104. številka.
V Trstu, v soboto 29. decembra 1888.
Tečaj XIII
,.E D I N O S T"
izhaja dvakrat n» teilen, v*nko gredo m soboto oh 1. uri jiopoliiilnB.
„Edinost" stane :
7.a vne leto gl.	izven A vat. gl.
za polu lotu * 'J.—; „ „ 4..">l> „ za četrt leta , 1.50; . „ •_> 25 „ PoHBmirtie Številko ho dobivajo v pro-dajalnicnh tobaka v Tr»tt po U nov.,
v Gorici in v AjiovSćini pp « not. Na narcčbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi »e pošiljajo uredništvu v ulici <'iirititia št. 2S. Vsako pismo mor« biti Iran k orano, ker no frankov »trn se m sprejemajo. Rokopisi se ne v ravnjo.
Oglasi iti oznanila HO nu'un«* po T nov. vrstica v petitu : naslove r. debelini črkami se plačuje prostor, kolikor 1 >i ua
obteglo navailnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd.
so račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inseruto prelomu upravniitvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije so prosto poStiiLue.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V »itiiiost je ruoB«.
Vabilo na naročbo.
Skoraj izteče trinajsti letnik našega glasila. Prepričani smo, <la smo v težkem boju proti mnogostranskim nasprotnikom vestno ispolnjevali svoje dolžnosti, kolikor so nam dopuščale skromne naše moči. Pogumno zatorej zremo v bodočnost, osvedočeni, da nas ne zapuste v prihodnjem letu oni rodoljubi, kateri so nam bili doslej zvesti naročniki. Tako se moremo tudi nadejati, da dosežemo svoj namen združenimi močmi ter priborimo primorskemu Slovanu ono priznanje, katero mu pripada po zgodovini in pravici.
Ta naloga: bojevanje za našo narodnost in za naše narodne svetinje ostaje nam živo pred očmi; za njo živimo in ako treba, žrtvujemo zadnje svoje imetje.
Našemu načelu ostanemo zvesti in primorski Slovenec najde v nas izvestno trdno zaslombo. Prosimo zatorej naše rodoljube, da nas podpirajo kolikor mogoče s tem, da se pridno naročujo na naš list.
Brez gmotne podpore ne more obstajati nobeno podvzetje, zatorej naj se nas skoraj spomni j o vsi dotični gospodje, kateri še niso podmirili svoj dolg.
nEdinost* stane: za vse leto .... gld. 6.— za polu leta . , . gld. 3. — za četrt leta . . . gld. 1.50
na Primorskem pokrit na vse veke, ali hfje skoraj ura splošnega prebujenja? Pred letom dni zrli smo nadepolno v bodočnost, ali dejanja nam niso prinosi* tega, Česar smo se nadejali. Res jo izdelal državni zbor važne načrte zakonov, da pomore v prvej vrsti bednemu kmetskomu stanu, toda breme, katera nam nalaga „oboroženi mir", nam ni olajšal. Vedno se čujemo rožljanje z orožjem in v strahu se vprašamo : „Kaj nam prinese leto 1889.?* Vedno se zremo v negotovo prihodnost.
Nemila Morana pobira našemu narodu njegove prvake in nevstrašljive boritelje. Slovenec, ki je značajnih vodij tolikanj potreben, ostane skoraj liki ladija brez krmila.
Zato pa narodni njegovi nasprotniki ! pred njim ne trepečejo; od dne do dne so pogumnejši in izzivljajo ga bijejo v obraz. Javno dviga irredenta svojo izda j no glavo; ni je strah zakonov, kateri žugajo izdajalcu z ostro kaznijo. Dan na dan se pojavlja drznejše, kajti baje je osvedočena, da stoji na trdnej podlagi. To je značaj leta 1888! Nade-jajmo se, da se navidezna podlaga izdajalcem v teku novega leta izpodmakne ter, ko pade nasprotnik, pridobi Slovenec pred svetom ono priznanje, katero mu pri-1 pada po zgodovini in pravici. Kar nismo dočekali v letu, katero jemlje od nas slovo, dal Bog, da doživimo uže v letu 1889!
Božićnica družbe sv. Cirila in Metoda.
Slovo letu 1888.
Še nekoliko ur — in leto 1888. zatone v večnosti. Koliko lepih nad, koliko neispolnjenih želj pokopljemo ž njim ! Kdo zna, da-li ostane grob narodnega gibanja
f Narod naš je boren. Obkoljujejo ga nasprotniki od vseh stranij, v raznih krajih ga celo nadvladujejo v tolikoj meri, da se javno skoraj ne moro gibati, kajti — zinatra so ga tujcom. Tako se godi Slovencem na Primorskem. Akoprav so bili Slovenci vedno dobri državljani, vender na Primorskem še niso pridobili v javnem življenju enakih pravic, kakor jih uživajo vladajoči Italijanaši pod pokroviteljstvom vsemogočnega magistrata. Moral si je zatorej zatirani Slovenec omisliti po-
PODLISTEK. Samotar na Selih.
Spi mil Branimir.
(Konec.)
Avgusta se uplete v neko pravdo. Nasprotniki dobe in Avgusta je morala precej plačati. V tem kraju ni hotela dalje ostati, prosila se je drugam, Dobila je službo v malem mestecu.
Par dni predno se je poslovila od Žornovsko dolino, obišče jo na večer Samotar. Veselo so se pogovarjali on, Avgusta in Ljudmila, kar naenkrat resno vpraša Avgusta: „Ali imate še vrtnico?"
„Da; imam jo, ter jo skrbno hranim."
„So večkrat spomin jate one noči P"
„To jo gotovo, da; pa čemu to vprašanje P"
„Veste li, kaj ste mi bili takrat obljubili in skoraj prisegli P"
»Obljubil in skoraj prisegel? Da! da! vem, in to tudi ispolnim !
»Tudi ispolnite? Glejte gospod Mav-rič, najlepša priložnost je sedaj ; ali mi morete odgovoriti kednj "in kako Pu
Samotar se zamisli, potem vstane, vzame klobuk ter pravi: „Gospica, odgovor jutri zvečor!" in brez slovesa zgine skozi vrata v nočnej temini. Naglim korakom gre domu ter ložo takoj v postolj, a nocojšni dogodek inu ni dal spati.
