zato je upati, da bo tudi prizadevanju Rusije, nevtralnih držav po razorožitvi, ki ga moralno podpira tudi sveta stolica, vendarle imelo vsaj delnega uspeha. »Slovenec.« Zavezniki so hoteli napraviti iz Rusije kolonijo antante, ki bi se dala izrabljati še dolgo potem, ko bo Bratislavska luka. Stremljenje, ustvariti iz donavskega pristanišča v Bratislavi najpomembnejše pristanišče Češkoslovaške, se pojavlja ne samo na strani države, marveč tudi v zasebnih krogih. So to zlasti špedicijske tvrdke, katere se udeležujejo razširjenja bratislavske donavske luke in sicer po zidavi lastnih skladišč. Tako na primer »Bohemia« mednarodna špedicijska delniška družba v Pragi začela je v letu 1921 z sodelovanjem »Banky česk^ch legif v Pragi« zidati veliko, trinadstropno skladišče, katero bode v najkrajšem času dovršeno, ter najbrže počenjaje s 1. majem t. L že za namenjene svrhe uporabljivo. To skladišče zavzema prostor 3000 kvadratnih metrov in se zamore zložiti v isto 16.000 ton raznega blaga, ter bo odgovarjalo, z ozirom na to, da Je opremljeno z najboljšimi modernimi stroji, vsem modernim zahtevam. Sezidano je malone celo samo iz železo-betona, ravnotako je zavarovano zoper ogenj, stoji neposredno na bregu Donave ter je obdano z večtirno železniško zvezo. Nalaganje in slaganje bo zelo olajšano in uproščeno nabavljenima 4 vzdigali najnovejše konstrukcije in razen tega 3. električnimi brski, kateri omogočujejo in olajšajo slaganje in nalaganje vseh vrst blaga v vseh nadstropjih. V tem skladišču je posebni oddelek s hladečimi napravami za hranitev piva, vina, masti, mesa in drugih hranil, dalje »Silo« za hranitev žita itd. tudi za druge vrste blaga kakor sočivje, tobak, hmel mineralno olje razstlinsko olje itd. so se napravili posebni oddelki. Vobče se Je nadejati, da bo to skladišče splošno uspevalo, kar priča veliko zanimanje vseh tukajšnjih, kakor tudi inozemskih exporterjev in im-porterjev. Prijavile so se že tudi prek-morske tvrdke, katere nameravajo ustvariti v bratislavskem prista- Genova, 19. aprila. (Izv.) Nemški j odgovor se izda šele zvečer, ker so radi jutranjega položaja potrebui nadaljnji razgovori. Med razgovori, ki so se vršili tekom dneva v hotelu »Eden«, je bil zlasti eden zelo pomemben. Udeležili so se ga med drugimi nemški državni kancelar dr. Wirth, Maltzahn in dr. Rathenau, dalje angleški ministrski predsednik Lloyd George in kabinetni ravnatelj Greegh. Kakor se govori, so bili na dnevnem reduv ukrepi glede razčiščenja položaja. Razgovori glede teh ukrepov se vrše nadalje. Berlin, 19. aprila. (Izv.) Iz Genove poročajo, da sta se jela nemški državni kancelar dr Wirth in minister Rathenau danes dopoldne osebno pogajati z vodilnimi osebnostmi antante, in sicer na željo antante same. London, 19 aprila. (Izv.) Angleški listi poročajo iz Genove, da se je baje Italija sporazumela s sovjetsko delegacijo glede izrabljanja važnih rudnikov in velikih gozdnih kompleksov v Georgiji in v kotlini Donca. Genova, 19. aprila (Izv.) Ker so dopoldanska pogajanja med zastopniki raznih delegacij uspešno potekla, so bili posamezni odseki pozvani, da nadaljujejo svoja dela. Genova, 19. aprila. (Izv.) V podod-seku za transporte so danes razpravljali o sklepih portoroške konference, kolikor se nanašajo na ureditev mednarodnega železniškega prometa. Zastopniki male antante so izjavili svojo pripravljenost sprejeti te sklepe, toda s pogojem, da jih obenem sprejmejo tudi vse druge države v Evropi. Berlin, 19. aprila. (Izv.) Trditev »Tempsa«, da ni izključeno, da sta Nemčija in Rusija sklenili tudi politične ali vojaške konvencije, demantira vest »Agence Havas«, po kateri je član ruske delegacije Litvinov izjavil, da je bila pogodba popolnoma objavljena in da ne vsebuje nobene vojaške konvencije. Nemčija že popolnoma izžeta. Rusija je parirala ta načrt s tem, da. je sklenila z Nemčijo politično - gospodarsko mirovno pogodbo. Zdaj očitajo zavezniki Rusiji in Nemčiji nelojalnost. V resnici so ti očitki ne samo brez stvarne podlage, temveč tudi gola hinavščina. Rusko - nemška pogodba napravlja križ čez vso preteklost, briše vse dolgove in pozablja, kar je bilo. To pa je ravno tisto, česar antanta noče, da ne izgubi svoje po zmagi pridobljene hegemonije. Nas kot Slovane iskreno veseli vse, kar pripomore k okrepljenju velike Rusije. »Jutro.« V stvarnem oziru pomeni morda nemško - ruska pogodba preseka-nje gordijskega vozla. Ako bodo zavezniki presojali položaj trezno, potem se bodo zavedali, da je najopasnejše, pustiti Nemce samo v kooperaciji s sovjeti. Za Nemčijo velikonočna nedelja ni bila časten dan. S prezirom dolžne lojalnosti, je nemška republika dokazala, da je vredna naslednica Viljemovega cesarstva. Reakci« ja Evrope je bila energična. Ostro protestno noto je podpisala tako velika kot tnala antanta, naknadno pa sta jo v imenu nevtralcev odobrila tudi švedski in švicarski zastopnik. niščnem skladišču trvdke »Bohemia« svoja konsignacijska skladišča kave, riža, usnja, volne itd. Ustanovitev konsignacijskih skladišč bo interesentom olajšano na ta način, da se dovolijo na vso, v tem skladišču shranjeno transitno blago, carinskimi in železniškimi uradi 12 mesečni reex-pedicijski rok, z upravičenjem do znižanih čsl. exportnih železniških tari-fov. Importerjem in exporterjem Je s tem dana prilika, da lahko imajo svoje blago v skladišču tvrdke »Bohemia« po celo leto in pričakujejo za nje ugodno konjunkturo. Bližnja pojasnila daje »Bohemia« mednarodna špedicijska družba d. d, podružnica Bratislava, Ružova ulica 11. Pripomnimo še, da ima imenovana družba »Bohemia« že več kot dve leti svojo podružnico tudi v Beogradu. Tarifa za carinsko - posrednlšiia opravila. Trgovska In obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja v zmislu člena VI. pravilnika o carinskih posrednikih, Službene Novine št 169 ex 1921, da je generalna direkcija carin v Beogradu odobrila od zbornice predlagano tarifo za carinsko-posredniška opravila. Odslej veljavna tarifa ima naslednje postavke: Uvozno carinjenje. 1. a) Za enega ali dva tovorka enostavnega blaga do 100 kg nečiste teže & Din. 7.50. b) Za enega ali dva tovorka nad 200 kg nečiste teže š Din. 10.—. 2. a) Za 3 in več tovorkov enostavnega blaga kakor pod la/4 Din. 4.—. b) Za 3 in več tovorkov enostavne-nega blaga kakor pod lb/d Din. 6.—. 3. a) Za en tovorek blaga do 2 tar. postavk Din. 10.—. b) Za vsako daljno tarifno postavko 1 več 4 Din. 2.—. 4. Za 1 vagon (5 do 15.000 kg) enostavnega blaga v razsutem stanju« vrečah, sodih itd.: a) Pri carinjenju pri vagonu samem Din. 50.—. b) V primeru razložitve in delnega tehtanja Din. 70.—. c) V primeru popolne razložitve in popolnega tehtanja Din. 90.—. 5. V primeru dospetja na enkrat več vagonov na eno in isto stranko 20% popusta od cen pod t. št. 4. 6. Za zbirne cele vagone naložene z blagom do 2 tarifnih postavk: a) V primeru delne razložitve in delnega tehtanja Din. 90.—. b) V primeru popolne razložitve in popolnega tehtanja Din. 120.