Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
V e 1 j a :
za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom:
llpravništvu .,.11 Ira*4 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
&
Leto XVI.
V Celovcu, 30. marca 1897.
Štev. 9.
Zahvala.
Podpisani odbor izpolnuje s tem prijetno dolžnost, da se vsem slovenskim volilcem in volilnim mozém najiskreneje zahvali, da so v dokončani volilni borbi za državni zbor vkljubu vsemu nasprotnemu pritisku neupogljivo kakor skala stali na naši strani! Hvala vsem in vsakemu posebej, ki se je trudil v minuli volilni borbi!
Hvala in slava gré posebno volilcem in volilnim možčm celovško-velikovškega okraja, ki so pripomogli k zmagi našemu kandidatu, g. Lamberti! Einspielerju! Zahvaljujemo pa iskreno tudi one volilce in volilne mozé v beljaškem in šmohorskem volilnem okraju, ki so vstrajali na naši katoliško-slo-venski strani. Sedaj sicer še ni bilo mogoče zmagati tam, pa z odločnim delom mora naša stvar napredovati v bodoče.
Torej hvala in slava vsem našim slovenskim rojakom, vsem volilcem, volilnim možem, govornikom po naših shodih, — vsem ki so delali za našo dobro stvar! Bog Yas živi! — Ne udajmo se!
Odbor katolisko-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem.
Po volitvah.
Hudi volilni boj v naši Avstriji je končan. Vršil se je po vseh deželah prav srdito. Do večjih izgredov pa je prišlo samo v Galiciji, kjer je žlahta hudo pritiskala na ljudstvo, v Gradcu, kjer so so-cijaldemokratje pokazali s surovo močjo, kaj znajo, in v Primorju, kjer lahoni še vedno tlačijo Slovence. 0 izidu volitev natančneje poročamo na drugem mestu. Žal, da se ni izpolnilo vse, kar smo Slovenci pričakovali od novih volitev. Nasprotniki naši imajo na razpolago vso moč, oni delali so tudi z najbolj nesramnimi pomagili, zlasti
ob naših mejah, in tako se jim je posrečilo zmagati po več krajih, kjer bi morala biti zmaga naša!
Zadovoljni smemo biti z izidom koroški Slovenci, ker se nam je vkljubu vsej nasprotni sili in nesramnosti vendar-le posrečilo zmagati s svojim kandidatom, vrgli smo Kiršnerja ter poslali prvega katoliško-slovenskega poslanca na Dunaj! Kaj pomeni ta zmaga, to čuti globoko vsaki rodoljub, to je pokazalo navdušenje in iskreno veselje, ki se je širilo povsod, koder se je raznesel glas, da smo prodrli. Grmenje topičev, žarenje kresov, ktere je zažgalo naše dobro ljudstvo, naši vrli rojaki prav iz lastnega nagiba, brez kakšnega pritiska ali naročila, — to je glasna priča, kaj pomeni za nas dan 15. marca 1 8 97. leta.
A s tem se nikakor ne smemo še zadovoljiti ! Mnogo, premnogo občin zlasti v beljaškem, pa tudi v celovško-velikovškem okraju, je volilo z nasprotniki. Te je treba z vstrajnim delom pridobiti na našo stran!
Po volitvi moramo se vendar ozreti tudi na nasprotnike. Besneli so, ker so propadli; naša zmaga jih je hudo potrla. To kaže pisarenje njih listov. Zlasti napadajo one nemške volilne može, ki so vkljubu vsemu nasprotnemu pritisku odločno stali na naši strani ter glasovali po najboljšem svojem prepričanji rajši za katoliškega Slovenca, kakor za liberalnega nemškutarja. Zakaj pa ravno isti listi hvalijo tiste slovenske dušmanine, ki so izdali in zatajili svoj rod, svojo domačo besedo in glasovali za odpadnika?! O gospoda, le pred svojim pragom pometajte!
Šekel sem zgoraj, da smo zmagali vkljubu nesramnemu nasprotnemu pritisku. Da je to gola resnica, pokazali smo že v zadnji številki, to kaže tudi sledeče :
Nasprotniki so ponujali našim volilnim možem denar, po 30 in še več goldinarjev za en glas. Hvala Bogu, — našla sta se samo dva Judeža.
Da bi bil zopet izvoljen Kiršner in propadel Lambert Einspieler, za to se je posebno zanimal in potegoval tudi znani naš „prijatelj“, g. baron Mac Nevin ! Dokazuje to obnašanje njegovih komisarjev pri prvotnih volitvah, ki gotovo niso na svojo pest postopali tako. Še po končanih prvotnih volitvah je, kakor se nam je pripovedovalo, g. baron prav jezično zatrjeval nasproti nekterim županom, da
se mora storiti vse, da prodré Kiršner! Da se je res vse storilo, kaže podkupovanje glasov in drugo !
Dalje je značilen sledeči slučaj :	Ko je na
dan glavne volitve odpravljal se naš volilni mož, gosp. župan M. Prosekar v Kotmari vasi na pot v Celovec, stopila je v hišo ravno v tistem trenutku, ko je hotel odriniti, komisija, da mu preišče hišo. S tem bi se bil g. Prosekarju lahko zabranil odhod, ali vsaj doseglo to, da zamudi volitev. Gosp. Prosekar pa je le izročil ključe svoji ženi in sam odšel voliti. Hišna preiskava je bila čisto zastonj in ni spravila ničesar na dan! Vprašamo: Ali je bilo samo naključje, da je komisija, poslana od c. kr. okrajnega glavarstva, prišla ravno na dan volitve in prav tisti trenutek, ko je odhajal g. Prosekar?!
Dosti je! Vse spletke, vse goljufije se nasprotnikom niso obnesle. Hvala zato Bogfi, hvala značajnim našim možčm ! Delajmo vstrajno pa tudi še zanaprej, trudimo se, da se prebudijo in vnamejo za dobro stvar vsi mlačneži, in da pridejo do pravega spoznanja tudi oni med nami, ki so sedaj še nasprotnega mišljenja!
Delajmo in ne udajmo se!	—m—
Kaj slovenski kmetje zahtevajo od državnih poslancev?
Vrli „Slovenski Gospodar1' je objavil sledeči dopis, s kterim se strinjamo tudi mi in gotovo vsi naši bralci.
Slabo se godi dandanes delavcu, a še slabejše godi se kmetu. Delavec ima vsaj gotov zaslužek in, če varčno živi, že izhaja. Kmet pa večkrat pri najboljši volji ne more izhajati, zato ni čudno, da gre posestvo za posestvom na kant. Svojih poljskih pridelkov sploh ne more prodati, ali pa jih proda le za malo ceno. Včasih pa tudi nima kaj, da bi prodal; pride povodenj, pride slana, pride pogubonosna toča in — kmet nima sam kaj v usta dati. Če hoče živež imeti, ga mora kupiti. Koliko pa jih je, ki ga imajo za kaj kupiti! A vkljub temu mora kmet še davke od-rajtati, mora posle drago plačati in za druge reči skrbeti.
mm.