Avgusta in Ljudmila ste bili kar ■oeupnjeni nad odhodom Samotarja. Ljud-
moči, da ne izgubi svnje narodnosti v onih pokrajinah, kjer mu grozi oholi Nemec ali namopašni Italijan. Svojo svrho namerava doseči z dru/bo sv. Cirila in Metoda, katera osnuje narodne šole tam, kjer preti narodnemu življu najveća pogibelj. Najsil-nejša nevarnost, popolna poguba pa žuga slovenskemu narodu v Trstu. Tu je bilo treba v prvej vrsti slovenskih šol, da se reši mladi slovenski narastaj i/, rok itali-janstva. Z mnogimi žrtvami osnoval se je v Trstu otročji vrt in po neopisljivem naporu mogel so je odpreti letos tudi prvi razred slovenske osnovne šole. — Plačilo za svojo požrtvovalnost žanjejo rodoljubi v tem, ko vidijo, kako vrlo mlada zavoda napredujeta. Umestno jo zatorej, da so nežne otroke še bolj spodbuja k marljivosti in ta namen se izvestno doseže, ako so jih primerno poduči in obdari. Naj-i prikladnejši čas zato je Božič, t. j. čas, o katerem je srco slehernega vernega katoličana posebno občutno. Zatorej jo priredila naša ženska podružnica sv. Cirila in Metoda tudi letos otrokom, obiskujočiin slovenska zavoda „Božićnico" na dan 22. t. m. v čitalničnej dvorani.
Uže ob 3. uri pp. zbrali so se otro-čiči z svojimi roditelji v predsobi čitalnične dvorane, kjer jih je čekalo bogato odičeno božično drevo in na strani darila, kakor: obleke, perilo, obuvala in košarice z sadjem in sladčicami. Pod božičnim drevesom bilo so izredno lepo „jaslice". — Gostje so se zbrali med tem v dvorani. Srce se jo moralo smijati vsakemu rodoljubu, ko jo vidi I zbrane toliko narodne inteligence, toliko naših odličnjakov ! Mnogo gostov ni našlo niti mesta, kajti v tolikem številu so se znajdli naši rodoljubi k „božićnici".
, Točno ob 3V« uri pp. bile so vse priprave gotove in deca so se dovela v krasno razsvitljono sobano, kjer so se postavila na desno in levo božičnega drevesa.
Na to pozdravi navzočo načelnica ženske podružnice, gčna. Ljudmila Man-kočeva z nastopnim nagovorom ;
Čestite gospe in gospodje!
Povzdravljam Vas tukaj mnogobrojno zbrane, ki ste prišli, da vidite plod Vašo dobrodelnosti, da vidite drago našo deco, za kojo žrtvujeto trud iti denar, da
mila pravi: „Ves Avgusta, ti nisi prav storila. Kaj jo bilo treba kar zahtevati ? Bi ne bila mogla bolj počasi . . . .u Av-g ista ne odgovori, a bilo jej je hudo.
Druzega dne Samotar ni delal. Hodil je po vrtu, šel na polje, prišel zopet v hišo ter 8e sukal okoli matere, kakor da bi hotel ž njo govoriti, a začeti ni mogel. Po južini, ko so bo delalci razšli na delo, se osrči in pravi:
„Mati.....tt glas se mu je tresel,
dalje ni mogel.
„Kaj želiš moj sin?tt vpraša skrbno
mati.
„Mati, dovolite, da si pripeljem nevesto na dom?"
Mati malo pomisli, potem pa pravi: „Da; rada vidim, predno umrjem, kako gospodinjo pripelješ k hiši; ali vedeti hočem, katero si si izbral izmed naših dolinskih deklet."
„Oh mati saj veste — —u
„Kako hočem vedeti, saj ti nisem rekla to in to izberi; izbiraj si po svojej volji, pa saj ti menda vender ne roji več po glavi neka gospodska — —?" Imena ni hotela izreči.
„Oh ono. le ono sem si izbral! —u
„Sin, ali si pa pomislil, da li je ona zato P Ali bo znala gospodinjiti P Ti jej bodeš moral streČi in na stare dni hočeš, da bi še jaz stregla tvujej ženi in živela ob njenej milosti P Sin, izbij si jo iz glave, saj imaš na izbero drugih deklet!"
„Oh mati--!u
„Sin, jaz ne morem dovoliti. Misliš, ako si malo izobražen, da moraš potem
jo ohranite milemu narodu. Poplačaj Vam Bog, kar ste dobrega storili, sprejmite tudi odborovo srčno zahvalo. V njegovem imenu Vam kličem: Bog Vas živi!
Za njo spregovori gčna. učiteljica blizo tako-le :
Otroci dragi! Sveti večer je tu. Jako sto se veselili in težko sto pričakovali ta veseli dan, a prav jo, da ste se veselili, ker dobri Jezušček jo tudi letos k nam prišel.