—. 7. Za zbirne vagone naložene z blagom 3 in več tarifnih postavk veljajo cene tar. št. 1—3. 8. Sestava prošenj ze prenose, če-zurno carinjenje za spremembo dispozicij itd. d Din. 3.—. 9. Statistika a) za eno vrsto blaga Din. 0.50, b) za vsako daljno vrsto blaga Din. 0.80. 10. Koleki, tiskovine po predpisu. 11. Odpiranje, zapiranje, poprava zabojev, sodov itd. po faktično vpo-rabljenem času in delavcih. B. Izvozno carinjenje. 12. a) Za cele vagone enostavnega blaga Din. 50. b) Za druge kakor pri uvozu tar. št 1—11. lesa Din. 25.—•. C. Prevozno carinjenje. 13. Za 1 do 2 tovorka d Din. 5.—. 14. Za 3 in več tovorkov d Din. 3.—. 15. Za cele vagone d Din. 50.—. 16. Sestava provozne popratnice d Din. 15.—. 17. Ostala manipulacija kakor pri uvoznem carinjenju. Pripomba: V primerih, ako se za tarif, po car. tar. zahteva posebna strok, vednost, potem ako se mora v svrho carinjenja blaga analizirati, ali ako je treba za dosego uporabe odnosno nižje tarifne postavke doseči posebno dozvo-lo in uverjenja se spredaj navedenim tarifnim cenam priračunajo še sledeči odstotki in sicer: a) Pri uvoznem carinjenju kemikalij, zdravil, barv itd. iz IV. d. car. tar. 20%. b) Pač pa stranka plača takso za analize pri manufakturnem blagu 100%. c) Pri gatanteriji, igračah, L p. predmetih, kojih uvrščanje v tarifo zahteva posebno vednost 40%. č) Carinjenje ob nedeljah, praznikih in izven uradnega časa po dogovoru. r+ Praktična računska knjiga. Pod-preglednik finančne kontrole Alojzij Erlenc v Podčetrku, (Štajersko) , je sestavil in založil računsko knjigo, s pomočjo katere si lahko vsak sam in hitro izračuni velikost (površino) vsakovrstne parcele, prostornino vsakovrstne posode, kakor sodov, kadi, valjev (cilindrov) itd., ugotovi v nepopolnih posodah (sodeh, kadeh itd.) množino še se v njih nahajajoče tekočine, težo žive živine brez tehtnice itd. Za vse te račune Je treba samo po dve oziroma po 3 števile sešteti in 1. odšteti. Knjiga vsebuje tri tabele in natančen pouk za vse te račune, nadalje so v knjigi pojasnila vseh goem. računov in rač. z ulomki Knjiga velja 10 dinarjev ter se naroča pri zgoraj imenovanem založniku. Ker je v zalogi le še malo število knjig, naj se naročniki požurijo. Zala-gatelj je psejel že mnogoštevilna zahvalna pisma. + Državna borza dela. Pri vseh podružnicah »Drž. Borza Dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo od 2 do 8. aprila 1922 dela 232 možkih in 158 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 239, možkih in 209 ženskih delavnih moči Posredovanj se je izvršlo 157. Promet od 1. januarja do 8. aprila 1922 izkazuje 8.291 strank in slc®r 3652 delodajalcev in 4639 delojemalcev. Posredovanj se ie izvršilo v tem času 1662. — Dela Iščejo: viničarske družine, strojni in stavbeni ključavničarji, kovači, krojači šivilje, peki mlinarji, mesarji sedlarji, natakarice, natakarji, dninarji, dninarice, pisarniške moči, vzgojiteljice, vajenci vajenke itd.V delo se sprejmejo: rudarji ljarji, mizarji zidarji tesarji stavbeni in strojni ključavničarji viničarske družine, drvarji sodarji vzgojiteljice, kuharice, sobarice, vajenci, vajenke ltd- -f Dobava preje In jelšo vina. Uprava Smodnišnice v Kamniku razpisni« na dan 20. maja t. L ob 11. ori d°P?^ dne licitacijo glede dobave 20.000 M preje in na dan 20. maja t L ob 1»* uri dopoldne licitacijo glede dobav 1200 m* jelšovine. Predmetna oz »s« sta v pisarni trgovske in obrtnls zbornice v Ljubljani interesentom vpogled. + Posojilo Nemčiji. Reparacija*« komisija je prosila ameriškega nančnega Pierponta Morgana, udeleži sej komisije, ki proučava nost dovolitve posojila Nemčid* Časopisni glasovi. Gospodarstvo. Itev. 92. Dnevne vesti. tlČnrT zn^®en odgovor za poli- Sa svobodo v S oveniji. Upravništvo VOr i?; .Is a..ie dobilo danes pismo-odgo-,C S'J.no zna?len za svobodo poli-tiaSi j ®>sijenja, kakor jo razumevajo n?si demokrati. Plsmo glasi: Na Vaš do- tnfJč>kal*?m »e odpovedal kot stalni na-JTj j Y.a?e,sa cenjenega lista, kateri se da nfo ^°iS*:1 ^ ^me kraJa zamolčimo, ?a 0 ^Postavljen, zasledovanju n»w iFat?rV sem se Pred kratkem najai, Vam poročam sledeče: Jaz sem V i!In .03*®nenl Vaš zvest stalen naročnik. Kraju X sem bil naročen na Vaš list na »voje ime. Zategadelj pa so me demokrat-•k« elementi vedno zbadali in me kjerkoli ttogoče šikanirali Ker stojim v državni •♦ J’ ni. snlem blti Pristaš te ali one sledil- rbl "5 imcL kakih "eliubih po-•Iedic. sem list odpovedal, obenem pa sem *a naročil na drugo ime in sicer- Y Z v £t ™lL\vgTa^navedenega v^ok'a ;G. Sb_ K™‘m0)- J*1?1 9Va čitala seveda «avl£n ;1v m v'1 5az pred kratkem P>e-Si] ljs " ‘ v Z’ sem takoj zopet naro- oet h ne -na svo-,e ’me- ampak zo-.Irne> Potom katerega list ,.j dobivam in plačam naročnino 8?zJ,?'iP:rei- Y rZ- v Z- P* 1' ^ržal .sa™‘ Pndobil sem Vam tu-tudi » [ j ’"10 levilo naročnikov in bom •*- p,u e Bledal, da jih še pridobim.« v. mora biti demokratski teror i našega lista po nekaterih . ,ahko po gorenjem pismu presodi sam. No, pa vsaka sila do vremenat se Zaveda, da bo ta no-ite enkrat za vselej napravila ko- su., revplverskiTti metodam slabega časo-,!tl0rf žveti in eksistirati le, ker Podi ‘judskC strasti ter s častikrajo, obrekovanjem in natolcevanjem iy ** najnižjim instinktom ljudskih mas. Bo».ein mnenju soglaša vse, kar je pri nas ns« i *esfa’ ed'no en ^‘st se J« našel pri iti**!, . Pretaka grenke solze zato, ker po-.toikiy bodoče ne bodo več sodili o ti-‘l °Vn'“ pogreških, in podtika demokrati?' *° on‘ zakrivili to reformo, se-» i ,MSe to Y Kotovem namenu. Ne vemo T koliko gre demokratom zasluga glede J? reforme, ako pa je res, da je izločitev »»kovnih deliktov iz kompetence porotnih sodišč delo demokratov, moramo to šteti J «no največjih zaslug, ki jih je pridobila demokratska stranka za ozdravljenje nalili žalostnih političnih razmer. Prepričani »mo namreč, da si bo odslej gotovo časopisje^ ki je živelo zgolj od hujskanja, intrigiranja in od podlega obrekovanja, temeljito premislilo nadaljevati to ogab-opravilo, ker bo neprestano visel nad njim Damoklejev meč strogega in v vsajam oziru objektivnega poklicnega sodni-5** Ti seveda imajo vzroka dovolj, i ieremijade ob grobu porotnih ot tiskovnih sodišč, vsa ostala poštena i7"o*t P* *i je oddahnila, ker je rešena "^vinarskih brigantov, ki so jo ogrožali .revolverjev izza varnega plota porotnih »^■šč.« — Tako Slov. Narod. Ker smo v Lc*rajšnjem uvodniku »Zlati časi« poveda-" »voje pricipijelno »tališče glede te od-*^be, meni Slov. Narod s stavkom, da *e,iino en list pretaka grenke solze, ker ?2Totniki ne bodo odslje sodili o tiskov-pogreških« — najbrže »Jugoslavijo«. r®nstatlramo, da »Jugoslavija« pač nima ?“**bnega vzroka, da bi pretakala solze za S^ptnlm »odiščem.ka jti še ni ene pravde PjUnela pred poroto in je torej podla {**• da je »ogrožala Javnost z revolver-«m izza varnega plota porotnih sodišč.