Ne koruu ampak krompir. *) Brez zamere! zastonj se poganjate, vi po vetru mahate , vas pervi zvon v Novicah 48. lista ne da dobrima glasa, zakaj če na spričevanje ene stare matere toliko zidate, de bi mogli vsi Slovenci zalo krompir zdej korun klicati , ker ga je nekdaj v Rov t ah tako imenovati slišala, vam jest lahko sedem in sedemdeset prič povem, de so ga Krajnci precej v začetku krompir ') Le iz tega namena damo pričijoči stostavek v natis, de nas gospod pisatelj ne bo en o stran osti (Partheilichkeit) dol-žil. Prijazno razjasnjen.) e je prav, strašno prepiranje nam je pa grozno zoperno, zatorej se ga vedno ogibamo in prepira željne spiske na vso moč zatiramo. Persiljeni damo tedej ta spisek med občinstvo, za kteriga nobeden miren Slovenec gosp. pisatelju ne bo hvale dal. Gospod Medved so v 4J). listu na glas oznanili, de nobenimu besede konin ne vsiljujejo; čimu tedej toliko strastniga in prazniga hrumenja ! To je pa tudi zadnji so stavek, kteriga v ti re^i v Novice vzamemo, de ne bomo drugim koristnim rečem prostora kratili. Samo gosp. Medved in pa tisti, ki zamorejo skazati, de je beseda korun v kakšnim kraji v navadi, imajo pravico, še enkrat od tega kaj govoriti: zakaj ravno to je, kar želimo zvediti, vse druge besede so prazne besede, ker vsak sam ve, de je sto in sto krajev, kjer beseda korun ni znana. 206 imenovali. {) In te so: moja že tudi perletna, in moj i ga perserčniga prijatla še starejši mati, 75 pa jih zamol-čim, ne našim bravcam nedležin biti, ktere pa vender rad povem, če jih kdo vediti želi. Tudi vaš drugi zvon le na eno stran bije. Beseda korun je sicer res slovenska, pa je morde le po rovtarsko pokvarjena beseda koren,kakor je: kej p raj i? (kaj pravi?) — Krompir pa ni, in ne bo koren Wurzelgewachs, 2) sondern ist ein Knollengevvachs, \vel-ches am Ende seiner Wurzeln die viel gepriesene Frucht bildet. Ce mu že hočete slovensko, pa bolj primerjeno ime dati, kličite ga raji: čomp e, jest menim prav za prav: kepe, kar bi vtegnilo „Knollen,Ci pomeniti, kakor ga Dolinci okoli Krajnske Gore sploh imenujejo. Ali vse vaše per-zadevanje bo vender prazno, tudi te besede se Slovenci zdej več ne bodo poprijeli, ker je beseda krompir že popolnama poslovenjena, zatorej nam je, kakor tudi več drugih takih, postavim: rinka, pucati, frišna voda i. t. d. tudi še tako mogočin cesar clo s svojo vojsko več odvzeti ne bo mogel; 3) naj ga tedaj Dolinci kličejo: čompe, Rovtarji: koriin; Slovencam sploh pa per-pustite, ali vsaj nikar ne branite, 4} ga krompir imenovati v hvaležin spominj, de so ga Krajnci beržej od Nemcov, kakor pa od Lahov iz Tersta prejeli! Beseda krompir sicer res zlo po nemščini diši; ali koliko besedi so si tudi nekdaj imenitni Rimljani od Grekov, in Nemci od Francozov i. t. d. vsvojili, ker so marsiktere popred neznane reči od njih prejeli, in z rečmi vred tudi imena, in vender jim tega še nobedin očital ni. Bodimo tedej sicer čistousfniki, pa le kar je prav, 5J ker vsaka presiljava slovenske ušesa več žali, ko veseli; in jest vam obljubim, de hote ponudeno besedo koriin malo kje drugej kakor le v svojih kmetijskih knijgah našli, ktera bo pa slovenskiga kmeta vselej z nekakim neprijetnim občutjem vpičila, ko jo bo bral* Juri Podrebernicki. ') 77 prič bi vunder vtegnilo premalo biti, zakaj pri vredništvu se je že 777 prič oglasilo, ki terdijo, de so krompir Krajnci vpervič čompe imenovali, 7777 jih je pa clo, ki s*i ne pustijo vzeti, de so mu vpervič podzemljice rekli. 2) Brez zamere, častiti gosp. J. P.! to je prazno besedovanje. Takrat ko je beseda koriin vpervič med Slovenci oživela, so ga kmetovavci in botanikarji korenikam (VVurzelge-ivachsen) vredovali. Oče botanike, slavni Linee, je koriin gruda s to ali kepasto korenino (radii tuberosa) imenoval, in kakor takrat, ga kmetovavci še zdej k grudastim korenikam (zu den knolligen \Vurzelge\vachsen) štejejo. De so J u s s i e u, D e - C a n d o 11 e in mlajši botanikarji grude (Knollen) in čebulo (Žvviebel) od koreni k ločili in jih podzemeljske stebla (untei'irdische Stamme) imenovali, to slovenski kmetovavci takrat še niso vedili; saj še Dunajski učenik kmetijstva gosp. Trautmann v svojih bukvah (1816) takole piše: ,.Lrnter den <»evv;ich>en mit essbaren knolligen VV urz eln stehen die KartolTeln oben an." S svojim zelišarskim razsodikam niste tedej clo nič spričali, zakaj koriin je stara beseda iz tistih časov, ko so krompir s kore n a m vred h ko r en i k a m šteli. Kdor pa hoče kaj spričati, ne sme starih in novih časovna eno kopito djati. 3) Kaj bodo neki Slovenci k temu rekli?!! — — 43 Kdo ga brani? Vredništvo Novic gotovo ne, ktero še nobenimu pisavcu besede krompir v koriin prenaredilo ni. Frišne vode, pucati in enačili spakedranih besed pa ne bomo za nobeno ceno terpeli v Novicah, zato ker imamo vikši dolžnosti s pol ni ti, kakor le nekterim glavam vstreči. 5) Kaj pa je prav? Tega ni v stanu vsak presoditi, sicer bi kolobocija prava slovenšina bila. Vsak pameten Slovenec mora sam želeti, de se v bukvah saj čista slovenšina p er hran i — te besede rajnciga gosp. škofa Ravnikarja so bile in bodo vodilo vredništva Novic.------- V Se enkrat rečemo, de smo s težkim seream pričijoči sosta-vek v natis dali, pa ni moglo drugači biti. Vredništvo.