Glejte, tu so jaslico le oglejte si jih! Tu v hlevu v jaslicah je Jezušček, ki leži na slamici. Jezušček naš se ni rodil v zla-tej ali srobernej posteljici, nego na p-i-prostej slamici v revnih jaslicah. Dasi ni bil rojen v zlatej ali srebrnej zibelki, vender so prišli trije imenitni kralji iz daljnih dežel molit malo dete. Poleg njega sta Marija in sv. Jožef. Zadaj sta osel in vol, ki ga s svojim dihom grejeta, ker Je-zuščka zebe. Spodaj so pa pastirji, ki so prišli molit presveto deto in mu prinesli jagnjet v dar. Tu po skalah vidito še druge pastirje pri svojih čredah. Glejte, to pa je studenec, li kateremu hodijo ovčico in jag-njeta pit. One velike hiše in stolpi so mesto Betlehem. V zraku nad njim plava angelj, oznanujiič rojstvo nebeškega kralja. In glejte, Jezušček jo prišel tako reven na svet, ker on je hotel biti ubog, a vam otročiči, poglejte, koliko lepili stvari je prinesel. Poglejte lepo drevo, po katerem so toliko svečič blišči, koliko lepih rude-čih jabolk, črešpelj. hrušek, pozlačenih orehov, pomaranč iti drugih sladŠčič jo tu obešenih. A ljubi Božič prinese take stvari le dobrim, pridnim, pobožnim, ubogljivim otrokom. Dragi otročiči, bodite torej vedno taki, ter no pozabite Boga. da tudi on vas ne pozabi. In glejte otroci, kaj vas so tam čaka! Čestite gospe, gospodične in gospodje, katere tu zbrane vidite, so vam pripravile obleke, obuvala in se druge reči. O sladko sanjo in presladko čutjo nedolžnih otrok ! Katero človeško srco^ bi se no radovalo lepe božične noči?! So odrašenim jo božični večer najlepši večer celega leta, koliko več pa nedolžnim otročioem, ki vidijo vse v najlepšem svitu. Plemenita srca so pa tudi skrbela, da se tem otročičem, kakor lansko leto, tudi letos pripravi to veliko veselje. Dolžnost mi jo torej, č. gospoda, v
imeti ženo gospodskega stanu P Glej, ti si poštenega kmeta sin, a ona gospodskih starišev hči, kako bi ti moglo srce razjedati njeno očitanje, da si kmetskoga pokoljenja, kmetske krvi. Pomni sin, da le jednaka kri dobro skupaj živi !u „Oh matil--u
„Ne, nikakor ne, jaz ne morem, jaz no smem! Ako bi bil slišal, ljubi sin, kako vestno mi je naročal na srartnej postelji tvoj oče; dejal mije mej družim: „vSkrbi, ljuba žena, posebno za onega, ki je v mestu. Njega obdajajo mestne zapeljivosti; varuj kolikor jo v tvojoj moči, da so preveč ne odtuji domu. Ko se vrne, naj si izbere ženo mej domačimi, ne pa, da bi privlekel kako gospodsko gospodinjo na naš dom, ki bi to, kar sva midva z znojem in žulji svojih rok pridobila, zopet raz-vlekla."" Vidiš sin, jaz ne smem. Naročal mi je oče in z njim se skladam; zatorej poslušaj in izbij si jo iz glave, ono gospodsko — —!"
„Oh mati brez nje mi ni moči živeti!"
„Sin, to se ti le dozdeva, ali pomni, dokler bodem jaz v hiši, ne bodo ona nikdar pri nas gospodinjila. In po mojoj smrti, mislim, da boš spoštoval očetovo in mojo voljo. Izberi si katero našili deklet in jaz vaju rada blagoslovim, a tebe in ono, nikdar! nikdar! To bi bilo proti volji očetovej in proti moji lastni in ti veš, da brez materinega blagoslova ni blagoslova pri hiši."
Samotar jo ljubil mater, proti njenoj volji ni mogel ravnati, vsaj zdaj ne. Sel je v sobo ter tam dolgo premišljava! Zve-
čer so napravi in gre po znanem potu proti šoli. Potrka in vstopi.
Avgusta ga prijazno pozdravi in so opravičuje, da ga je sinoč razžaliln. Samotar jej pove ves razgovor z svojo materjo.
Avgusta ostane pred njim kakor poparjena. „In kaj bode sedaj?" vpraša po strpkem molku.
„Gospića, sedaj morate počakati, saj veste, da materi kljubovati ne smem in no morem."
Avgusta se jezno namrdne: „In predno vaša mati umre, lahko uže petkrat meno pozabite in so v drugo zaljubite!"
„Gospica, ali mi tako malo zaupate? Zaklinjam so pri Bogu, mojemu patronu in pri spominu mojega očeta, da vaui ostanem zvest!"
„Gospod Mavrič, sedaj ste prisegli; le glejte, da svojo prisego tudi ispolnite !tt
„Da, gospica ispolnim jo ; ali pazite, da me na tujem ne pozabite."
„Kako vam pride kaj tacega na um P*
Isti večer se poslovi Samotar od Avguste. Drugo jutro se odpelje Avgusta s poštnim vozom v novo službo. Nekaj časa sta si potom z Samotarjem vedno dopisovala, a počasi so jela pisma Avguste i/ostajati. Samotarja je to neizmerno žnlo-stilo. Ko dalj časa ni bilo pisma od njo, napoti se sam tja, da izve pri čem je.
Avgusta ga je kaj mrzlo sprejela. Kakor zaničevaje vpraša: „Ali ste sedaj prišli ispolnit vašo prisego P Sem mislila, da vas ne bode tako krnalo !"
imenu "otročičev otroškega Trta in nekaterih iz prvega razreda, ki bodo obdarovani, prav iz srca 8e zahvaliti. Znano mi je, da ne pričakujete nobene hvale, a bodit o prepričani, da kur ste darovali ali storili v ta namen ni zavrženo. Prosim pa čestita gospoda, da v prihodnje nadaljujete to plemenito delo, da ne pozabite teh nedolžnih otrok, ki nocoj mislijo, da vidijo odprta nebesa. Vem, da če bi znali izraziti svoja Čuvstva, bi so Vam sami zahvalili, a dovolite, da Vam ja/ v njih imenu kličem : Bog Vam plačaj !
Otroci dragi, preporočajmo ljubemu Jtzučku vse plemenite dobrotnike in do-brotnice, molite zu nje, da bi tudi v prihodnje jim bilo mogoče skrbeti za vas kakor do zdaj!
Pokleknite otroci in molite pobožno z menoj Gospodovo molitev: Oče naš itd. — Last Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so dobrega srca!
Otroci, zdaj pa zapojte božično pesen, kakor se spodobi pred jaslicami.
Bil je posebno ganljiv prizor videti ne-dolž.ie otroke moliti z toliko pubožnostjo in marsikateremu navzočih zaigrale so solze radosti v očeh.
(Konec prih.)
Tuji meč.
(Konec).