Podlistek.
WM
Tine in Barigeljc.
XII.
(Barigeljc na potovanju.)
če sem enkrat na poti, mislil sem si, pa pogledam še v Vetrinj. V Celovcu sem slišal pripovedovati, da bo šlo tam pri volitvah, kakor na „Vogrskem“. To bi pa Barigeljc vendar rad pogledal. Napotim se v Vetrinj, malo poinšpicirat tudi „vogrske volitve". Med potjo došla sta me dva kmeta, ki sta se peljala nobel s fijakarjem. Že od daleč sem jima na obrazu bral, da sta naša, ker nista imela tiste zagrizenosti na obrazu, kakor jo nosijo bauernbundarji na prodaj ; zato smuknem hitro ter se obesim zadej na voz. Malo sem se poguncal in poslušal, kako sta se jezila nad bauernbundarji , ki sami sebi v skledo pljujejo, čudil sem se, da se vetrinjski kmetje nebel vozijo z fijakarji. Pa tudi h temu so jim pripomagali le nasprotniki, ki so ona dva moža poslali na dan volitve v Celovec, da bi ne mogla voliti. Da prideta ob pravem času nazaj, morala sta se voziti s fijakarjem.
V Vetrinju sem kmalu videl volitve. No, te so bile pa res čisto „vogrske“. Žndarjev sicer nisem videl, le pred farovžem, kamor sem hotel malo pogledati, videl sem dva moža vojaka s puškami , ki sta bila prav na las žndarjem podobna.
Kaj, kaj vendar delata tukaj, sem žinjal. Ej, Barigeljc, to bo pa kaj druzega! Precej se
spomnim, da imajo pri nas v Avstriji kardinali častno stražo. Gotovo so danes h gospodu fajmoštru kak g. kardinal v goste prišli. Hitro sem se pogleda!, ali smem stopiti pred tacega visokovrednega gospoda, in ko sem videl, da sem koj v redu, stopil sem spoštljivo v farovž. Ko pa pridem v izbo, vidim same kmete z domačimi gospodi, in ko poprašam, ali niso kak kardinal tukaj, ker sem videl zunaj stražo, odgovorili so mi, da ta čast velja danes ne prevzvišenemu kardinalu, ampak — slovenskim volilcem.
Kakšen rešpekt sem dobil tedaj pred temi možaki ! Oj kako srečen bi bil jest, sem si mislil, ko bi enkrat tudi jest kot volilec pred vratmi imel častno stražo! Ko so mi še volilci povedali, da jih straža „vahta“, ker je v skrbi, da bi se jim kaj hudega ne pripetilo, sem jih prav zavidal. No, saj rečem, prav nevošljiv sem jim bil.
Zakaj, kje na svetu pa bi imela vlada tako skrb za slovenske volilce? Kavno sem hotel od veselja zajuckati, ko stopi v sobo mlad možej, ki se pokaže, da je „komisar“ in da mu je dovoljeno, ker služi v deželi, kjer vlada „prostost“, prav prosto delati. Začel se je repenčit, kakor bi bil doma. Jest sem sam pri sebi le rekel: to je dobro, da nisi v moji hiši, ker moja Franca bi bila v takem slučaju gotovo hitro za metlo zagrabila.
On je trdil, da mora razsajati, ker je poslan od tistega „picirkhauptmaua“, ki je pri sodbi pred sv. Petrom s svojimi „cušriftami“ tako pogorel.
No seveda, gospod „picirkhauptman“ pač misli: Tam gori je tako „ven“ z mojo oblastjo, zato moram še tukaj, dokler me nosi ta „nevredna“ slovenska zemlja, svojo moč porabiti. In zato je poslal svo-
jega ponižnega slugo Blodika ter mu naročil , da mora vahtati slovenske volilce tako, da iz Vetrinja gotovo prinese zmago nemškutarjev in sorodnih slovenskih poturic v žepu domov.
Seveda je bil meni ta špas malo predebel. Čudno se mi je zdelo, da uradnik, ki mora vendar drugim lep izgled dajati in pokazati povsod, ja celo „bindišarjem“, da zastopi maniro, pride brez dovoljenja v tujo hišo in tam razsaja, kakor kak petelin, ki se ne zmeni nič za to, li brska na domačem, ali na ptujem gnoju.
Pa hitro mi je zopet prišlo v moje „možjane“, da smo v liberalni koroški deželi, kjer vlada prostost, in je dovoljeno vsakemu prosto se obnašati in tudi v tuji hiši svoje špase vganjati.
In še nekaj sem si mislil ! Kaj pa, ko bi enkrat celovškemu „paši“ prišel „žmah“ in bi se mu sline pocedile po stanovanji gospoda župnika? V poletnem času je prav prijetno v Vetrinju in zakaj bi si pa paša v deželi, kjer vlada prostost, ne dovolil tega špasa, pustil izprazniti župnikovo stanovanje, pa ga dal za se in za — svoje pripraviti. Oj, kako bi to „luštno“ bilo, posebno, ko bi ga nihče ne opazoval, kako se „unterholta“ s svojimi ....
Ker je bil že čas, pedal sem se na volišče. Nepričakovanega nisem prav nič videl. Vse je bilo tako, kakor sem slišal pripovedovati. Vse prav po „vogrsko".
Eden izmed volilcev se mi je prav dopadel. Pripovedoval mi je, kako so ga povabili nasprotniki na kozlička. „Pa prav dober je bil, pa pili smo, pili, da smo mački »kotrinja« rekali. Obljubil sem jim, da bom šel ž njimi volit. Pa tudi rekel
WF IVaročajte in razširjajte „]>Xir66!
Iz tega se razvidi, kako slabo je dandanes za kmeta. Naši državni poslanci nam pa ta žalostni stan lahko zboljšajo in ga tudi morajo zboljšati, če jim je blagor države na srcu, ker mi kmetje smo — temelj države. Kjer pa ni temelja, ondi vse razpade. Zato več kmečkih volilcev vranskega okraja gotovo v imenu vseh slovenskih kmetov opozarja bodoče slovenske državne poslance, da naj se pri svojem delovanju ozirajo na sledeče njihove želje.
1.	Slovenski državni poslanci naj vselej jasno izražajo svoja verska načela; poganjajo naj se za take šolske postave, da se bo mladina izgojevala v versko-nàrodnem duhu. Obiskovanje šole na kmetih naj se skrajša na 6 let!
2.	Naši poslanci morajo na volilnih shodih svojim volilcem obljubiti, da brez tehtnega uzroka ne bodo odsotni pri nobeni državnozborski seji! Kako nemarni so slovanski in celo slovenski poslanci, kaže žalostno glasovanje o celjski postavki.
3.	Slovenski kmečki poslanci naj stopijo v nekako zvezo s kmečkimi poslanci vseh avstrijskih ndrodov, da bodo vsi skupaj vsaj v gospodarskem vprašanju j e di ni postopali. In vsi skupaj naj delujejo na to, da se upeljejo kmetom ugodne postave, n. pr. postava proti razkosovanju kmečkih zemljišč, postava o zadrugah itd. Te zadruge bi potem tudi vojake zalagale z žitom, z živino itd. ali bi posredovale pri kupčiji itd. Vsled tega bi ostal ves dobiček v žepu kmetov, ne pa židovskih milijonarjev.