« It Povedali smo svoje principijelno stalili*. Slov. Narod pa seve mora kar sumni-gtl In natolcevati. Tudi demokratsko sta-Hlče! Velika eksplozija v Kamniku V •Orek zvečer se je zgodila v smodnišnici _ Kamniku »ilna eksplozija. V zrak je ***tei* Iušilnlca za smodnik, t. j. zadnji »bjekt proti Stranjam. V poslopju je bilo Jtsoc kilogramov smodnika in petsto ki- g*ogramov starega avstrijskega dinamona. račni pritisk je bil tako silen, da so v k* i P°P°kale vse šipe. V me3tu je na-***• velik »trah ter so ljudje bežali iz po-Požar je trajal do dveh popolnoči, »Koda znaša 200 tisoč kron. Uprava Jjnodnišnice Je uvedla strogo preiskavo, »koraj gotovo za zločin. Nove Ciril - Metodove užigalice aoblle državno barvo z belim orlom, korn am je državni grb svet, vendar J* ne moremo tolmačiti potrebe za tako Reformo. Saj »o užigalice namenjene le ••Slovenijo ter ni misliti, da bi se raz-Ptcavale tudi po ostalih pokrajinah naše ®r*ave, tem manj že zato ne, ker jih na« »adno še pri nas primanjkuje. Nove uži-izdeluje »Drava« v Osjeku, založ. B** pa je »lej kot prej g. Iv. Perdan v J*JUbljani. Ker Ima od užigalic lep dobi-*** naša Ciril - Metodova družba, jih to-*** Priporočamo. ~ Okradena Mati Božja. V sloveči *!®Warski cerkvi Marija Bistrica v hrvat-Zagorju je neki tat oplenil Marijin *'P. Odnesel je nad 1 meter dolgo zlato ^•rižlco z dragim kamenjem, nadalje štirf •Tltt zlatnikov i. dr. Skupna vrednost !|*radenlh predmetov »e ceni na stotisoS *Ton, — Dva xloS!na ▼ Zagrebu. Policija je ••Prla »lužkinjo Stano Mihelj, ki je »voje-•* nezakonskega otroka zadavila in truplo •**8ala t štedilniku. — Se bolj kot ta *joiin Je razburil Zagreb naslednji umor: letna pekova žena Zofija Ulatncc je ^*ela ljubavno razmerje z 28 letnim podočnikom J- Petroveckim, kateremu je ®*lala možu kradenl denar, obenem pa ga 5*Rovarjala, naj njenega moža umori. *'*troveckl pa je imel rad svojega moi-ftra, kateremu je vse zaupal, nato pa 'nezvesti mojstrovi ženi ter jo t no **klal. —V Šoštanju je umrl dne 18. t. m. po-Jjur g, Ivan Verdnik. Vsi, ki so ga pozna-®u ohranijo trajni spomin. Cenjeni •'Odbini iskreno sožalje! . — Neznan utopljenec. Dne 18. aprila Jv •• je bilo potegnjeno pri vasi Senožet, ®“cina Dolsko iz Save do sedaj še nepo-*n»no truplo moške osebe, katero je vo-?• »eboj prinesla. Popis trupla: okrog So »tar, »redaj* velik, močan, dobro re- šel nožem jen, širokega obraza, čririh las, na glavi ima plešo, obrit, angleško pristižene blond brke. Oblečeno je truplo v siv, rjavo črtan suknjič._ rdeč telovnik z belimi koščenimi plošnatimi gumbi, temno belo-rjavo in modro črtano srajco, ki ima na prsih mo-nogram H. J„ čevlje na zadrgo. Kakor iz-gleda, je bilo truplo že dolgo časa v vodi. Truplo je bilo prenešeno k Sv. Agati pri Dolskem. — Gospodarska kriza v Avstriji. V dunajskem »Arzenalu« so morali strojne delavnice in kovačije za 10 dni popolnoma zapreti, v drugih oddelkih pa mora po 50—100 delavcev 10 dni počivati brez plač. Da morejo izplačevati zaslužke, prodajajo razni materijal iz vojnih časov za slepe cene. V arzenalu leži in rjavi nad 15.000 plugov, za katere ni odjemalcev ter bi se izdelki oddali tudi pod lastno ceno. Ravnateljstvo namerava odpustiti 1000 delavcev in 200 uradnikov, a se boji izgredov. — Mednarodni esperantski kongres. Na sedežu zveze narodov se je včeraj otvoril mednarodni kongres za poučevanje esperanta na šolah. Kongresa se udeležuje 120 delegatov, zastopanih je 26 držav, med temi 16 oficielno. Razprave se vršijo v esperantskem jeziku. Zastopnik Nemčije je sporočil, da se poučuje v esperantu že na javnih šolah v 22 mestih. Isto velja tudi o Angliji. — Razpisane pošte. Razpisana je od-pravniška služba pri poštah: Raka (in/I), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (1II/2), Žreče (III/2), Braslovče (III/l), Dob pri Domžalah (III/l), Dobova (III/l), Dol pri Ljubljani (III/l), Oorje pri Bledu (III/l), Gradac pri Črnomlju (III/l). Mala Nedelja (III/2), Medija - Izlake (III/2), Planica pri Sevnici (III/l), Polhov gradeč (III/2), Poljane nad Škofjo Loko (II1/2), Ponikva UII/2), Ptujska pora (I1I/2), Radna (III/2), Rečna pri Savinjski dolini (III/l), Ribnica na Pohorju (III/3), Selce nad Škofjo Loko (III/2), Stražišče (III/2), Sv. Peter pod Gorami (III/l), Sv. Tomaž pri Ormožu (III/l), Škocjan pri Mokronogu (III/2), Tržišče (III/3), Velika Loka (III/2), Vuzenica (III/l), Zavrče (III/3) in vnovič Straža (III/2). — Smrtna kosa. Dne 19. t. m. je umrl nenadne smrti davč. upravitelj v pokoju g. Friderik Bukvič. Zadela ga je kap.. Pokojnik je bil »tar 80 let. — Umrl je 4 in pol leta stari Mirko Pečanka, sinček ravnatelja Kreditne banke v Ljubljani. N. p. v m.l — Grozen bratomor. V neki vasi blizu Lazarevca je 2ivorad Markovič iz lakomnosti, da bi posestvo podedoval sam, ubil svojega brata in ga vrgel v globok vodnjak. Pri tem groznem činu je pomagala Markoviču tudi njegova nevesta. Živinskega brata in njegovo nevesto so zaprli. —_ Nepošten uradnik pod ključem. Uradnik Ivkovič je bil nastavljen pri računskem oddelku pokrajinske vlade v Sarajevu. Svojim zaupnikom je nakazoval vejike zneske, katere je vedno še le tedaj pripisal, ko je nakazne pole njegov šef že podpisal. Te zneske je potem s svojimi zaupniki razdelil. Na ta način je oškodoval državo za več kot 100.000 kron. Sedaj so Ivkoviču prišli na sled in ga vtaknili pod ključ. — Košnja mestnih potov in stradonov na Ilovici, Hauptmanci in Črni vasi se odda v nedeljo dne 23. akrila 1022 ob 3. uri popoldne. Košnja mestnih potov in stradonov v Trnovskem predmestju in travnika in njive na ljubljanskem Gradu pa v ponedeljek dne 24. aprila t. 1. t. j. na sv. Jurija ob 10. uri dopoldne v zakup. Zbirališče ponudnikov za košnjo stradonov in potov v Črni vasi, Hauptmanci in Ilovici pri šoli na Barju oziroma pri Vidmarju na Ižanski cesti. Zbirališče ponudnikov za pota in stradone v Trnovskem predmestju in za travnike in njive na ljubljanskem Gradu pri mitnici na Opekarski cesti poleg mosta čez Mali graben. UubUana. — Četrto lavno predavanie Zvonomirja Bemota, glavnega urednika »Napreja«: »Idealizem in materializem«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi daljši govor, vendar ne nad 10 minut — Petek, 2L aprila 1922. Velika dvorana »Mestnega doma« v Ljubljani. Začetek td-čno ob 20, konec najpozneje ob 22. — Sedeži v I. vrsti po 5 dinarjev, v II.