Tržaški Slovenci ne smemo kaj tacega niti sanjati. Sedaj nam je rešiti težavno vprašanje : „Bodemo li imeli moči, da nadaljujemo krut boj za svoj obstanek, ali pa poginemo in se vklonimo nasprotniku?" Kako bi mogli gojiti nadeje do vspeha, ko vidimo, da narodne moći če dalje bolj pehajo, ko vidimo, kako se oni, ki bi lehko največ pomagali, odtegujejo trudapolnemu delu, pustivši tovariše svoje osamljene ? O da! v veseli družbi je vse vneto, navdušeno, vse prisega in so roti sovražniku ; ko pa pride čas pravega delovanja, pozabljeni so vsi lepi sklepi, vse zarote in pri del u se opazijo le posamični. Seveda: obljubiti in spolniti jo preveč !
Ako bi se združili vsi tržaški Slovenci in se stavili energično v bran drugim elementom, če bi se vsi marljivo poprijeli dela in orali narodno „ledino", se tedaj bil bi boj krut in zmaga negotova. Če pa le pičlo število napenja svnje moči, da reši narod propada, skoro bi trdili in no bi grešili proti zakonom pesimizma, da je v tem slučaji vsak napor brezvspešen.
Utegne kdo reči: „Le pojdi črnogledi prorok, saj ni tako črno, kakor nam to slikaš in saj delamo vsak, kolikor more". A temu ni tako. Ne le, da ne slikamo črno, marveč dozdeva nam se, da jo naša sodba še premila, ker le „malokdo" dela po svojej moči. Dosti jih je, kateri bi lahko mnogo, innogo storili in pomagali. Zakaj taki ne delujo, t. j. „nerešena uganjka". Morda zato, ker bo presamopašni, preob-zirni in še bogsigavedi kaj. In vender, ako goje le količkaj narodne zavesti, ako
Samotar jej ni vedel na to kaj odgovoriti.
„Ali je uže mati umrla, ali so je pa premislila, ter dovolila Pu
„ Gospića, ne žalite me!" odvrne Samotar. Ko mu Avgusta na to posmeho-valno reče: „Gospod Mavrič, od kedaj ste tako občutljivi?" pravi Samotar: „Gospica Avgusta M., menil sem, da hranite še kaj ljubezni za me, ali motil sem se." Samotar se bridko nasmehne, pravi žalostnim glasom: „Z Bogom!" ter gre iz sobe. Zunaj je še slišal hndoben smeh iz sobe, kar ga je še bolj užalostilo. Takrat jo zadnjikrat videl Avgusto. Kakor je pozneje zvedel, ni bil on prvi, katerega jo vodila za nos, pa tudi ne zadnji. Za njim je vjela v svoje mreže necega kancelista, da si ž njim preganja dolgčas.
Samotar ni ostal več dolgo v Vranjeku. Preveč je bilo tam ljudi, kar pa Samotarju ni ugajalo. Preselil se jo „na Sela" pri liobidji, da je tam na samem premišljal, kar mu je bilo drago. Avgustinega imena ni izustil nikdar več. — —
Tam jo bival nekaj let, a Žernovsko dolino je sklenil zapustiti, preveč ga je spominjalo vse na Avgusto.
Deklicam v gotspodskej opravi se ni hotel več približati. — Ko je prišla na Žernovsko pošto odpraviteljica, še ni hotel zahajati sarn tja, da bi se mu več kaj tacega ne prigodilo, kakor nekdaj.
Na večkratno povabilo dvornega kamnoseka Hauserja poslovil se je v Žernovu ter šel v Beč. Tam kleše kamen, zraven pa se spominja minolih dni — in žensko zvestobe !
jim bije srce le količkaj za ubogi naš narod, čas je, da se zbude iz narodne lenobe ter pomagajo odstraniti pretečo pogubo. Upali smo pri ustanovitvi otroškega zabavišča, da se razmere zboljšajo. A koliko zaprek se ni stavljalo, predno se je odprlo ! Ko se je pa hotelo odpreti i prvi razred ljudske šole, napenjali so „naši dobri prijatelji" vse svoje žile, da to za-branijo. Iskali so najmanjšo oviro, da bi mogli zaprečiti naše namere. Ko so pa bile vse zapreke odstranjene in se je kljub vsemu odprl i prvi razred, zdelo so je, da so nekoliko vtihnili. A bilo je to le navidezno, ker pohlepno so planili na dan, ko se je pokazala nepričakovana ovira zaradi učiteljsko moči. No, nadvladali amo i to zapreko in osmešili so se z svojimi brez-pametnimi trditvami le naši nasprotniki sami. Kruta roka, katera je nameravala zavdati našim naporom smrtni udarec, je s tem onemogla. Meč, kateri je bil uže pripravljen odsekati glavo slovenskemu življu v Trstu, pokazal ae jo neveljavnim, ker jo zastarel. Še stoji na čelu slovenskega naroda v Trstu mož, čigar srce krije le ljubezen in najneaebičnejsa požrtvovalnost do naroda našega. Vprašati pa moramo : „Je li to plemenito, lepo od nas, da nakladamo na rame posamezne osebe celo težko butaro?" Za Boga! Menimo, da to znači pravo podlost in naj-gršo samopasnost. Zatoraj pomagajmo vrlemu našemu „krmarju", da rešimo svoj narodni čolnič iz smrtonosnih valov !
Iz deželnih zborov.
Deželni /bor kranjski.
XVIII., zadnja seja.
Poslanec Višnikar poroča v imenu finančnega odseka o rsorganizaciji deželnih uradov, kakor se je sklenila v tajni seji : a) Pri deželnem tajništvu ustanovi se služba deželnega svetovalca z letno plačo 1600 gold. in z aktivitetno priklado 240 gold. Glede petletnic in pokojnine veljajo določbe obstoječe za doželne uradnike, b) Deželni odbor se izrecno pooblastuje nastaviti sposobno osobo za to službo, katera je takoj običajno razpisati, c) Pogoj za to službo, od katerega se nikakor ne sme odstopiti, je ta, da se dotičnik izkaže, da ima izpit za konceptno službo pri drž. upravi, ali pa za sodnijo. 2. Služba jed-nega deželnega tajnika so opusti, dotični uradnik ostano v službi extra statum. 4. Deželnemu odboru se naroča, da predloži prihodnjemu deželnemu zboru današnjim razmeram primerno prenarejeno službeno pragmatiko in službeno instrukcijo za dež. uradnike. 5. Predlogi pod št. I. do Vit. (izkazi plač) v prilogi 64 se potrde. Novo sistemizovane službe in plačo stopijo v veljavo s 1. dnem januvarjem 1889 ter od tega dne daljo prenehajo vso draginske priklade.