4.	Naj glasujejo zoper vse, kar bi utegnilo kmetom večje davke nakladati. Če potrebuje država denarja, naj ga ji dajo Židovi, kteri ga imajo tako preveč. Vsem stanovom se povišuje plače, kdaj se bodo pa nam povišale?
5.	Naši poslanci naj glasujejo samo za pravično pogodbo z Ogersko; mi nismo ogerski sužnji.
6.	Vsi slovenski poslanci naj stopijo v jugoslovanski klub.
7.	Naši kmečki poslanci naj prirejajo in morajo prirejati med nami shode, da jim bomo svoje želje razodeli.
Poslednjič poživljamo vse slovenske kmete, naj si zagotove svoje poslance, da jih bodo pošteno zastopali v državnem zboru.
Dopisi prijateljev.
Kronski darovi za velikovško šolo. Trije rodoljubi, zbrani Podkloštrom, 3 krone ; župnik Mat. Rajndl v Švabeku 10 kron; provizor Jurij Trunk 10 kron; Šenčurski Tine nabral dné 1. sušca v Šmihelu za zalicitirani klukec 5 kron; R. Š. v Mariboru po preč. g. stolnemu dekanu L. Herg-u 20 kron; posojilnica v Framu na Štajerskem daruje 10 kron; hranilnica in posojilnica v Glinjah od čistega dobička 30 kron ; povodom naše zmage v velikovško-celovškem okraju pri „Aufmuthu“ v Velikovcu zbrani rodoljubi podarili 34 kron: zgubljena stava gledé izida volitve v celovško-velikovškem okraju 8 kron; Jurij Rezenšek, župnik, in Vid Janžekovič, kaplan v Čadramljah 4 krone z naslednjim kronogramom : ,žIVIo prVI, VrLI sLoVenskl koroški DržaVnI posLaneC LaMbert EInspIeLer! JVrl, VIt.“; A.Dermota, pravnik v Pragi 1 krono; J. Kunšič, filolog v Pragi 1 krono ; J. Novak, pravnik v Pragi 1 krono. (Glej tudi dopis iz Prage.) — Vkup 137 kron. — Hvala! — Živeli nasledniki!
Iz Celovca. (Naša zmaga.) Da pokaže svoje veselje na častno pridobljeni naši zmagi pri
sem, da bom skupaj ž njimi volil, ali da bom za njih volil, no, tega jim nisem mogel obljubit. Saj smo šli skupaj volit, jest sem držal svojo obljubo. Kozliček je bil dober, pa tudi pijača še koj, ali volil sem pa vendar le naše poštene može. “
Ker nisem še navajan na ^vetrinjsko prostost" in tudi nisem hotel, da bi me »častna straža" spremljala, mahnil sem jo proti domu. Vrnivši se v Celovec, sem si mislil : Bog nas varuj pred takimi prijatelji, kakor je celovški paša, ki pošilja za nas Slovence „šilboht“, ker se boji za nas; pred sovražniki branili se bomo pa sami.
Med potjo sem se oglasil malo v D o brli vesi. V gostilni pri mizi sta sedela — spet nek paša, po domače podjunski paša imenovan, in pa nek „poder“, ki bike zdravi.
Slišim, kako „poder“ pravi strašno jezen proti „paši“ : No poslušaj, kaj se mi je danes zgodilo. Pride h meni tam iz Polja eden. Pa saj veš, da jest teh Poljancev ne morem. Zavpil sem zato nad njimi: ti bik poljanski! In veš, ta ne bodi len, mi predrzno odgovori : no tega, gospod poder, pa nisem slišal, da vi bike zdravite.
Še nekaj je hotel čvekati, da bi svojo jezo potolažil, pa podjunski paša poseže mu hitro v besedo in mu pravi : Kaj naj potem jest rečem. Poglej, prišel sem domu, potem ko sem v deželnem zboru tako imenitno govoril in zraven farbal, da je krščanski nauk nepotreben in da človek tudi, če se tistega ni učil, in še veliko ložjebrez krščanskega nauka tako živi, kakor jest živim. Kako ponosen sem prišel domu, da sem jih enkrat tako imenitno zavrnil. Danes pridem pa v hlev pogledat, a prvo je bilo, da so se mi začele vse krave rigati, in
državnozborskih volitvah, priredil je slovenski klub v Celovcu v sredo dné 17. marca veselico v mali Sandwirtovi dvorani. Udeležilo se je veliko število celovških rodoljubov, pa tudi zelo mnogo dragih gostov, zlasti kmetov iz celovške okolice, Zgornjega Boža, Sel itd. Zastopan je bil tudi bel-jaški slovenski klub in dunajski slovenski visoko-šolci po posebnem odposlancu, koroškem rojaku. V daljši vrsti napitnic poudarjal se je pomen naše zmage dné 15. marca, proslavljal novo izvoljeni g. drž. poslanec in izrekla zahvala vsem onim moždm, ki so pomagali priboriti zmago. Poseben utis na vse navzoče, zlasti pa na kmete, so napravile besede vrlega slovenskega kmeta Bobaka iz Pokrške občine, ki je jako zanimivo pripovedoval, kako se je rodil „bauernbund“, pa tudi pokazal, da ta zveza kmetov v nobenem oziru ne more osrečiti. Posebno zahvalo smo dolžni g. Bobaku in želimo le, da se večkrat oglasi po naših shodih. — Prebrali so se mnogi došli brzojavni pozdravi. — Kratkočasili so nas izborni slovenski pevci, ki so se neumorno oglašali ves večer. Prišli so gg. pevci iz Štebna (Bač), Kotmare vasi, in oddelek „Gorotana". Prepevali so navdušeno in lepo. Spoznali smo zopet ta večer, da se slovenska pesem širi tudi na Koroškem in da je med nami mnogo izbornih pevcev, ki morejo s častjo nastopiti v vsakem mestu. Naj bi se le pridno družili, marljivo vadili in pogumno nastopali ob raznih prilikah! Slava slovenskim pevcem !
Poleg brzojavnih pozdravov, ktere smo objavili že v zadnji številki, so došli še sledeči:
Dunaj. Najiskreneje čestitamo! Živela narodna zmaga, živeli zavedni volilci! Naprej z združenimi močmi, v prospeh domovine in njenih svetinj !	Daniiarji.
Celje. Volilci slovenski v Ptuji z izvoljencem čestitamo na sijajni zmagi! Bog ohrani Vas in koroške Slovence!
Dr. Gregorec.
Gradec. Prvega branitelja svetih narodnih pravic v slovenskem Korotanu pozdravlja navdušeno
slovensko visolcošolstvo.