—VI. vrsti po 2 dinarja, v VIL do X. vrsti po 1 dinar. Stojišče 50 par. = Nagla *mrt Dne 18. t. m. je bil upokojeni davčni uradnik, 80 letni g. Friderik Bukvič, v mirni družbi svojih znancev v gostilni pri »Štefanu«. Naenkrat je simpatični* tarček utihnil — zadela ga je srčna kap. Preden je prihitela njegova soproga, je bil že mrtev. Pokojnik je bil originalna prikazen, vkljub visoki starosti mladeniško gibčen in duševno čil, na njegovi pisavi »e starost niti najmanj ni poznala. Blag mu spomin, preostalim sožalje! =o Sam nt Jo prijavil. Včeraj je prišel na policijo 17 letni K. Z. in odkrito izpovedal, da je ukradel »voj emu gospodarju laoo kron. Na vprašanje, zakaj se je javil sam, je fant skesano odgovoril: »Zato, ker »em le bal žandarjev«. =>c Aretacije na glavnem kolodvoru. Radi prostitucije je bila aretirana neka ženska in oddana v bolnico. — Aretiran je bil Fr, Lani iz Škofljice, ki je osumljen, da je okradel med vožnjo svojega sopotnika. — Nadalje je bil aretiran neki delavec, pri katerem so našli razne ukradene predmete. Priznal je, da je te predmete ukradel v Tržiču. •k Poneverba. Sluga pri ljubljanski lelezolivarni Anton Flander je med drugimi posli prejemal tudi denar v centrali na Dunajski resti in ga izročal knjigovod-kinji Alojziji Pochly. Lansko leto je prejel v centrali 22.000 kron, katere pa ni izročil na pristojno mesto, nego si je ve» znesek pridržal in pobegnil. Flander j* bil že osemkrat predkaznovan, sedaj je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. = 8 104. Jože Vamberger se je na Vodnikovem trgu precej nedostojno obna-šaL Tam službujoči stražnik ga je všled tega ustavil in posvaril. To je pa Vamber-gerja tako razljutilo, da je dal stražniku tri zaušnice, odpel mu vse gumbe in raztrgal službeno verižico. Deželno sodišče je prisodilo za to Vambergerju 3 tedne zapora. m Policijske vesti. Soprogi fininčnega nadsvetnika Ranta je bila dne 15. t. m. na Vodnikovem trgu ukradena denarnica, v kateri je imela 390 kron denarja. — Dva sumljiva moška: prvi obrit, oblečen v rjavo, vojaško bluzo, star okrog 28 let, drugi visoke močne postave, star okrog 23 let, sta ponujala na Lepi poti nekemu kovaču staro železo, ki je bilo najbrž okradeno. Ko jima je kovač stavil nekaj neljubih vprašanj, sta možaka hitro odkurila. — V »Zvezdi« je bil Jožefu Košičku ukraden dežnik. — V Koutnyjevi gostilni na Dunajski cesti je bilo Ivanu Korenu iz denarnice ukradeno 500 kron denarja. — Na Dunajski cesti sta dva kolesarja tako neprevidno vozila, da je eden zapeljal v 12 letno Merito Polak, drugi pa v Viktorja Kobdilška, ki ga je lahko poškodoval. » Našla se je cigaretna doza. Dobi se pri Al. Pogačniku, Frančiškanska ul. štev. 4. Maribor. Streljanje na velikonočno nedeljo Je zopet naša vlada dovolila; prej je bilo radi mnogih nesreč namreč že prepovedano. Letos so hoteli najbrž nadomestiti za vsa zamujena leta. Streljali so po noči in po dnevu, venomer. Posledice pa so tudi bile prav žalostne. V tukajšnjo bolnico so pripeljali pet nesrečnežev, ki so grozovito razbiti in črni. Dva imata obraz popolnoma črn in razbit, ker jima je zletel cel možnarski zaboj v obraz. Najboljše bi bilo, da bi vlada zopet prepovedala tako streljanje. Ne glede na to, da gre mnogo denarja v nič, so vedno še žalostne posledice — invalidov pa imamo itak dovoli. Koncert praškega društva »Smetana« je bil za vsakogar prvovrsten užitek. Dvorana je bila skoraj popolnoma razprodana, navdušenje veliko. Cehi so najprej zapeli našo »Bože pravde«. Sodba vseh je bila, da niso še slišali tako precizno izvajati naše himne. Izvajanje vseh pesmi je bilo tako precizno dovršeno, da ni mogoče povedati — to se mora slišati. Naša pesem »Slovenec sem« so morali ponoviti, ker se fedkokdaj sliši tako proizvajanje* Dodali so še tri češke živahne pesmi in zapeli svojo himno »Kde dom je muj«. Vse pesmi so peli brez not, vse na pamet, tudi kapelnik Černy ta taktiral brez not. Kaj takega zmore res le prvovrsten zbor, kakor je »Smetana«. Gospod kapelnik je dobil zase in zbor 2 krasna lavorova venca in umetniško diplomo 8 sliko Maribora s češko-slov. in jugoslovansko zastavo, delo prof. Janovskyja. Celie. in sicer na stojišče članske tribune, dalje ima pravico do prostega prenočišča in prost vstop v sokolsko razstavo ob zletnih dnevih, to je 13., 14. in 15. avgusta in prost vstop v deželni muzej. Sokolsko gledališče r Radovljici uprizori na belo nedeljo ob treh popoldne v prid Kolu jugoslovanskih sester za D^čji dom J. Šplcarjevo pravljico »Pogumni Tonček«. Igra društveni šolski naraščaj, ki hoče s tem prispevati k dobrodelnemu namenu. Vestnik tehničnega odbora J. S. S. Izšla Je 1. do 5. številke tega Vestnika s sledečo vsebino: Miroslav Ambrožič: Za naš vsesokolskl zlet. 2. Tekma članic na I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu v Ljubljani. 3. Dr. Viktor Murnik: Proste vježbe članica za I. jugoslovanski vsesokolskl zlet v Ljubljani 1922. 4. K zletnlm prostim vajam članic. 5. K sletnlm vježbam članova. 6. K zletnim prostim vajam članov. 7. Dr. Viktor Murnik: Naprej. 8. Fornand Lagran-ge: Fizijologija telesnih vaj. Prevaja Miroslav Ambrožič. 9. Miroslav Ambrožič: Pokrajinski zlet v Osijeku (konec). 10. Janko Kovačič. 11. Naznanila tehničnega odbora J. S. S. 12. Raznoterosti. Vestnik T. O. se naroča pri Jugoslovanskem Sokolskem Sa-vezu v Ljubljani ter stane za celo leto 10 dinarjev, za pol leta 5 dinarjev, posamezna številka 1 dinar. Poživljamo vse brate In sestre, da se naroče na prepotrebno glasilo T. O. Umrl Je v Celju uradnik podružnice »Prve hrvatske štedionice v Celju« gosp. Matko Benčan v starosti 22 let. Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi v nedeljo dne 23. aprila prvo klu-bovo dirko na 15 km. Start in cilj pri »Kroni«. Olepševalna dela v Celju. V mestnem vrtu so nasuli vsa pota t gramozom, kar je bilo že nujno potrebno. Mestni vrt bo letos tako urejen, da bo v vsakem oziru dika in ponos našega mesta. — Nasadi pri kolodvoru se letos preurede in bo mestni vrtnar tu letos pripravil občintvu prijetno presenečenje. Na Dečkovem trgu se planira svet, kjer je stal prej spomenik cesarja Jožefa. Na tem trgu bi bilo umestno ob hišah zasaditi mlade lipe ali kako drugo drevje. To bi bil potem eden nailepših cpljskiht rgov. Vrazov trg pa je zelo zanemarjen in kriči po ureditvi. Nasadi se v takem stanju, kakor se nahajajo sedaj, ne morejo pustiti. Na vrtu stare meščanske šole ob Savinji urejuje mestno vrtnarstvo celo vrsto novih gred, ki bodo vrtnajk v mestnem vrtu razbremenile in vzgajale mnogo rastlin, ki se ijh nujno rabi za okras našega mesta. V poslopju starega okrožnega sodi-Ka v Prešernovi ulici se nahajajo še danes ječe. To poslopje pa je v notranjosti v tako nesnažnem stanju, da je škandal. Pepel, smeti in druga nesnaga leži po hodnikih tega poslopja tako,, da so hodniki naravnost zamašeni od nesnage. Ljudem, ki morajo v tem starem sodnijskem poslopju izvrševati svojo s^-?L-r stud nad tako nesnago. Merodajni faktorji naj bi poskrbeli za odpravo teh kanibalskih razmer. Deževno vreme imamo pri nas zopet zadnje dni po praznikih. To vreme zadržuje poljska dela. Ljudje ne morejo vsaditi krompirja, za katerega sajenje je že 2adnji čas in tudi drugih važnih del ne morejo opraviti. Vremenski proroki pravijo, da bomo Imeli tako vreme še kakih 14 dni. Sladkor v koščkah se v Celju predaja po 72 kron, kristalni sladkor pa po 62 kron kilogram. Pokraiina. Ormož. Podružnica Jugoslov. Matice za ormoški okraj v Ormožu priredila je dne 1. aprila 1922 svojo prvo društveno zabavo pod naslovom »Čajanka«, ki je povsem krasno uspela in vrgla nad 10.000 