Poslanec Hren poroča o zakonu, s katerim se prenareja § 2. zakona z dn • 18. dec. 1874 dež. zak. štev. 1 iz 1. 1875 o uredbi prinosov k normalno šolskemu zakladu od ostalin na Kranjskem.
Postavni načrt se vsprejtne brez razgovora.
Poslanec Višnikar poroča v imenu upravnega odseka o načrtih zakonov o na-pravljanji in vzdrževanji javnih neerarskih cest in potov, o uvrstitvi deželnih cest, kateri so brez razgovora odbre. Rešijo se tudi vse peticije za uvrstitev v deželne ceste. —
Posl. Detela poroča v imenu upravnega odseka o načrtu zakona v povzdigo reje goveje živine. Predlaga, da se izroči doželnemu odboru v poročanje v prihodnem zasedanji. Zbor pritrdi.
Poslanec dr. Papež poroča v imenu upravnega odseka o prošnji posestnika Kolizeja, da bi se izbrisale servitutno pravice, uknjiženo na tem posestvu.
Poslanec dr. Moscho nasvetuje, naj ae pooblasti deželni odbor, da reši stvar, ako je ugodno za deželo Kranjsko.
Predi og dr. Moscheta ao vsprejme.
Deželni glavar dr. Poklukar se pri sklepu šestletno dobe ozira na deželnega zbora delovanje. Denarno delovanje bilo jo dobro, kakor so je naglašalo pri razpravi dež. proračuna in mogočo je bilo deželno naklado izdatno ponižati. Omenja prenaredbe dež. volilnega reda, ki je dala jednako volilno pravico volilcem kakor za državni zbor, potem postave o donesku zavarovalnic, razširjenja šolnine na Ljubljansko mesto, kar vse je omogočilo, da ae je mogla ponižati dež. naklada. Tudi postava za pogozdovanje Krasa soje uklonila, isto tako postava o napredku živinorejo itd. Akoprav stoječ na raznih političnih stališčih, delovalo se jo vender
objektivno na korist deželi.—V nemškem jeziku ae zahvaljuje poalancem za njih neutrudno delovanje, načelnikom odsekov, posebno pa gospodu dež. predsedniku. Načelnik manjšine izrekel je v jedni zadnjih sej, da so za vse svoje vspehe imamo zahvaljevati le vladi. Deželni glavar z veseljem pritrjuje temu, ker je istina. Ko-nečno kliče cesarju trikratni Slava in Hoch! (zbor navdušeno pritrdi.)
gih in tudi v Belemgradu sijajno propal. Naprednjak i po imenu, v resnici nazad-njaki in liberalci ao v veliki manjšini ter ne morejo nikakor uplivati na razprave in sklepe velike skupštine. To je globoko pretreslo vse „prijatelje" Srbije ali bolje : kralja Milana. Nekateri listi so uže pisali, da je Milan sklenil odpovedati se prestolu, a kakor javljajo iz Pešte, je vae to neresnično; kralj Milan
, 1 . •, . - „r. . , ,1	- ------ ostane. Govorili so
Dez. predsednik baron \\inkler slo- tudi, daje bila sklenena moj Rusijo in venski govoreč hvaležno priznava delova-i Srbi jo tajna zveza ter da se je kralj Milan nje vseli poslancev na korist deželi in vrgel Rusiji popolnoma v naročje. No', tudi nemški okončujoc naglasa, kako hitro so1 ta vest je popolnoma neverjetna Radikalct delovali poslanci ter izraža željo, naj bi dobro vedo, da ae z Milanom ne da mnotro
1 af 1 mu« trln/litl	.11 n	J.'«.^ J .1-1_______t	•	• .	H
iati mir vladal tudi v prihodnjem deželnem zboru. —
Dr. vitez Blei\veis-Trsteniški zahva
opravit', ker ima zaslombo izven srbake kraljevine; zato je večina njih stranke sklenila vsprejeti pregledani ustavni načrt7
ljuje se deželnemu glavarju za jako spretno, kakor ga predlaga kralj in dotični odbor! vodstvo obravnav.	I Da pa pridobe svojej stranki ministerstvo,
Deželni glavar se zahvaljuje za laskavo zahvalo in proglasi deželni zbor zaključenim.
Politični pregled.
Notranje dežele.
šla se mu je poklonit deputacija. Kralj jo odgovoril na pozdrav z dolgim odgovorom, v katerem izraža željo, da bi bil ustavni načrt vsprejet nespremenjen. — Ministcr-stvo se ne bodo moglo vzdržati, zato se kralj pogaja z Rističem, da bi sestavil nov liberalno-radikalen kabinet. — Kraljica Natalija pojde v Peterburg, kjer jo sprejme ruski dvor s kraljevimi častmi. Iz : Srbije ao jej pa poslali spomenico, v ka-
Državni zbor je v svoji zadnji sen * "	" \ ,* , ',. .„------> •
pred prazniki razpravlja! o zjemneo, J- Sli""«	° P0'!"'"0 ""T/
Lu proti anarhistom. Vlada jo zahteva,*,,	" "" ^
da bo odpravijo porotniki za anarhistične Wo n Jn , „ „ „ „,	....	,
zločine. Proti temu se je vstavljala opo-\ , •	1» « r« k e m je bila nastal*
žici ja, posebno pa poslanca Kronawetter' L JTk T	J° ^
in Vrabec, češ, da so v zadnjih letih ni	?tfmbu'7 J6 o-tal t m.m.tor.tfiH
pripetil noben t'ak slučaj, za kikoršne za-n'{'»P T	* t™
hteva vlada izjemne zakone, in da vrhu Koburg nadomesti z drugim, možmi, k. so - • - - - '	pripravljeni podpirati njega in njegovo
vlado. Zanimivo je pa, da je navstiila ta kriza samo za to, ker je sobranje hotelo, da se premeni en paragraf predlaganega novega kazenskega zakonika, obsegajočega
tega še nikakor ni dokazano, da bi se zbali porotniki osvete anarhistov, ako bi je pravično sodili. Minister je odgovoril tem oponentom jako spretno ter pobil njih trditve, Izjemni zakon je bil vsprejet.