—	(Deželna hipotečna banka.) Poslanemu nam izkazu povzamemo, da se je do 1. marca t. 1. oglasilo 441 prosilcev za posojila v skupnem znesku 1 milijon 836 tisoč 430 gld. Dovolilo se je 269 prošnjikom posojil 1 milijon 95 tisoč 650 gld.
—	(Koroška c. k. kmetijska družba.) Poročilu za 1. 1896. povzamemo: Naša kmetijska družba je štela lani 49 podružnic, 11 častnih, 9 dopisujočih in 2956 pravih udov. Poročilo opisuje, kaj se je lani storilo v posameznih gospodarskih strokah itd. Na kmetijski šoli je bilo 53 učencev. — Kmetijskih predavanj 'je bilo lani vkup 70, od teh 15 slovenskih (dr. E. Kramar). Znano je, kako potreben je gospodarski pouk posebno v naših časih. Za tó je število teh podučnih, zlasti pa slovenskih predavanj veliko premajhno! Samo za gospodarski pouk dobiva družba 3400 gld. podpore na leto (za slovenskega potovalnega učitelja 700 gld.). In za ta veliki denar se je napravilo samo 70 poučnih govorov, pri kterih je mnogokrat navzočih komaj 10 do 20 ljudij, ki dostikrat niti kmetovalci niso! J eden sam govor stane torej nad 48gld.!! To je pa vendar preveč ; za tako velike svote denarja, bi se moralo pač napraviti kaj boljšega! Družba dobiva tako velikanske podpore od države. Davkoplače-
potem, ko grem h konjem, so se rezgetali, da sem bil ves neumen, ker to se mi še nikdar ni zgodilo.
Prišla je ravno moja v hlev in to sem vprašal, kaj to pomeni. Pa veš kaj mi je rekla? Da sem v Celovcu tako govoril, da se mi morajo še krave in konji smejati! Iz kože bi skočil, ko bi mogel nazaj potem.
Jest sem pa na tihoma kelnerci rekel, da mu naj pové, da naj drugič jezik za zobmi tišči, pa mu ne bo treba iz kože skakati.
Domu sem jo iz Dobrle vasi še precej hitro potegnil.
Zvečer smo praznovali zmago. Truden sem sicer bil, pa vendar od samega veselja tako poskočen, da sem streljal, kakor moji dedi tistikrat, ko so bili Turki zadnjikrat v Podjunski dolini. Cel večer sem klical : zdaj smo Turke dali.
Moja Franca oblekla se je v svilo. Kar šumelo je okrog nje. Pa pekla in pohala je, da je dišalo pol ure na okrog. Seveda sem povabil vse sosede ; vse kar leze in gre se je veselilo. Moj stari oče so rekli: Nisem mislil, da bom doživel to veselje.
Pripovedoval sem jim veliko o svojem potovanji. Pa bom še nekaj povedal; in tudi „ferreisal“ bo prihodnjič nekoga, Vaš	Barigeljc.
Iskrice.
Pravo prostost najdeš v ponižnosti in spoznanje samega sebe ; najhujše suženjstvo, in to prostovoljno, je ošabnost. — Kdor svojega gosta rad vidi, tudi njegovega psa nasiti.
vaici imajo zato pravico zahtevati, da se njih denar boljše porabi! Treba bode na pravem mestu o tem spregovoriti krepko besedo! Škoda toliko denarja, če se ž njim kaj boljšega ne doseže! — Kemično poskuševališče, kterega predstojnik je g. dr. E. Kramar, je imelo v minulem letu mnogo dela z raznimi preiskavami. — Družbin račun kaže, da je imela družba 106 tisoč 491 gld. dohodkov in ravno toliko stroškov. Največ dohodkov daje družbi država in dežela z ogromnimi podporami. S tolikim denarjem bi se moglo storiti za kmetijstvo veliko več, kakor stori družba. Od nje imajo le nekteri večji posestniki in pa družbini uradniki (z dobrimi plačami) dobiček, kmetski stan pa tako rekoč nobenega! Treba bi bilo pri družbi mnogo-kaj prenarediti! — Vse družbino premoženje iznaša vkup čistih 62 tisoč 683 gld.	—rn 
Iz Ziljske Bistrice. Naša posojilnica je imela leta 1896. prometa 59.503 gld. Pristopilo je novih zadružnikov 35, izstopili so trije, koncem leta je bilo zadružnikov 112, kteri imajo vplačanih deležev 1270 gld. Deleži se obrestujejo z 4°/0. Hranilnih vlog vložilo se je 16.595 gld. 21 kr. in je njih stanje 36.035 gld. Posodilo se je 15.366 gld. 42 kr. Vkup je posojil 30.309 gld. Čisti dobiček znaša 387 gld. 15 kr. Rezervni zaklad je narastel na 452 gld. 13 kr. Upravnih stroškov je bilo 131 gld.
Iz Glinj. Hranilnica in posojilnica v Glinj ah imela je v letu 1896. prometa 92.035 gld. 94 kr. Pristopilo ji je 15 novih udov; tako šteje koncem leta 288 zadružnikov. Zadružni deleži s pripisanimi obrestmi znašajo vkup 884 gld. 40 kr. Hranilnih vlog se je v letu 1896. vložilo 25.132 gld. 36 kr., vzdignilo z obrestmi vred 16.195 gld. 59 kr. in je njih stanje s pripisanimi obrestmi koncem leta 1896.: 111.107 gld. 63 kr. Posojil se je zadružnikom dalo 14.717 gld. 11 kr., vrnilo pa 4481 gld. 3 kr., in je njih stanje koncem leta 1896.: 83.028 gld. 64 kr. Čisti dobiček znaša 460 gld. 29 kr. Stanje prihranjene zaloge ali rezerve konec leta 1896. znaša 2019 gld. 24 kr. Celo zadružno premoženje konec leta 1896. znaša vkup 114.923 goldinarjev 51 kr.
Iz Spodnjega Dravograda. (Misijon.) Od dné 3. do 10. marca smo imeli tukaj sv. misijon. Pridigo vala sta v farni cerkvi slovensko č. gg. jezu-vita Franc Doljak in Jakob Verhovc, v cerkvi sv. Vida v trgu pa č. g. Rudolf Walter nemško. Udeleževali so se sv. misijona Slovenci in Nemci v nepričakovano obilnem številu; obhajanih je bilo čez 1600 ljudij. Naj bi ljubi Bog obilno poplačal gospodom misijonarjem ves trud in neumorno delovanje za zveličanje duš!
Iz Maribora. G. V. Štolcer, učitelj v Razboru pri Slov. Gradcu, je iz množine Marijinih pesmi najlepših in za prosto ljudstvo primernih nabral, za majnikovo pobožnost uredil in jim lahke četiri-glasne napeve oskrbel. Tej zbirki je kn. šk. ordi-narijat lavantinski natisk dovolil. Ta primerno obširna a ne draga in edina zbirka »Marijine pesmi" z milodonečimi napevi se prečastiti duhovščini, g. učiteljem, organistom in prijateljem Marijinih po-božnostij najtopleje priporoča in velja komad le 1 gld. 20 kr. s pošto ter bo število č. g. naročnikov odločilo, ali bo mogoče pesmi še tudi v posebnih knjižicah tiskati, ne da bi cena komadov poskočila. Naj bi to priprosto in marljivo delo g. V. Štolcer-ja pripomoglo, da se pojejo cerkvi primerne pesmi v majniku in druzih Marijinih praznikih.