kron čistega. Predsedstvo podružnice se tem potom zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali ali prispevali k tej prireditvi. Posebej bodi izrečena zahvala vsem darovateljem iz Središča in Ivaj nkovec. Sokolstvo. Češko Sokolstvo »a L iugosL vseso-kolskem zletu. Po poročilih Iz Prage se je prijavilo do določenega termina 11.718 čeških Sokolov in Sokolic za udeležbo na I. jugosl. vsesokolskem zletu v Ljubljani. Med temi Je 7223 telovadcev in 4495 netelovad-cev, in sicer 7083 moških in 4582 žen. Ne-telovadcev moških 3264 in ženskih 1204. Kakor nam pričajo te številke vlada med češkim Sokolstvom velikansko zanimanje za naš zlet. Zalibože bode moralo predsedstvo C. O. S. veliko število priglašenih črtati, ker ne dopuščajo prometne razmere tako ogromne udeležbe. Ako bi se hoteli vsi udeležiti bi bilo potrebno 15 posebnih vlakov z 240 vagonL Vsak udeležuik bi si moral preskrbeti vizum avstrijske republike ter bi moral plačati za to 62.50 č. K, kar :maša skupaj 125,000.000 avstrijskih kron. Predsedstvo C. O. S. bode Imelo težko nalogo določiti število udeležencev. I. iugoslovenski vsesokolskl zlet. Dela na telovadišču vzllc slabemu vremenu napredujejo. Telovadišče bo stalo ogromne vsote, tako n. pr. samo tribune ca. 11 milijonov kron. Zletni znak za člane in članice se bode začel razpošiljati v mesecu maju na posamezna društva, oziroma župe. Posamezniki se naj ne obračajo na Savez zaradi znaka, ker ga dobe edinole pri društvu, katerega člani so. Cena znaku je določena na 80 kron. Znak dobi samo oni, ki je bil član kakega sokolskega društva 31. marca t 1. Oni. ki so pristopili k sokolskemu društvu po tem terminu, nimajo pravice do znaka. Clan z znakom Ima prost vstop k vsem prireditvam na telovadišču, SporS in furisfika. Celje. V nedeljo in ponedeljek so igrali celjski Atletiki proti Športnemu klubu^ Celje. Prvi dan so Atletiki izvojevali pičlo zmago v razmerju 2 : I. V ponedeljek je igra ostala neodločena z o : o. Gradjanski — Hanaška Slavija. V sredo je^ igral v Zagrebu GTadjanski proti Hanaški Slaviji. Izid je bil neodločen 1 : 1. Igra je potekala z znatno premočjo Gra-djanskega. Gostje so ubranili gotov poraz samo z veliko požrtvovalnostjo obrambe in vratarja. Blue Star (Zfirich) — florisdorf 3 :1. Holandska prod Belgiji 15. aprila se je vršila tekma med državnimi reprezentancami Holandske in Belgije. Ker so gla-soviti napadalci belgijskega moštva popolnoma odpovedali, se je končala igra o : o neodločeno. Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi v nedeljo, dne 23. aprila prvo klu-bovo dirko na 15 km. Start in cilj »Hotel Krona« z obratom v Petrovčah pri Janžekoviču. Prijave sprejemajo Fr. Kramar, Janko Bovha ter mehanična delavnica J. Rojc. Ker se bodo na tej in prihodnjih dveh dirkah izbirali dirkači za letošnje prvenstvene dirke, je upati, da se jih prve dirke mnogo udeleži. najskih valčkov in koketnlli lETmmvftV fa jazzov, res Glasbena Čitalnica samevala la svetovna glasbena kultura smuknila čisto* neopaženo mimo nas??? In mi (■ bomo šopirili, da imamo kulturne stike t inozemstvom!! Opozarjamo torej še enkrat na imenovano novo kulturno institucijo in vabimo za glasbo se zanimajoče občin« stvo, da v kar najobilneji meri poscSa jo Glasbeno Čitalnico, lmi\ Id <3!ede!iš£e in r!asba. ■-leda- bol- lttove pn- Repertoir ljubljanskega Nav. lišča. Drama. Nedelja. 23. aprila. Marijst ven. Ponedeljek, 24. aprila. Nar nik. E. Torek, 25. aprila. Zaprto. Opera, Nedelja, 23. aprila. Hoffman povedke, Gostovajne gospe Vesel-Pola iz Zagreba. Izven. Ponedeljek, 24. aprila. Zaprto. Torek, 25. aprila. Hoffmaunove pripovedke. Gostovanje gospe Vesel-Pola iz Zagreba. D. V prvi polovici maja priredi orkestralno društvo pod vodstvom prof. Jeraja v filharmonični dvorani koncert godalnega orkestra. Izvajale se bodo nastopne skladbe: Suk, Serenada. Saint-Saens, Le delu-ge; Dvorak, Nokturno, op. 40; Rebykov, jesenski listi. Na Savi pri Jesenicah priredi jutri v soboto 22. t. m. ob 19. uri komorni kvartet Zika v »Kat. del. domu« koncert s sledečim sporedom: 1. Mozart: Es dur kvartet; AHegro- Andante- Mcnnetto- Fi-na|e. 2. Dvorak F dur kvartet (amerikan-ski) AHegro ma non santo — Zento — Scherzo- Finale. 3. a) Borodin: Nocturno, b) čajkovsky: Jesenska pesem, c) Kreis- ler: Ljubezensko veselje. — Predprodaja vstopnic v trg. Zore na Jesenicah. Po koncertu železniška zveza proti Ljubljani, Kranjski gori in Boh. Bistrici. Ljubljana postaja velikomestna, pa samo za majhno peščico izbrancev. Na vseh kulturnih poljih se iz idej naprednih in za povzdigo našega malega naroda navdušenih porajajo dejstva, ki jim pa naše občinstvo žalibog ne posveča nobene paž-nje. Če sliši Ljubljančan o kakšni novi kulturni Instituciji, si v svojem nazadnja-štvu dolgočasno pomane roke in porečeš Včasih smo pa tudi brez tega lahko dobro živeli. ^ Ob taki priliki se seveda takoj spomni zlatih in toli pogrešanih mirnih časov, zavije v gostilno in v narkozi sladke štajerske kapljice, v pozabljenju na vse, kar bi moral in kar bi lahko storil, hrupno zabavlja na klaverne razmere. Evo vam nov zgled naše zaspane brezbrižnosti! Po ustanovnem občnem zboru dne 17. decembra 1921. se Je otvorila v Ljubljani v poslopju Glasbene Matice (Gosposka ulica) dne 14. marca t. 1. Glasbena Čitalnica, katero ie, kot je pri nas v navadi vkljub ponovnim naznanilom v vseh naših dnevnikih, posetilo naravnost smešno majhno število oseb. Omenjena čitalnica je otvorjena vsak dan od zore do mraka in vsebuje preko trideset glasbenih revij in sicer slovenskih, srbohrvatskih, čeških, nemških, francoskih, italijanskih in angleških, ki dohajajo redno in so stalno na razpolago obiskovalcem čitalnice. Vsak posetnik se vpiše v posebno vpisno knjigo, v kateri je za več kot 200x00 imen prostora, pa je do danes v nji ovekovečenih samo 16 podpisov, med katerimi pa žalibog niti imen naših prvih glasbenikov nismo mogli izslediti. Ali nam res ni čisto nič mar, kaj so godi v glasbenem svetu? Ali bo v lepih pomladnih dneh, ko bodo od vseh oken donele sladke melodije du- »Slovenska šolska Matica« Je poklonih, svojim društvenlkom za leto 1921. četvero knjig, ki so pravkar izšle: 1. Pedagoški zbornik, ki bo odslej Izhajat na mesto dosedanjega Letopisa In bo v celem obsegu posvečen znanstvenim razpravam lz pedagoškega polja; 2. Posebno ukoslovje pouka v elementarnem razredu osnovnih šol, spisal Fr. Fink; 3. Telovadba, drugi snopič, sestavila dr. LJ. Pivko ln Ad. Schaup; 4, Letno poročilo S. Š. M. priredil Jakob Dimnik. O knjigah prinesemo posebno poročilo. Izdanja so tako okusna, da s pravco gledamo v takih In enakih pojavih nastop nove knjižne kulture. Knjige stanejo 20 dinarjev, kar Je enako letnemu prispevku posameznih društvenikov. »Vladar.« Spisal Machiavelli N, Izd*, la in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijjin trg 8. Cena broširani knjigi o dinarjev, vezani 8 Din. Društvene vesti. Društvo »Soča«o pozarja svoj člane In prijatelje društva, da predava v soboto dne 22. t. m. točno ob 8. uri zvečer v salonu hotela Lloyd gospod Franc Merljak o utiskih z doberdobške fronte. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi odbor. Prijavni urad išče nekega Branko Ko* sanoviča, ki ima zvezo s »Slov. banko d. d. v Zagrebu«; nadalje Olgo Ule, nčit*-ljico. Razne vesti. * Noge plesalke Pavlovn*. V mest« Emperiji r Kansasu se je razdelila p«/-blika v dva nasprotna si tabora ia to vse radi nog znane plesalke Pavlovne. Ta j« namreč nastopila golih nog. En del pur blike je navdušen, drugi besni. Stvaf j« prišla celo pred sodišče. Tožitelji pravijo: »Z golimi nogami plesati je nemoralno, pa naj bodo te noge tudi plesalk« »Pavlovne«. Nasprotniki se pa branijoi »Niso vse nepokrite noge nemoralne, PO* sebno če plešejo tako, kot noge Pavlovne. V umetnosti je noga simbol lepote in zbog tega ne more biti nemarolna niti takrat, če je gola. — Ne ve se le, katen stranka bo zmagala. * Indijska morala. A Floridi^ livi indijansko pleme, imenovano »SeminolU, ki šteje okoli 450 duš. To pleme se odlikuje s posebno dobrodušnostjo in visoko moralo. Imajo svoje nenapisane postave, katere izvaja njihov gospodar z vso Strogostjo. Disciplina je tako velika, da sprejemajo vsako kazen, tudi smrtno^ brez protesta. V družini žive povsem drugače kakor ostali IndijancL Glavno besedo v hiši ima žena, s katero vedno lepo postopajo. Otroci so staršem breat« pogojno pokorni. Moški in ženske žive ločeno, vsak v drugi hiši. Otroci dobe lastni dom, čim so sposobni za pridobit-veno delo. — Torej pleme, ki mu gl M para. . .. .. ,, * Influenca v 18. stoletju. V knjigi S. Merciera »Pariške slike« se nahaja popis gripe iz leta 1781. ko se je pojavila v obliki strašne epidemije. Mercler pisei »Vsako leto se pojavlja v mesecu jan«-varju velika oblolelost vsled hladnega vremena in megle. Mnogo jih umrje oa prehlajenja. Toda Parižani se temu sma« jejo ter nazivajo to bolezen »la grippe«, A ravno tisti, ki se jz bolezni norčujejo, navadno obole in umrjo v treh dneh. Zato je priporočati modo dolgih sukenj, ki va* rujejo prehlada. Posebno ženske, ki prihajajo iz gledišča v letnih oblekah, naj pomnijo, da jih taka obleka gotovo na varuje proti gripi. * 2enske in mraz. Pri zelo hudi ritni, ki je vladala letos v Angliji, je ugotov« ljeno, da so moški, pa naj si bodo Še tako dobro oblečeni, bolj občutljivi proti mra» zu kakor ženske, ki hodijo z razkritim vratom po ulicah Tudi zdravniki so kon« statirali, da so ženske manj občutljiva proti mrazu kot moški, četudi so lalja oblečene. Vprašanje nastane, zakaj? Angleži mislijo, da igra tu vlogo bolj strast* ni temperament in bolj vroča kri. * Masarykov poročni dar. Predsednik čehoslovaške republike bo daroval rumunski princesi Marioli povodom njene poroke stekleno gardinjero, dve vazi in stekleni servis za 12 oseb. Vse je iz brni šenega stekla, izdelano v Harachovi to, varni po načrtu arhitekta Drahonovske* ga in Janaka ter reprezentira veliko umet* niško vrednost. * Koliko ljudi hodi ▼ ldno. Po »Uti. stičnih podatkih obstoji v Nemčiji 38sii kinematografov z 1,304-605 sedeži. Na eden kino pride 12.250 prebivalcev. Neka* teri kinematografi dajejo po 4 predstav« dnevno, drugi pa samo po dve. Vedno j« tri četrtine stolov zasedenih. Potem* takem poseča kino okoli dva milijon« ljudi, kar znači letno 730 milijonov, ll tega se da sklepati, da gre vsaki tretji Nemec v desetih dneh po enkrat ▼ kino» Dragocenost vsake hiše Je lje^ karnarja Fellera prijetno dišeči »El* safluld«, najboljše sredstvo, za drg-* nenje hrbta, rok, nog, in celega telesa, kot kosmetikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, Izdatnejši in delujoči kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali I specijalno steklenico skup % zamo-tom in poštnino za 72 kron pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja Elza trg št. 357. Hrovaško. Sloviti zgodovinski roman M. ZEVACA “KRALJEVI VITEZ" <9 # <■» & 4» je izšel in se dobi v »Zvezni knjigarni«, Ljubljana, Mar. trg 8 v g dveh delih. Cena broS. za vsak del din. 15.- k « tt C. N. In A. M. Williamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) Steči k skrinji, sesti nanjo in videti, kaj se zgodi, je pomenilo največ minuto zafriude! V tem času pa itak ni mogel nihče v sobo niti ven, ne da bi ga opazila ... Zmagala je radovednost. Klo se Je po prstih splazila k skrinji in težko sedla na zaobočeni pokrov — vse kakor prej. Toda nič se ni zgodilo. Zaman je čakala, da bi se kaj pre-meknilo v notranjosti; že je mislila, da je bilo tisto prejšnje brcanje pod pokrovom zgolj prevara njenih lastnih drgečočih živcev. Obšla jo je želja, odpreti pokrov. Prijela ga je za vogal, toda ni se dal vzdigniti. Potipala je ključavnico in se prepričala, da je zaklenjena; vtem pa je začutila s prsti mokroto. Zdrznila se je ter obrnila roko proti luči. Palec in kazalec sta bila krvava. Slabost jo je obšla in toliko da ni omedlela. »Eh!« se je pomirila nato. »Ranila sem si prst. Prav mi je, ki odlašam svoj pravi posel. Pustimo vse neumnosti in lotimo se tistega, za kar gre!« S tem bodrilom je stopila k vratom številke 658 in potrkala. Nihče se ni odzval; dekletu je upadel pogum. Misel, da naj bi se bil Peterson Izmuznil v tistih kratkih minutah, ko je spravila Angela v avtomobil, je bila preveč črna, da bi jo mogla poslušati. Saj je vendar jedva odvrnila pogled od hotelskega vhoda! »Nemara spi,« je pomislila Klo. Pritisnila je na kljuko, v njeno začudenje so se vrata odprla. Kakor prej, Je bila soba tudi zdaj brez luči, razen odseva s ceste. In čudno: tudi mož je sedel še vedno pri oknu, in njegov zoprni profil se je risal v ostri silueti na svetlem štirikotniku stekla. Človek bi bil rekel, da se ves čas ni pre-meknil! Klojina teorija je bila potemtakem jalova. Po krivem je bila prepričala Angela, da je Peterson tat in bo Izkušal v naglici pobrati šila in kopita. Ako bi bil ta sum upravičen, ne bi sedel podlasičnik v svoji sobi in mirno spal. Irka je prestopila prag, otipavala na steni električni gumb, zavrtila ga in preplavila sobo z lučjo. Postava v blazinjaku se ni genila niti zdaj. Klo se je ozrla po umazanem prostoru. Peterson je očividno pospravljal za odhod. Potni kovčeg je ležal odprt na ozki postelji. Zmečkana odeja je bila pokrita z razmetano obleko. »Ako spi dovolj trdo,« je, pomislila Irka, »lehko prebrskam vse, ne izvzemši njegovih žepov!