'zaMJMUO im&m na ptHtiuL II. JsruzaSem v rokah kriSar^v. Ko Je bi'm oavojena Aatijohija ter pa:eoaagana Kevbogova vojska, so SM križarji preko Beryta, Sidona ter Tyra v Akko. Tamošnii manjši knezi so prasiii za prijateljstvo in dajali križarjem živila; mo.hamedaaci so se branili ter ustavljali le v najbolj važnih soteskah. Iz Akke ae je pomikalo križarsko voJaštvo prelco Cezareje v Emavs. Ka so zaznali križarji, da so že prav blizu Jeruzaiema, jih ni bilo mogoče zadržati. Nekateri so se podali iz Emavsa v noči proti Jeruzalemu bosi. Vsak Je liotel prvi vitfeti Jeruzalem. Slednjič so se pokazale Iz daljave strehe svetega mesta; vsi križarji so se spustili na kolena, poljubljali tla, jokali od ganutja; nato so pa zapcii slovesno zahvalno pesem od veselja ter navdušenja. Cilj tako dolgega hrepgnenja, bojev ter trpljenja Je bU. dosežen. Dne 7. junija 1099 se ije utaboiila križarska vojska, še 20> tfsoe mož, pred vrati Jeruzalema, ki ja bil obdan z močniin obzidjem, branili 90 ga visoki stolpi ter 40 tisoč mož pod poveljstvora hrabrega Iftikhara Eddauleha. Mesto ijo bilo tudi zadostno preskrbljeno s prehi-ajio. Križarji so &s hotsli polastiti mesta v naskoku, kl pa je bfl odbit 12. junfja; prisiljeni sa bili, začeti z oblego. Morali so zgraditl napadalne stolpe, stroje za metanje kamenja in les za te priprave so poiskali v okolišu. Nepopisno so trpeli križarji v poletnena ¦ času od vročine. Primanjkovalo je vo de. Studence ter cisterne v jeruzalemski okolici so Turki zasuli pred oblego. Veliko jih. j;e pomrlo, mn-ogf so bežali izpred- mesta nazaj k morju, nekateri so hoteli vsaj poljubitf jeruzalemsko abzldjc, a so jili mohamedanci streljali 3 puščicami ali pobijalf a kamenjem. Ko je bilo pomanjkanje na vrhtiacu, so pripeljale ladje \z Genove žlvilaT vina in stavbenike strokovnjake. Križarji ao prejeli sporočilo, da hiti Turkom na pomo-5 m»ham«danska vojska iz Egipta. Dne 8. julija so se pripravili na odločilni naskok s proccsijo na Oljsko govo. Dne 14. juliia Je prlCel naskok, kristjani so se borili kot en mož, celo ženske &o pomagale v boju. Zastouj! Dne 15. julija ja pričel boj znova; sedem ur so se bojevali brezuapeš- no, križarjev se je lotevala malodužnost, vse je šepetalo 0 umiku. Naenkrat je zagledal Gottfried, eden od vojskovodij, na Oljski gori moža s železnim ščitom: »Sv. Jurij sam priliaja na pomož,« se je razleglo med krlžarji. Križarska vojska se Je pognala, znova v bojni raetež ter pripeljala pred mestno otrzidje oblegovalne lesena »tolpe, ki so- bili rišji kot zidovje. Ig atclpov 80 spustilf na zid moste. Krl« žarji so se povapell preko- obzidja in Gottfried Je bil raed prviml, ki sa ©4« pahnili mestna vrata. Skozi odprta vra- ta se je zagnala križarska vojska s tako silo, da se jili je mnogo zadušilo. Nato se je razvil grozovit poulični boj. Križarji niso poznali milosti ne za mohamedance in ne za jude. Kri je curljala od stopnic mes-tnih hI5 in konji so gazili po njej preko kopit. Radi dolg"€ga trpljenja, bojev ter zasmehovanj so žalibog pozabili kristjani, da so se bojevali v službi božji ter iz Ijubezni do Boga in da so Imeli tudi njihovi so vražniki pravico do usmil»jenja. Zmagovalci so bili v tolikem razburjenju, da so mislili, da jih obletavajo duhovi umrlili križarjev. Slednjič so vendarle odložili orožje, si umili kri * rok, oblekli snažna oblačila, ter stopali ponižno skesanega srca med vzdihi tex solzami, bosi po svetih mestih in jih poIjubljali z največjo pobožnostjo. Pri cerkvi vstajenija ]e prihitela križarjem nasproti mestna duhovšeina, prepevajoč zahvalne pesmi. Z nepopisnim navdušenjem so poljubili kraj, kjer ja trpel Gospod. Bilo je ganljivo, gledatl narod v tako globoki pobožnostl. Povsod solze, povsod vzdihi, a ne iz žalosti al! strahu, ampak \z goreče notranje pobožnosti. Nekateri so se izpovedovali svojili grehov ter oMjubljali, da Jih ne bodo več storili; drugi so razdali celo imetje ubogim; njihovo najveSjo bogastvo je bil dan — zmage. V zmagoslavju, v cbiskih svetifi mcst, v Ciščenju mesta od trupel padlih so minuli prvi dnevi po zavzetju Jerirzatema. Križarji so se kmalu udomači« li v svetero mestu. Letes bedo pasijonsks Igre v Ober» ramnisrcan. V letoSnjem majniku sa bodo vršile v Oberrammergau svetor;Bo znamenite pasijonake Igre skozt 4 mesece. Zadnfe sobils leta 1922 mesto 1920, torej z dveletno zamudo. Priglasl za udeležbo so letos iz Amerike ogromni. Občina Obcrrarnmergau je najela posojilo 1 milfjon mark, da bo preslcrbljeno obiakovalc&m za stanovanja ia druge ugodiiosti.