Iz slovanske Prage. Nestrpno smo pričakovali vesti o zmagi slovenskega kandidata gosp. stolnega školastika L. Einspielerja. Naše veselje je bilo tim večje, ker pride sedaj prvi slovenski poslanec s Koroškega v državni zbor. Trd je bil boj, zato je zmaga toliko sijajnejša! — Namesto telegrafične čestitke pošljemo Vam mali prispevek za velikovško „N d rodno šolo“, iz ktere se vzgoji še mnogo novih vrst neustrašenih bojevnikov, ki bodo tudi še stali »kakor zid od grada" tam, kjer so zmagali 15. t. m. njih očetje. Slava in zahvala Vam izvenkranjskim, zlasti koroškim Slovencem! Vi ste naši prvobori-telji; na Kranjskem jih ni več! Bog in narod in sreča junaška! — Spoštovanjem Vas pozdravljamo iz zlate slovanske Prage trije slovenski akademiki.
Koroški deželni zbor.
Veronauk na višji realki.
Ta zadeva je našim bralcem znana. Naš mil. knezoškof so že predlagali, naj se na celovški višji realki vpelje veronauk. Liberalci so ta predlog odklonili. Lani je isto stvar predlagala c. kr. vlada. Liberalci so predlog zopet odklonili ! Letos je vlada isti predlog zopet ponovila, pa tudi letos so ga liberalci, ki se sedaj imenujejo nacijonalce, odklonili!
Poročevalec dr. Jos. Lemiš je v imenu ju-ridično-političnega odseka predlagal, naj se na realki odpravi pouk v nàrodnem gospodarstvu („na-cijonalni ekonomiji), in naj se veronauk ne vpelje.
IPIP Zahtevajte po v®eh gostilnah
Pravi, da se morajo dijaki že sedaj preveč učiti iu da se jim ne sme naložiti novo breme (veronauk). Za nravno - versko vzgojo se more skrbeti še na drug način s primernimi cerkvenimi govori itd.
Mil. g. knezoškof kažejo, kako usodo je že imel predlog o vpeljavi veronauka in povdarjajo, da so se po prvem načrtu za realne šole iz leta 1849. določile za veronauk po dve uri na teden skozi vse razrede. Tisti dež. odbori, ki sprva niso uvedli veronauka v višjih razredih, vpeljali so ga pozneje. Koroški dež. zbor bode jedini, ki ta predmet odstranjuje iz višjih razredov. Vlada ima gotovo tehtne uzroke, da v vseh kronovinah ob jednem uvede veronauk in če vsi deželni zbori to storijo, ne vém, zakaj bi ravno koroški tega ne storil. — Dalje g. knezoškof dokazujejo, kako bi se lahko mogel skrčiti pouk v drugih predmetih, da se dobi mesto za veronauk. Potem nadaljujejo: Kdor vé, da je vera božjega izvira, za kogar ima krščanstvo popolno veljavo, mora biti tudi prepričan, da mora vera tudi v pouku imeti tisto mesto, ktero ji gré ! Povsod pravijo, da je treba napredka, od kod pa to, da je mladeneč ravno s 13. ali 14. leti izključen od najvažnejšega predmeta, od veronauka, ravno ko mu je le-ta najbolj potreben? Potem knezoškof še dokazujejo, kako mora biti veronauk uravnan, in kako upliva na celi značaj in razvitek mladine. Dalje kažejo, kaj je vlado napotilo, da želi vpeljavo veronauka, ter predlagajo, naj se sprejme vladni predlog.
Posl. Plaveč je zaropotal proti vladnemu predlogu in s praznim besedovanjem po svojem dokazoval, da se drugi predmeti ne smejo skrčiti in zató tudi ne vpeljati veronauk. Plaveč se je pri tej priliki zopet javno pokazal to, kar je vedno bil kot hud nasprotnik vere in veronauka.
Steinwender pravi, da je veronauk na višji realki važnejši, kakor na nižji (!). Vkljubu temu ne glasuje za škofov predlog. — To je doslednost, kakor je je zmožen le kak nemškonacijo-nalni velikan!
Dr. Artur Lemiš z navadnimi frazami napada duhovščino. Na eno stran hvali vero in pravi, kako je potrebna tudi za — Nemce (zlasti proti socijaldemokratom!), na drugo stran pa zopet poudarja, da ni mogoče vpeljati veronauka. — Sam Bog se spoznaj pri teh velikih gospodih. Hvalijo se, da so dobri kristijani, da so za veronauk, ko pa treba to z djanjem pokazati, se skrijejo za prazne fraze in odklonijo vsak dobrohoten predlog.
Knezoškof odgovarjajo predgovornikom na razna neutemeljena očitanja. Posebno zavračajo Plavec-a in Lemiš-a in postavijo njegove besede o . „klerikalcih“ itd. v pravo luč. Zlasti poudarjajo, da je dolžnost vsakega katoličana, torej tudi duhovnika in škofa, da sega v politiko ter brani in zagovarja katoliško stališče.
Deželni predsednik zagovarja vladni predlog in pravi, da je odsek sprejel to, kar mu ugaja, glavno stvar pa je kratkomalo izpustil. „Dromiti tudi moram, ali se po deželi splošno odobrava, da se veronauk ne uvede v višji realki. Prebivalstvo je gotovo za vladni predlog. Kakšen uspeh pa bode imelo, če dež. zbor zopet izjavlja, da o veronauku nič noče slišati .... Ali naj pride samo Koroška na glas, da jej ni toliko za versko mišljenje in za veronauk, kakor drugim deželam. To gotovo ni deželi v korist .... Prosim, da se dež. zbor na ta ali oni način izreče za veronauk in s tem pokaže, da koroški deželi versko mišljenje in versko prepričanje ni tuje.
Posl. Kot z se odločno izreče za veronauk, češ, da kdor uživa splošno višjo omiko, naj si jo pridobi tudi v verskih reččh, in če smo za napredek, moramo biti za napredek tudi v veri. Zató hoče glasovati za škofov predlog.
Posl. Jan. Huber tudi govori za veronauk in predlaga glasovanje po imenih, da se bode pokazalo, kdo je za vero in kdo ne. Ta predlog ob-veljà. Konečno poročevalec Lemiš še poudarja, da imajo nacijonalci večino, da torej storijo, kar se jim poljubi, ne da bi se na koga ozirali! (Ali ti gospodje pred volitvami tudi tako govorijo?)
Predlog mil. gosp. knezoškofa se na to odkloni. Za njega glasujejo samo: Einspieler, Grafenauer, Jan. Huber, Honlinger, Kampi, knezoškof, Kotz in Muri. — Odkloni se tudi odsekov predlog, da naj se odpravi pouk v ndrodnem gospodarstvu.