« Odločno, a rahlo je zaprla vrata za seboj, ne da bi odvrnila oči od . postave v blazinjaku. Ni se upala iskati brez gotovosti, da Peterson v resnici spi. Bala se je, da ne bi planil nanjo izza hrbta ,kakor gorila. Po prstih se je splazila k zaspancu, tik do njegovih iztegnjenih nog. Ker mu je visela glava na prsi, se je morala skloniti, da mu je videla v obraz. A tisti hip je odletela malone do nasprovne stene. Teme Peterso-nove glave je bilo raztreščeno s topim udarcem. Njegovo čelo in desno lice, ki se je obračalo proti oknu, sta bili obliti s krvjo. Kri mu je napajala srajco in suknjič ter stala na preprogi v široki srčasti mlaki. Klo dotlej še ni bila videla mrliča. Ta mož je bil nedvomno mrtev; poznalo pa se mu je, da še ni dolgo, kar jc izdihnil. Kri na bledem obličju se je vlažno svetila v električni luči. Očividno je bila pravkar nehala curljati iz strašne rane. Nekaj časa je stala Klo kakor zmrzla. Le z velikim naporom si je vrnila jasno zavest. Z grozo In studom je zalotila v sebi misel, da je nemara Beverley ubila Petersona. Sila udarca je bila pač nezaslišana za žensko roko, toda Beverley je bila krepka in zraven še obupana. Nedavno se je hvalila z močjo svojih rok pred sestro Lakeovo, ki je priznala in občudovala neobičajno trdnost njenih mladih mišic. Udarec je bil zadan nepričakovano, od zadaj; to je dokazovala lega rane. Na majhni mizici poleg blazinjaka je ležalo orožje: dolg samokres. Klo ni mogla soditi o njegovem sestavu, a zdel se ji je staroverski; kako ga je rabil morilec, je bilo očitno. Prijel ga je za cev in udaril žrtev s kopitom, za- kaj bilo je pokrito s krvjo in lasmi. Nemara je bil samokres prazen, ali pa si morilec — (ne, »maščevalec«, je ponavljal strah, ki je kljuval v dekletovem srcu!) — ni upal streljati, ker bi ga bil pok izdal. Klojini možgani so jeli delovati hitreje. Podrobnosti so se ji zbirale v sliko. Oseba, ki je bila umorila Petersona, ni mogla vzeti samokresa s tiste mizice, ne da bi jo bil videl; to se pravi, da je ležalo orožje pred umorom drugje. Najbrže je bilo na postelji, med razmetanimi stvarmi, ki jih je hotel stanovalec pospraviti. Morilec ga je potemtakem izlahka zapazil In vzel, ne da bi bil mož v blazinjaku slutil nevarnost. »Naj bo kakor hoče,« si je rekla Klo, »da le moj ubogi, mučeni Angel ne bi bil storil tega! Mene ne bi težilo tako strašno. Zdi se mi, da bi ga bila ubila brez pomišljanja — ako bi bilo potreba zanjo. Toda ona, kako naj nosi to na svoji vesti!« Vtem se je spomnila, da si je okrvavila prste, ko je potipala ključavnico pri rjavi skrinji; ta spomin jo je nekoliko potolažil. Morilec je moral hoditi tam okrog, dočim se Beverley ni približala skrinji. »Hvala Bogu,« je pomislila Klo, »to.je vsaj mrvica dokaza niene nedolžnosti, ako bi kdaj dvomili o nji! Kdo ve, mogoče je bil morilec skrit v skrinji in se je zdrznil od strahu, ko sem jaz telebnila nanjo? Ako je tako, se je medtem zadušil, ker je nekdo zaklenil skrinjo, ali pa je ušel. Oh, Angel, kako sem vas mogla le hipec sumničiti, da ste bili vi! Toda — ako je bil Peterson takrat že mrtev, kdo je potem zaklical .Prosto!’« Blazno jo je popadlo, da bi zbežala. Zagnala se je proti vratom in spet obstala. Ne, Angelu se ni smela izneveriti. Mož je bil mrtev. Ničesar žalega ji ni mogel več storiti. Ako so bili Beverleyini biseri ali njene listine kjerkoli v tej sobi, ni smela oditi brež njih, niti če bi se morala dotekniti njegove okrvavljene suknje, da mu preišče žepe. Zastiralo je trebalo spustiti, zakaj s takega visokega okna onkraj ulice so jo utegnili videti in spoznati. ko bi kesneje iskali storilca. Da je dosegla vrvico, je morala stopiti preko nog, ki so štrlele iz blazinjaka; iztegnila je roko in hkrati začutila, kako se je z obleko dotcknila mrličevih kclen. Nato je stopila k postelji ter jela prevračati siromašno Peiersonovo lastnino. Molila je v mislih, da bi se zgodil čudež in bi naletela na zapečateni ovoj. Glede biserov se je zavedala, da jih je morilec moral ukrasti, ako je bil le količkaj Petersono-ve sorte. Toda le zakrknjen zločinec je bil zmožen iztikati žrtvi po žepih, in če je bil povod umora drugačen, ne lakomnost, je imel mrtvec nemara bisere in listine še pri sebi. Klo je vedela, da mu bo treba obračati žepe, ako jih ne najde drugod; toda ni se ustavljala ob tej ostudni misli. Vročično je premetavala kovčegovo vsebino, stresaje in otipavaje sleherni kos obleke, ki je ležal na postelji. Pogledala je pod vse blazine, v vse predale umivalnika in toaletne mize; toda našla ni ničesar, niti ne pisma, niti ne koščka papirja, ki bi bil mogel koristiti gospe Sandsovi. Ječ£ je vzdhnila k Bogu, da bi ji dal moči, ko se je bilo treba lotiti mrličevih žepov. Nekatere je le potipala s konci prstov, pa je čutila, da so prazni; v druge je morala poseči, čeprav se ji je zdelo, da umre, ako naleti z roko na kri. Iz telovnikovega žepa je izvlekla majhno usnjato cigaretnico, še toplo od lastnikovih prsi — nov dokaz, da ni dolgo mrtev. Za cigaretami je tičala v nji posetnica najcenejšega vzorca, na kateri je bilo s svinčnikom zapisano ime Lorenz Czerny. Na drugi strani te karte je bilo istotako s svinčnikom, toda z drugo pisavo, načečkanih nekaj zapiskov. Sestojali so iz imen, okrajšanih naslovov in ur za sestanke. Ni se mudila s tem, da bi bila prečitala do kraja, marveč je spravila posetnico v žep, češ, morda ji utegne še kdaj koristiti. Zapečateni ovoj, katerega je iskala, je bil prevelik, da ne bi bil vidno štrlel iz kateregakoli žepa domače suknje; toda Klo je pomislila, da je tat nemara uničil ovoj, vsebino pa je razdelil ter morda celo zložil v manjšo obliko. Tako misleč je iskala neumorno, toda vse, kar je našla razen cigaretnice, jc bila b *» ležka, izrezana iz nekega časopi » zavoj okrvavljenih bankovcev, jih je urno vteknila nazaj, in J221!-' gana svilena žepna ruta. BeležKa j pripovedovala o Sandsovi sisajm i ■» ši v Newportu. češ, da se hoče kmalu vseliti vanjo s svojo »prekrasn mlado soprogo«. Tudi to si ue prilastila Klo, da ne bi bilo videti zveze med Eeverley Sandsovo in zločincem Petersonom, kadar stopi na plan policija. Rutico, ki je bila^ malomarno stlačena v suknjičev žep, i izvlekla zato, da bi mogla poseči na dno. Njen nagli pctegljaj pa je iz“r še nekaj drugega, drobnega. Pacno je na tla kakor majcen kamenceic, zadelo se v blazinjakovo^ nogo in s« zatrkljalo pod komodo. Klo ni tegfli? la razločiti, kaj je bilo. Toda srce * je poskočilo od slutnje, kaj more biti. Jadrno je porinila strgano rutico Y drug žep, ki ga je bila že preiskala; baš ko se je sklonila, da bi pogledal* ped omaro, pa je zapel telefonski zvonec. V silnem razburjenju je planil? dekle na noge. Kolena so ji skleca* vala. Zdelo se ji je, kakor bi^ bil? pozvonilo tik za njenim ušesni? Nekdo je klical Petersona k te* lefonu! (Dalje prih-/ * Tragična smrt na odru. Na Cetf vantesovem gledališču v Almeriji Španskem je igrala gospa Concha KoW les. V sredi predstave je skočil njen rnoj major Robles na oder in astrelil dvakraf z revolverjem na svojo ženo. potem P# je ustrelil še sam sebe. Krogli sta zadeli igralko in enega igralca ter sta oba ležala mrtva. Roblesova je bila že pre4 poroko igralka, toda po poroki ji mož w več dovolil, da bi izvajala prejšnji Pok“|f Ona pa je nastopila njegovi volji in mož je najbrž ustrelil iz ljubo* snmnosti. * ioo.ooo kron nagrade za enega psa. Dunajski časopisi prinašajo sledečo anon* co: »V pondeljek se je izgubil y Alfie*’- strasse krasen lovski pes. Sliši na im® »Mars«. Na usnjatem ovratniku ima pr|* trjeno medeno ploščo in na njej gravi* rano ime gospodarja Ernest Stang^ Hausdorf. Kdor najde in privede ps»» dobi nagrado iooooo kron.