-Državni zbor prične svoje delovanje 20. Č	T.° Jc m,,ni«h'a Stojlova tako
januvarja ; v tem času snidejo so deželni '^»g1«'	da J.°furaak'''j «™J Podlog ter zbori češki, štajerski in gališki v kratko !m lz 8obr?"'a-zasedanje. Državni zbor se je sešel letos
Na R u m u n s k o m se vedno bolj žasno kaže, dn narod in njega pravi zastopniki žele Hamo zvezo z Rusijo. O priliki adreane debate so to odločno izjavili prvi veljaki cele kraljevine, vsi so obso-
24. oktobra. Koj v prvi seji je predložil finančni minister proračun, kateri kaže letos okolo 169 tisoč gl. prebitka. Potem ie razpravljal in vsprejel zakon o dednem na- ^VT"'	781 80. °.t)8°-sledstvu na srednjih kmetijah. Za tem je f ' ! "f"PTi™ bil na dnevnem redu novi vojni zakon, I 'T na8Prot»l° Tako katerega je vsprejela večina skoro brez PT^l ^ ° nmunskemu narodu premene. Za tem je bila vsprejeta trgo-^ bodočnosti
vinska pogodba s Švico. tor Lr\ nmnnČni' .	oportunistov v f r a n c o s k e j
izjemni
»ogodba s Švico, ter gori omenjeni' , '■ • Jf 1	T ' ' " "
zakon proti anarhistom. V zadnjem ! f^ '2	^ ^T™ ^ ^
času se je ministerstvo pomnožilo z vito- i J® Pr" *8 ^rlo,ullat?Y\ ,ZUat'1 J°. * dnJ
___a„i... .	f. .	,	znamenit govor, v katerem pravi, da si
pom grofa Schonborna, k. je prevzel pra- narod ^	.fc <
vosodno ministerstvo. V tej parlamenterm Frmco?A 8Q 8e(Jaj 8jtiPve-m|	„ ^
dobi sti se zedinih dve frakciji opozicne, 1 . f} . uam„ ,J	, • \ 1
ter osnovali novo stranko „nemško-narodna ' ^	^ i V?	"'l1^
zvezau	I razumi, radikalci hočejo bus nasprotno vse
Stalitz
lU	i razumi, raaiKaici nočejo ous nasprotno vse
Tržaški državni poslanci Burgstaller,'1 CuiZl""t0 •mV8t-1 tz in Luzzatto stavili so v zbornici in! - ^llTlT • ^ °b5°Jft. V8.®
terpelacijo, da-li kani vlada kedaj izvesti j ^VZ ™ ^^ pr0ti IoČ°nji cerkve od načrt o taurinski železnici ter zvezati Trst
z Dunajem z novo železniško progo, ki bi bila neodvisna od Rudolfove železnice. Za to jim je izrekla tržaška trgovinska zbornica zahvalo.
O g e r s k i trgovinski minister je sklical enketo, ki naj bi razpravljala vprašanje o zavarovanji delalcev proti nesrečam. Poslanec Enyodi je stavil predlog, naj se uveljavi zakon, po katerem bodo vsak de-lalec prisiljen zavarovati se. Vse to podjetje pa naj prevzame država v svojo režijo. Večina jo bila za ta predlog. Proti temu je govoril Ilegediis ter pobijal predlog, da bi vlada prevzela to v svojo roko. Vladni zastopnik je potem predal oba predloga posebnemu odboru, ki naj jo prouči ter o obeh poroča vladi.
Vnanje dežele.
Po R u s i j i so začeli zopet vdrihati vsi nemški in poljski listi, Češ, da izganja iz svojo zemlje vse tujce, osobito pa Avstrijce in Nemce. Najhitreje je ruska vlada vrgla nekoliko Židov čez mejo, zato sedaj ves ta krik in to vpitje po židovskih listih. Z druge strani pa raznašajo angleški listi vest, da jo Rusija sklonila z japonsko vlado skrivno zvezo proti vsem angležkim podjetjem v Aziji, vzlasti pa proti eventualnim napadom na Sibirijo od morske strani. Ne vemo, koliko je na tem resnice, ta vest pa nam priča, da vspeh angležke diploma-zije v Perziji ne znači še zmago anglež-kega vpliva nad ruskim v Aziji ; ako so Rusi na eni strani kaj izgubili, pridobili so na drugi.
Na Srbskem ni vse tako, kakor si želo Madjari in dunajski židje. Kralj Milan je napravil velik finsko, ko jo razpisal novo volitve za veliko skupštino. Skupština, ki ima sedaj razpravljati o novej ustavi, je v ogromnoj večini radikalna. Ga-raŠanin, najboljši prijatelj kraljev, bivši dolgoletni ministarski predsednik ter imenovan „grobokop Srbijo", jo v večih kro-
države.
V italijanske j zbornici govoril je minister Crispi o novi vozni osnovi. Rekel jo, da če ga narod in zbornica podpirata, jo hoče brezobzirno izvesti, ako pa ne, ve kaj mu je storiti. Daljo pravi, da ne žali vojske in da mu tega ne more nikdo dokazati; hoče pa biti pripravljen za vse slučaje, kajti nevarnost jo velika na vshodu in na zapadu in gorje onemu, katerega zateče vojska nepripravljenega. Italija je velevlast in mora to svojo čast ohraniti; ona ne sme biti več toliko odvisna od Berolina ali Pariza, knkor nekdaj, ko se jo sklepala berolinska pogodba. Očital jo opoziciji, da bi Cavour in prvi kralj zjedinjene Italije zaplakala, ako bi čula njeno govore. —■ Vojni minister Ma-gliani jo dal svojo ostavko. Položaj mini-8terstva ni preveč stalen, najbrže se bliža kriza. —
DOPISI.