Liberalno-nacijonalna večina se je s tem zopet pokazala v pravi luči ! Zoper veronauk so glasovali tudi poslanci, ki se sicer radi ponujajo tudi Slovencem in na shodih radi govorijo, da so. „tudi Slovenci", da nimajo nič zoper vero in kar je več takih praznih besedij. Ghon, Franc Huber, Kiršner, Oraš, Plaveč so vsi glasovali zoper veronauk.
I*olftlénf pregled.
Avstro-Ogerska. Lahoni v Trstu so se zopet pokazali v vsej svoji nesramnosti. V mestnem svetu so potrdili izvolitev vseh novoizvoljenih poslancev, tudi 5 Slovencev, samo izvolitev posl. Iv. Nabergoja so ovrgli, dasi za to ni nobenega postavnega
uzroka. Tako početje je že vrhunec sile ! Ni čuda, da so vsled takega postopanja nastali nemiri v Barkovljah ob Trstu in okrog Poreča v Istri. Žalostno pa je, da naša avstrijska vlada mirno gleda vse to početje lahonov in se ne gane, da bi varovala Slovence in Avstrijo. Ali hočejo na vso silo, da se tudi s Trstom godi, kakor se je godilo z Benetkami? — Nj. Veličanstvo svitli cesar se je dné 20. t. m. vrnil z južnega Francoskega. — Cesar je imenoval 18 novih udov gosposke zbornice. — V treh dunajskih okrajih se podpisuje prošnja za češke šole. — Vlada je razpustila socijaldemokra-tično zvezo strokovnih društev avstrijskih železničarjev in zvezo uradnikov, ker sta se vtikale v politično gibanje in s tem prestopile svoj delokrog.
Druge države. V Italiji so imeli tudi volitve za državni zbor. Vlada ima veliko večino. Vsi ministri so izvoljeni, med njimi tudi stari lisjak Crispi. Socijalistov je v zbornici 20. — Nemški cesar je hotel pomnožiti vojne ladije ter je za to zahteval 10 milijonov. Državni zbor pa je to zahtevo odklonil. — Položaj na Kreti je čedalje žalostneji. Kreta je popolnoma opustošena. Požiganje vasij se nadaljuje. Prebivalstvo (tudi maho-medani) želi, da se naredi konec homatijam. A do miru ne morejo priti. Uprli so se tudi turški orožniki, ker niso dobili nobene plače. Ko so pa italijanski in nemški vojaki ustrelili na nje, so se udali. Grška je odgovorila velevlastim, da želi ohranjenja miru in hoče obvarovati Kreto pred popolnim propadom. Vojakov pa ne more odzvati s Krete, ker so potrebni za pomirjenje otoka. Prepusti naj se krečanskemu ljudstvu, naj se izjavi samo, kako hoče biti vladano. Med tem pa se vojne priprave na grško-turški meji še vedno nadaljujejo. Turki imajo že 38 batalijonov vojakov ob grški meji. Kavno tako se pripravlja Grška na vse možne načine. Da bi le ne prišlo do vojne. Evropske vlade so z vojnimi ladijami obkrožile Grško, da jo tako prisili odnehati. Da bi pa vsa ta nasilstva v obrambo „gnjilega moža“ (Turka) kaj izdala, je pri odločnosti Grkov dvomljivo. Najostreje postopata nasproti Grški cesar Viljem in njegova vlada.
© v i c a r.
Na Koroškem. Beljaški Slovenci se zbirajo vsak torek zvečer v Brunerjevi gostilni v Beljaku, celovški Slovenci pa vsako sredo v hotelu pri Sand-vvirtu v Celovcu. Slovenski gostje z dežele so vsikdar dobro došli ! — V Celovcu se napravi telefonska zveza.
—	Na Koroškem sedaj nikjer ni živinske kuge. — V Volšbergu je prišel na kolodvoru delavec B. Schaden med dva vozova, ko so potiskavali vlak. Vozova sta ga stisnila tako, da je na mestu obležal mrtev.
—	V Celovcu se je ustrelil vojak 17. pešpolka, Viktor Cerovšek. — Misijon so imeli v Volšbergu.
-— Velik požar je bil v Hotnici. — V Pragi so se zbrali zastopniki iz raznih dežel, ter se posvetovali o železnicah črez Karavanke. — V Pliberku je odstopil župan J. Herbst. Namesto njega so posadili na županski stol znanega gostilničarja Jože-ta Metnica. Slišimo, da je bil navzoč tudi naš „Barigeljc“. Upamo, da nam več kaj sporoči!
Na Kranjskem. Iz Zagorja ob Savi se poroča, da je dné 14. marca popoludne na Sv. Gori bila huda nevihta, da je strela dvakrat udarila v zvonik, omamila in ranila veliko ljudij, in da je padala toča kakor poleti. — Dné 13. marca so delavci popravljali železno cesto med Borovnico in Logatcem na Kranjskem. Ko se je mimo njih vozil mešani vlak, stopili so na drugo progo, kar pridrvi osebni vlak, poln laških zidarjev. Nekaj delavcev skoči v stran in se reši, Tomaža Sušmana in Franca Jerina pa lokomotiva osebnega vlaka na mestu ubije. — V Ljubljani je umrl vpokojeni župnik M. Tavčar. Kavno tam je preminul nadepolni odvetnik dr. V. Supan, star 33 let. N. p. v m. !
—	V Št. Vidu pri Zatičini so ustanovili novo bralno društvo „Katoliški Napredek11. — V Spodnji Idriji se je ustanovila bolnišnica usmiljenih sester.
Na Štajerskem, Dné 22. marca sta umrla g. Jakob Terstenjak, župnik pri Sv. Marjeti niže Ptuja, po dolgi bolezni, in g. Franc Ferk, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici nagloma, od kapi zadet. Naj v miru počivata ! — Princ Filip Hohenlohe-Schillingsfùrst je stopil kot novinec v benediktinski samostan Sekova na gornjem Štajerskem. — V nedeljo dné 14. marca popoludne ob 3. uri je bila na Zdolah pri Brežicah toča zemljo popolnoma pobelila med bliskom in gromom. Med tem je strela udarila in užgala neki stari vinski hram. O enaki nevihti v nedeljo popoludne se poroča tudi od Sv. Urbana pri Ptuju.