« — No, mof* da so se pa našli prefrigani ljudje, ki *• bavi|o s tem, da lovijo pse bogatih g<£ spodarjev ter jih proti visoki nagrad* lastnikom. MALI OGLASI PRODAJA: HIŠA v dobrem stanju »ri državni cesti, sposobna sa trgovino ali drugo obrt • 5 sobami, 3 kuhinje, 2 »hrambi in velika klet, pe-rilnica z dvema kotloma, drvarnica in konjski hlev, 35 gadnih dreves in pol orala vrta. Stanovanje s 3 sobami, kuhinjo in shrambo se lahko takoj zasede. Maribor, Tržaška c. 63. 703 NA LEPEM PROSTORU v Črnomlju nova pritlična hiša. Ogleda se lahko vsak dan. Dalje tudi malo posestvo, pripravno za usnjarsko obrt. Natančna pojasnila pri Rudolf Milek. Črnomelj št. 205.__________696 KUP § 5 SODI hrastovi od petroleja, olja in masti se kupijo. Ponudube z ceno na: Ljubljana — Poštni predal štev. 151. 705 80 do 100 ms jamskega lesa (od 2.5 m naprej, debelost 12 do 20 cm) in več vagonov krajnikov, postavljeno na železn. postajo Brežice ali po Savi do Bre- žic. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Nova Nada, d. d. rudarsko podjetje v Globokem pri Brežicah. 694 PIANINO, dobro ohranjen z dobrim glasom se takoj kupi ali pa vzame v najem proti dobremu mesečnemu plačilu. Shranjen bi bil v kolodvorski restavraciji Zidanimost in bi se rabil le dvakrat mesečno pri družabnih koncertih. Ponudbe z navedbo cene naj se pošljejo na ravnatelja Rozman, Zidanimost. SLUŽBE: GRADBENI poslovodja, akordant, želi premeniti liesto. Zmožen je več jezikov. Julius Poženelj, Biirn-dorf No. 109- Bruck a. d. M. Deutsch-Oesterreich, 706 TRA2I SE akordanta za paljenje vapna v jednom večem poduzeču sa nastu-pom odmah. Ponude pod »Stručnjak* na upravu lista. 704 DVA UČENCA se takoj sprejmeta v trgovino z mešanim blagom pri Peter Fleck v Ločah pri Poljša-nah. 702 KOT PORTIR, starejša tnoč z dobrim spričevalom, išče službe v kakem hotelu, mestu ali na deželi. Ponudbe na An. zav. Drag. Eese- Ijak in drug, Fodna ulica 5. Ljubljana, 701 KONTORISTINTA vešča vseh pisarniŠkin del se sprejme takoj ali pozneje pri F.. Čuden, Prešernova ulica štev. x. 707 SPREJME SE prodajalka, starejša moč v trgovino z mešanim blagom. Dobre manufakturistinje imajo prednost. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod »Prodajalka«. TRGOVSKI pomočnik, starejša moč, dobro izvež-ban v manufakturni stroki, dober prodajalec se takoj sprejme pri tvrdki Anton Mahorič, Ptuj, Krempljeva ul. št, i. 681 RAZNO: ODDAM stanovanje t 3 sobami in pritiklinaini v neposredni bližini živilskega trga v zameno za ravno tako obsežno ali večje stanovanje (tudi v novi hiši) v bližini justične palače ali pošte. Selitvene stroške poravnam, ev. plačam tudi plačam stanovanje stame-njalcu za 2 leti. Ponudbe pod »Prikladno« na An. zav. Drago Beseljak in drug, Ljubljaina, Sodna ul. 5. 700 POZOR TRGOVCU Na razpolago imam vsakovrstne biče, jermena, za cepce in gože v lastni delavnici. Razpošiljam na drobno in debelo po nizkih cenah. Franc Podboršek, tvornica bičev in jermen, Naklo pri Kranju._______________699 TRGOVINA z vsem inventarjem in zalogo ter gostilna se odda na lepem in prometnem kraju takoj v najem. Naslov pri upravi lista. 695 Išče se stanovanje z 2 sobami in pritikami v okolici ali pa tudi eno uro oddaljeno od Ljubljane. Ponudbe pod «Mirna stranka«, poštno ležeče, Domžal«. 651 jviainike, zapestnici siieJal-lB kohordruge pral* ne oblete pere it sucflolatouariH IReichJSfi Sprejemališče: šelenbursova ul. 5. Podružnice: Maribor, Zagreb, KO čevje, Novo mesto. Vodovodne essi iz železa in platna ter impregnirano blago za nepremočljive plahte priporoča Odon Koutny trgovina z orodlem In tehn. potrebščinami Ljubljana Kolodvorska ul. št. 37. ••• o» Lisiiie kože in kože divjačine sprejme v stroj, barvo in izdelavo krznarstvo ROT, Ljubljana, Gradišče 7 kupuje kože divjačine po najvišjih cenah. — Sprejema moderniziranje. SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri A. & E. Skabeme, Ljubljana, Mestni trg 11. livalska slike za naše malčke, na trdem kaitonu. Cena 8 dinarjev. 9 tani izprsi LjuSsljana, Marijin trg 8. Premog cement prodaja najcenejše • H. PETRIČ, Ljubljana, skisdišče Balkan. ©®«©©® 9 Knjiga s slami za zabavo in pai na-iin malim Izvod 20 K v Zvezni knpgarnš v Liubljšir«!, Marijin trg štev. 8. ••©©©©© ©ffi©©©® IZJAVA. Povodom požara mlina FRflNC v MRRIBORU Je bilo tudi naši tvrdki uničenega za K 200.000 blaga. To škodo je zavarovalna zadruga „CROflTlfl“ v ZAGREBU, glavno zastopstvo v Mariboru, kar najkulantneje likvidirala in nam je izplačala celo odškodnino. Za izkazana lculantnost se temu domačemu zavodu kar najtopleje zahvaljujemo in ga v vsakem oziru priporočamo. Maribor, dne 9. aprila 1922. HOFFMAN I DRUG. Vei dobrih ključavničarskih in kovaških pomočnikov sprejmemo takoj. Reflektiramo samo na prve mod. Plača dobra. Tovarna „Bašin in dr.“ Ljubljana, Sv. Petra cesta 75, POZOR I POZOR! Šivalni stroji so dospeli v vseh opremah za rodbinsko in obrino rabo, istotam za čevljarje in krojače. JOSIP PETELINC Ljubljana, Sv. Petra nasip. MUEU LES prosto vagon In večje množine v gozdu kupi J.Pogačnik, Ljubljana Dalmatinovo ulica štev. 1/i Posredovalci se dobro plačajo HINKO GUNČAR MILKA MOHORIČ Velenje zaročena 17. aprila 1922 Ljubno, Gorenjsko Velika zaloga Kanditov Keksov Čokolade. Josip Vitek, Ljubljana, Krekov trs 8. Slavno zastopstvo tvrfe Orion", Mariner Praha. Na debelo. °o° °o° °o° °o° °Q° °o° °l° °o° °°° °Q° °°° °o° °o° °o° °o° °°° °o° °°° Mesto DEL0V0D3E in mesto ključavničarskega mojstra odda Industrijsko podjetje v Ljubljani s 1. majem. Reflektanti s primerno predizobrazbo in daljšo prakso naj vpošljejo svoje ponudbe pod „Po* beda" na upravo lista do 25. t m. V ponudbi je navesti vse osebne podatke, svoje zahteve, sedanje službeno mesto in pregled vsega dosedanjega delovanja. ZVEZNA KNJIGARNA LJUBU ANA - MARIJIN TRG 8 JOHN RUSKIN: Klili] MIE Ml HI [III umi Iz angleščine pral Ejaderit Furlani — z ilustracijami Ant. Koželja. I UMI rtino im stiire in tuni iiB le ..MORANA" „MORANA" temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. o°o Naroča se pri Mar. Škrinjar, Trst,wa p- cast°-1-1^ Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat Išče se ZASTOPNIK za JUGOSLAVIJO. Ponudbe direktno na zgornji naslov. Popolnoma varno naložite svoje prihranki v Jisiuouaui MflllHI ZfiVIB V IJUBLJflgl Marijin trg 8. Podružnica v Murski Soboti. Hranilne vloge MA| 01 brez odbitka rentnega obrestuje s “S* |2 |0 in invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-čekovnega urada, v ^ teljem so Položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča z««. j.; na službene prejemke, proti poroštvu itd. • • _ ruauni tn odgovorni urednik Zorko fakin. konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. sar Narofajt© in širite »JagasBavljo Tiska »Zvezna tisto«** «