Sv. Ivan pri Trstu 27. decembra 1888. (Izv. dopis), liže dolgo je tega, odkar sem se namenil spregovoriti o našem narodnem, oziroma gospodarskom stanju. Odkar nam doprinašaš, draga „Edinost", dolge narodno gospodarske članke žalostnega stanja tržaške okolice, vedno mo srco boli, vedno mi vest očita, da smo vsega tega sami krivi, ker ne znamo gospodariti v svojej hiši. Krepko so bile besede izražene v na-vodnem članku „A'zbudite sea : In ko bi nas tujci grdili
Domačo nam smešili last Svetinje se spomni sin mili Da matere braniš mi čast.
Z boljšimi besedami in tako primernimi za našo okolico ni mogel pričeti pisec svojega članka.
No samo smešiti in grditi naš rođ začeli so tujci, tudi gospodarijo v našej hiši, kmalo tako, da bode vse tujo; na-
gprotnik naš poplavil bode tudi skoraj divno našo okolico. Tužna majka Slava! Okoličani ! to ni lepo. ako tako nadaljujemo, vstrežemo našim nasprotnikom, sebi pa škodujemo. Vzbudite se, še enkrat vam kličem, dragi okoličani, še je čas, poravnati v čemer smo zaostali, popustite to tako dolgo trajajočo lenobo, katera nam nič ne koristi ampak škoduje. Poprimite se dela najprvo na narodnem polju ! Predočujte si besedo sv. Cirila in Metoda : „Kdor ne ljubi svoj materni jezik (svoi narod), ni vreden da živi".
Da, res, kdor zapušča svoj narod, ni vreden živeti, kajti kjer propada narod, propada tudi gospodarstvo. Da je to isti-nito, dokaz nam je, ako se ozremo po našem predmestju. Vse je tuje, povsod tuja govorica, vse v rokah naših nasprotnikov, to vso zato, ker nam pomankuje na narodnem polji delavnih mož, kateri bi skrbeli za blagostanje svojih potomcev. Toraj vrli možaki, najprvo oponiinam vas, da se poprimete zopet gospodarskih družtev, kakor smo jih nekdaj imeli pri sv. Ivanu; za te, kar jih še imamo, pa skrbite, da ne propadejo, delujte in žrtvujte kar le morete, to vse v prospeh naroda.
Napravljajte narodne veselice in domače zabavo ; te nam bodo izveBtno koristile. Najtopleje pa priporočam odbor Sveto-ivanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, ob enem pa tudi opomnjam, da bode kmalu leto dni, odkar nam je napravil prvi in zadnji koncert in še ni duha ne sluha o drugem. Enakih veselic potrebuje naša okolica, posebno pa niladcnči in dekleta, kateri se ravno v tistem prostoru, kjer smo lansko leto imeli veselico, kvari na duši in telesu. Toraj mladenči, tudi vas opominjam, da so gotovo vdele-žite narodne veselice, katero nam baje priredi naša podružnica sv. Cirila in Metoda. —
A ne samo vi sinovi, tudi vi hčere majke Slave, delujte v prospeh svojega naroda, kajti Vam bode to na čast in Vaširn potomcem v korist! Ilirski.
Domače vesti.
Narodnim volilcem! V zadnjej številki objavili smo naznanilo, katero je oglasil mestni magistrat ozirom na bližujoče se volitve v mestni znstop. Zloglasna „cikorija" se je vsled tega prebudila in z našimi zagrizlimi nasprotniki vred napenja vso silo, da premami naše ljudi ter jih pridobi na svojo stran. Okoličani! Ne dajte se podkupiti; stojite trdno na narodnem stališču in slušajte može, kateri vam bodo priporočili kandidate, kateri bodo skrbeli le za vašo lastno korist. Hod te složni, kadar birate volilne može in predočujte si izrek : Kakor si postelje s, tako bodeš ležal! Žalostne skušnje zadnjih let vam menda vender odpro oči!
Nadvojvodinja Marija Valerija, najmlajša hči Nj. Veličanstva cesarje, zaročila se je dne 23. t. m. na Dunaji z nadvojvodom Franjom Salvatorjem, drugim sinom nadvojv. Karla Salvatorja. Nadvojvodinja Mar. Valerija jo bila rojena dne 22. aprila 18G8., njen ženin dne 21. avgusta 1860.
Zlatomašnik, župnik Karol Tedeschi
umrl je dne 24. t. m. po dolgoletnem bo-lehanji v Gorjah na Dolenjskem v 82 letu. Pokojni bil jo sošolec očeta Janeza Blei-weiaa. N. v. m. p. !
Delalsko podporno družtvo priredi, kakor smo bili uže javili, na Silvestrov večer zabavo v družtvenih prostorih. Opominjamo zatorej vse gg. članove in druge povabljeno goste, da o tej priliki ne izostanejo.
Ža družbo sv. Cirila in Metoda podaril jo gosp. Franjo Godina iz Vrdele 2 gl. 25 kr. — Dne 25. t. m. nabrali so pevci del. podp. družtva, zbrani v Krčmi pri „cipresih* v čast prijatelja Ivana Umeka gl. 3.23. Hvala !
Veleučeni naš rojak č. g. dr. Mihael
Napotnik c. kr. dvorni kapelan, kn. šk. konzistorijalni svetovalec Lavantski, ravnatelj c. k. zavoda za višjo vzgojo duhov-nikov pri sv. Avguštinu na Dunaji, Bpisal jo letos knjigo pod naslovom : Sveti' Viktorin, ikof Ptujski, cerkveni pisatelj in m u č e n e c. i Njegovo življenje in delovanje na podlagi' najstarejših virov in ponajnovejših pripo-l močnikih. — 278 stranij. Ker po tej knjigi' povprašuje mnogo rojakov duhovnikov in1 posvetnjakov, kje da se dobi in po ka-1 teri ceni, naznanjamo, da se ta knjiga edino le dobi pri pisatelju in založniku
č. g. dr. Mih. N a p o t n i k-u, Dunaj (I. Bez. Angustinerstrasse No. 7 — Augu-stineum) po 1 gold, 50 kr.