Na Primorskem. Nezaslišano je, kako postopajo lahoni v Gorici. „Prim. List“ poroča: Slovenci so brez vseh pravic v Gorici. Goriški magistrat je namreč začel poditi Slovence iz Gorice kar po odgonu. Dné 5. t. m. ob 2. uri popoludne poklicali so na magistrat nekega J. Pertouta iz Lokovca, stanujočega že več let v Gorici. Ko pride na magistrat, zgrabijo ga štirje stražniki ter ga od-
vedejo v zapor. Zvečer pa so naznanili njega soprogi, ki ni nič vedela, kam ji je prešel mož, da naj se pripravi za odhod v Lokovec. Iu res so v saboto jutro ob 5. uri pred stanovanjem pod Kapelo čakali 4 vozovi, na ktere so naložili pohištvo ter očeta, ki so ga privedli iz zapora, z ženo in 3 otroci, ter jih odpeljali v Čepovan. Tam so jim zmetali pohištvo pod kap prve hiše, ter pustili vso družino pod milim nebom. Mož je bil pošten delavec, ki je z delom preživil sebe in družino. Toda tudi pošten Slovenec, ki ni hotel sprejeti judeževih grošev ob volitvi volilnih mož za 5. kurijo. Iu to je zadostovalo za odgon. Nimamo izraza, s kterim bi označili tako postopanje izvestne laške klike, ki sedaj gospodari na goriškem magistratu. Gospodje le tako naprej, a zapomnite si „da svaka sila do vremena". Tako se je zgodilo še več drugim Slovencem.
Po drugih deželah. Mesto Prago hočejo razširiti ter mu pridružiti več sosednih občin in tako napraviti „VeIiko Prago". — Dobrodelnost papeževo kaže zopet sledeče: Letos ob obletnici izvolitve Leona XIII. so otvorili v njegovem rojstnem mestu Karpinetu bolnišnico. Vse stroške za-njo so prevzeli sv. Oče.
— Hranilnica in posojilnica v Črni ima svoj letni občni zbor na tiho nedeljo dnè 4. aprila 1897 v gostilni pri Klemenu ob l/23.uri popoludne. Dnevni red: 1. Odo-brenje računa in poročilo o delovanju. 2. Sklep o čistem dobičku. 3. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 4. Razni nasveti. — Ako bi se pri prvem občnem zboru ne zbralo zadostno število udov, se skliče drugi občni zbor ob '/a L uri ravno tam.	Odbor.
Ustuica uredništva.
6rosp. Ant. Pretnilc, rudar v Penzbergu na Bavar' sitem, zvesti naročnik „Mir“-a, pošilja tem potom svojim znancem in vsem bralcem našega lista svoje pozdrave!
Zahvala! Slovensko omizje pri Brunerju v Beljaku je nabralo in poslalo za ,Mir“ 12 kron 20 bel. podpore. Mi se vrlim rodoljubom za velikodušni dar prav iskreno zahvaljujemo ter pravimo le: Živeli nasledniki! Čim več se bode naš list podpiral gmotno in duševno, tem uspešneje bode zagovarjal našo skupno narodno stvar!
G.Jos. Buprecht v Velikovcu. Prosimo, da drugikrat natančneje preberete naš list, predno nas nadlegujete s takimi pismi, kakeršno je Vaše od dné 7. t. m. Če znate slovensko brati, vidite, da sta ona darovalca kron za slovensko šolo iz Štebna v podjunski dolini, ne pa iz Velikovca! Drugikrat torej boljše poglejte, da sami sebe ne osmešite!
Sej mo vi meseca aprila 1897.
Dné 1. v Št. Pavlu. — 2. v Ukvah. — 3. v Trbižu. — 5. v Maloščah, Grebinju, Šmohoru. — 6. v Svincu. — 20. v Rožeku. — 21. v Beljaku. — 23. na Brdu pri Šmohoru, v Guštanju, Djekšah, Smerčah. —- 26. v Št. Vidu, na Mostiču, v Št. Jurju ob Žili. — 29. v Celovcu (za konje).
Št. Vid, dné 1. marca. Prignalo se je 450 konjev, 300 volov, 80 krav, 130 telic. Kupčija je bila slaba.
Beljak, dné 10. marca. Prignalo se je 65 konjev (po 40 do 300 gld.), 192 volov, 92 krav, 42 telic. Kupčija slaba. Kupci iz Solnograškega in Tirolskega.
Beljak, dné 24. marca: Prignalo se je 200 volov (po 150 do 300 gld.), 100 krav in telic (po 70 do 105 gld.), 30 konjev (po 100 do 250 gld.). Kupčija je bila slaba, dàsi je prišlo mnogo kupcev iz Tirolskega, Solnograškega, Štajerskega itd.
JLoterljslte srečke od 27. marca. Trst 59 23 75 55 58 Line 60 58 67	4 41
Tržne cene v Celovcu
dné 24. marca.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gid.	kr.	gid.	kr.
pšenica		5	20	6	50
rž		4	20	5	25
ječmen		3	63	4	54
oves		2	18	2	74
hej da		3	25	4	06
turšica (sirk)		3	15	3	94
pšeno (kaša) 		7	—	8	75
fižol		—	—	—	—
repica (krompir)		1	25	2	03
deteljno seme		40	—	50	—
grah		 ,	—		—	—
Sladko seno je po 2 gld. 70	kr. do 3 gld. —	kr.
kislo	1 gld. 80 kr. do 2 gld. 60 kr.,	slama po 1	gld. 50	kr.
do 1	gld. 80 kr. meterski cent (100	kil). Frišen	Špeh je	po
62 do	70 kr. kila, maslo in poter po	1 gld. do 1	gld. 10	kr.
— Vprežne vole plačujejo mesarji po 118 do 168 gld.
Naznanila.
Naznanilo.
Pošten in vsega spoštovanja vreden slovenski rojak želi kje na Slovenskem vzeti v najem kako gostilno, ktero bi v slučaju, da se dobro obnese, tudi kupil. Oglasila sprejema upravništvo „Mira“ v Celovcu.
gpHP’ Opominjajte se Oiril- IVIetodove clraižtoe!
Dav. Pichler
v CeloTcu, šolske ulice št. 12. $
priporoča za veliko noč najboljšo moko po izvirnih cenah, kakor tudi vse špecerijsko blago in razne špirituvoze po najnižjih cenah.
Pijančljivost
se dà ozdrayiti z antibetinom,* kakor seje že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca: Adler-Apotheke, lugos, Banat Nr. 721.
* Ime zavarovano.
%i vf n .s ko so S
prodaja po najnižjih cenah
Josip Kopper,	trgu
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda (Gorica)
naznanja, da je otvorilo
društveno zalogo briških vin
v ulici Bar sellini v Gtoi-ioi.
V zalogi se dobivajo poleg pristne rebule tudi razna
domača črna vina.	Za pristnost se jamči. ~
»Hz Ljubljane.
N
ož
•H
-
»
Vsa ta priporočana domača zdravila dobijo se najceneje po pošti j so mnogo let izkušena, z dobrim vspe-hom rabljena, narejena po originalnem navodilu doktor pl. Trnkóczy-ja, oblastnijsko potrjena. Vsako zdravilo ima postavno varstveno znamko, je najboljše kakovosti in vedno sveže. Na tisoče zahvalnih pisem je vsakemu na razpolaganje.
Posebno so doktor Trnkóczy-ja
kapljice za želodec,
krepčajoče, sliz raztvarjajoče, odpenjajoče, čistujočein slast vzbujajoče.
1 steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucate 4 gld. 80 kr.
Doktor pl. Trnkóczy-ja odvajalne (čistilne) krogljice.
1 škatljica 21 kr., 1 zavitek 1 gld. 5 kr., 5 zavitkov.
4 gld. 75 kr.
zoper kašelj
ali doktor pl. Trnkóczy-ja planinski zeliščni sirup,
pnrejan iz lahko pretvarljivega vapnikovega železa, pomirja kašelj, raztaplja sliz, polajšuje bolečine, boljša draženje pri kašljanju, pomnožuje slast do jedi, pospešuje kri, krepi in poživlja.
1 steklenica 56 kr., Va tucata 2 gld. 50 kr.
Zoper trgauje in revmatične bolečine
priporoča se doktor pl. Trnkóczy-ja cvet kot mazilo proti bolečinam v križi, v rokah in nogah itd. ter je, izvrstno sredstvo za utrjenje in okrepčavanje kit in mišic človeškega, telesa. Tudi dobro godi v okrepljenje in novopoživljenje po dolgi hoji, težkem delu itd.
1 steklenica 50 kr., 1 tucat 4 gld. 50 kr.
Vse .te, kakor tudi vsa druga zdravila razpošilja na vse kraje vsak dan po pošti
lekarna Trnkóczy
zraven rotovža
Ljubljana, Kranjsko.

Po najvišjem ukazu Njih
c. in kr. apost. Veličanstva.
XXXI. državna loterija
"7 a r» i" x n' 1 n o H	/-v v» -vv*
za civilne dobrodelne namene
7816 dobitkov v gotovini, razdeljenih v 148 dobitkov s 3834 pred-dobitki in 3834 po-dobitki v skupnem znesku
165.600 zlatili kron in 100.950 goldinarjev avstr, veljave, in sicer
dobitek	. . gld. 5000	1 dobitek gld.	. . gld. 1300	14 dobitkov gld. 150 = 2100		
n	. .	„ 4000	3 dobitki „	1000 = 3000	18		» 100 = 1800
	. . „ 3000	4 n	n	500 = 2000	28		„	75 = 2100
n	. . „ 2000	4 *	V	JI	300 =1200	52		„	50 = 2600
»	. . „ 1800	4 *	v	n	200 = 800	96		„	30 = 2880
»	. . „ 1600	8 dobitkov „	175 = 1400	50	n	„	25 = 1250
182 dobitkov gld.	20	=	3640
584	„	,	15	=	8760
350	„	„	12	=	4200
1350	„	„	10	=	13.500
660	„	„	7	=	4620
4400	„	„	6	=	26.400
ledna srečka stane 2 gld. avstr, veljave.
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, I. Riemergasse 7, v loterijskih nabiralnicah, tobakarnah, pri davčnih, postnih in
brzojavnih uradih, v menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk zastonj.	^
Srečke se dopošiljajo poštnine prosto. ZZZZZ
__________________________________________________ Od c. kr. loterijskega vodstva. Oddelek drž. loterij.
Zaloga vina.
J. M. Pujman, Dignano, Istra, pošilja in razprodaja od 56 litrov naprej pristna bela in črna vina od 19 do 25 kr. liter, postavljeno na c. kr. državni kolodvor Dignano. Za pristnost in solidno postrežbo se jamči. Mali vzorčki se ne pošiljajo.
Xaznanllo.
LJdano podpisani priporočam slavnemu p. n. občinstvu iu častiti duhovščini za velikonočne praznike svojo veliko zalogo vsakovrstnega manufakturnega blaga, kakor sukno, barhant, različne cice, platno itd. po tako nizkih cenah, kakor nikjer. —- Tudi moko, kameno olje (petrolejum), sladkor, kavo in vso drugo špecerijsko blago, kakor tudi železnino prodajal bodem od sedaj naprej po jako nizkih cenah pri uajpazljivejši postrežbi.
Vid Mory,
trgovec z raznim mešanim blagom v Šmihelu nad Pliberkom.
Med,
garantiran pitanec, za čebelarje
v plehastih škatljicah po 5 kil franko za 3 gld. 50 kr.; v škafih po 20 in 40 kil, kilo po 56 kr.
gg^fini pristni brinjevec
liter po 1 gld. 50 kr., tri litre franko za 5 gld., pošilja proti poštnemu povzetju
Egidij Jeglič,
trgovec na Selu, pošta Lesce-Bled na Kranjskem.
Na več let se dà v najem
malo posestvo Klokarjevo v Nončjivesi, dobre četrt ure od Pliberka. Najemnik lahko prevzame tudi vso gospodarsko opravo (fantoro). Ceno in druge pogoje pové: Marija Klokar, šivilja v Nončjivesi, pošta Pliberk.
Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno.
Med vsemi do sedaj naznanjenimi sredstvi proti skniini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča
M
ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni
Baruch Gyula, Miskolcz št. 188 na Ogerskem.
Vaše blagorodje! Pošljite mi takoj dve . steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem
Chalzel N. Budimpešta, 24.
maja 1896.
Ker se mi je Vaš ,,Mira-kulhri4 dobro prilegel, pošljite mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem Fani Tuč v Oeviču, 8. junija 1896.
Pošljite mi še eno steklenico „Mirakulina“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. Pristno le z zgornjo znamko.

C. in k. dvorna torna za orgije
bratov Rieger
v Krnovem (Jagerndorf) avstr. Šlezija,
podružnica v Budimpešti VII,, Garay-utcza št. 48
v lastni hiši.
Dobre cerkvene orgije po ceni z zelo ugodnimi pogoji.
Ceniki zastonj.
Najnovejše mode
!
prav lepo štafirane, za ženske in možke, v veliki izbiri prav dober kup, kakor tudi raznovrstno perilo, igrače, košare ali canje in druge (Irobnine priporoča
Marija Possod
y Celovcu, Burggasse štev. 2.
Prevzemajo se tudi stari slamniki v popravljanje in moderniziranje.
^	kavor

ladnoK^S:
TTs&k
kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti

Pivovarna kneza Adolf Jožef Scliwarzeu-I»ers v I*rotivinu (Češko) priporoča
§ggT izvozno pivo in ležak.
Je v zalogi in tooi se
v restavraciji „Kokl“
„k prvemu krajeu“
kolodvorske ulice štev. 7. v Celovcu.
Skrbi se tudi za izvrstno kuhinjo, dobra vina in točno
postrežbo.
Spoštovanjem
R. Koki.
O VB
(„Willkoiixm“).
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 5 gld., 50 kil za 9 gld. 50 kr., 100 kil za 18 gld. z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 1 gld. 70 kr. predplačila.
Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko.
Tudi priporoča
najnovejša
pnevmatična kolesa
(Mcikeljne) v raznih velikostih in pó najnižjih cenah.
Važno
za čevljarje, sedlarje, jermenarje, in šivilje: najboljše in najcenejše Šlvillnc Stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne blagajniee, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene.
Matija Planko
v Celovcu, Burggasse št. 12.
Deloljubne
osebe — povsod — ktere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod g)^-,,ZukunftSYorsorge“ Gradec, poste restante.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.