Nemški veščak sodil je o tej knjigi : „Das \Verk ist so griindlich. dass es nur schade ist, dasa dasselbe nicht in deutscher Sprache gesehrieben wurde". C. kr. dunajska akademija znanosti namerava izdati kritično izdajo spisov sijajnega učenjaka, Viktorina Ptujskega. L. 1003 slavila se bode njegova lostoletnica.
Občinski svet tržaški imel je dne 27. t. m. javno sejo. Predsedoval je I. podžupan dr, M. Luzzatto, navzočih je bilo 34 svetnikov.
O prvej točki dnevnega roda : „Predlog mestne delegacije glede prošnje za dovoljenje, da se najme posojilo za zgra-denje in opravljanje mestnih skladišč" ni se moglo razpravljati, ker ni bilo navzoče potrebne 2/a večine. (Gospodje baje uže vedo, zakaj niso prišli v sejo !) Nastavlja se zatorej drugo čitanje mestnega proračuna za leto 1889.
Pri naslovu „lokalno redarstvo", točka „okrajni predstojniki" interpeluje svetnik Nabergoj glede pritožbe barkovljanskih občinarjev, katera se je vložila uže pred 2 leti pri mestnemu magistratu proti barkovljanskemu namestniku okrajnega predstojnika zaradi zlorabe uradne pravice. Pritožba do danes še ni rešena. Podžupan odgovarja, da bodo naročil ekse-kutivi, naj pritožbo reši. (Mogoče, da se je med tem uže zgubila, kakor se je zgodilo z drugim ulogam).
O istej točki, naslov „zdravstvenost", točka „pokopališča in mrtvašnice" zahteva svetnik Nabergoj, naj se reši prošnja i'ro-sečanov za razširjenje pokopališča, kajti ono ne zadostuje več potrebam združenih občin Prosek, Zgonik in Plišce. Asesor dr. Cavalieri odgovarja, da so bode ta zadeva rešila v smislu prošnje, ako prevzame občina Zgonik tretji del trosko v (1000 gl.) "Svetnik Nabergoj se zahvaljuje na razjašnjenju, toda opaža, da bi morala občina Zgonik zahtevati tudi od prebivalcev Prošeka in Sv. Križa, kateri imajo razna posestva v katastralnej občini Zgonik, da z občinskim dokladam pripomorejo pokriti troške. Prosi zatorej, naj se ta zadeva na-tanjko preudari. Predsednik poudarja, da se ne more vplivati na občino Plišce, ker ne leži na tržaškem svetu; v ostalem bode delegacija zadevo, kolikor more, preiskovala.
K točki „razsvetljava krajev v okolici" predlaga svetnik Nabergoj, naj se postavi 4 svetilnice v selu sv. Križ ter naj se dovoli v to svrho potrebni kredit 168 gl. na leto. Predlog se vsprejme in potrebna svota se stavi v proračun. Odobri se tudi drugi predlog svetnika Nabergoja, da se javna razsvetljava na Prošeku pomnoži za dve svetilnici z potrebnim troškom 84 gl. na leto. Ta zadeva izroči se eksekutivi v poročevanje.
Ker se je sklenolo v zadnjej seji, da se razširi javna razsvetljava v mestu, stavi so v proračun za leto 1889. iznos 14.500 gld. za potrebna dela.
Pri naslovu „mitnice" interpeluje svetnik Nabergoj glede mitnine, katera se pobira za teretne vozove, ki gredo v okolico. Povdarja, da ta bira ni nikakor opravičena, ker je odvisna od posameznih uradnikov ; zatorej naj se stvar uredi. O istej stvari govorita še svetnika Liebmann in Carabi. Asesor Verneda izjavlja konečno, da ta zadeva spada pod borzno deputacijo, odnosno trgovinsko in obrtno zbornico tržaško.
Svetnik Nabergoj priporoča o naslovu „vzdržavanje cest v okolici", da se uredi cesta, katera vodi iz Prošeka do pralnice in do morja. Podžupan izjavlja, da se bode bavila s to zadevo mestna delegacija.
Mestna delegacija predlaga k naslovu XVII. „nove ceste", naj se briše iz proračuna svota 12.000 gld. za predelanjo od rabljenega kamenja za tlak. Svetnik dr. Morpurgo želi, naj ta svota ostane, svetnik Ventura da se briše, svetnik Nabergoj želi, da mestni stavbeni urad gradivo za tlak natanjko pregleda ter izjavlja, da bode glasoval za omenjeno svoto, svetnik Combi je tudi proti predlogu mestno delegacija, pl. liurgstaller za predlog ter želi, naj magistrat odredi normalno širino za težke vozove, da se bolje ohrani tlak, svetnik Nabergoj pa priporoča, da naj bi težki vozovi smeli voziti le po strogo določenih ulicah. Govori še svetnik dr. d'Angeli proti predlogu delegacije in svetnik It. Luzzatto, kateri priporoča, naj se izroči tlakovanje cest zasebnemu podvzetniku in konečno so vsprejme predlog mostno delegacije ter se briše svota 12.000 gld. iz proračuna. Podžupan obeča, da se bodo uvažilo želje in priporočbe ostalih govornikov.
K naslovu XVIII. „javne nasade" dovoli se 2000 gld. za zgradbo stopnic v ulici lionomo. Ostale točke vsprejmo se brez razprave.
V tretjem čitanji dostavi Se za nove naprave v mestnej klavnici 2400 gld. Vse druge točke so bile odobrene.
Mestni proračun je s tem vsprejet. Redni dohodki so proračunani na 3,381.020 gold., izredni dohodki na 6050 gld,; redni troški na 3,316.440 gld., izredni na 133.190 gld. Pokaže se zatorej primanjkljaja nič manj kakor 62.560 gld. — Pooblaščujo se mestna delegacija, da odpre občini kredit v konto-korrentu do 150.000 gld.
Seja jo trajala od 7. do 9. uro zvečer. Predsednik kranjske hranilnice, g. Aleks. Dreo, umrl je dne 23. t. m. v Ljubljani.
tudi otročerije! Protekli teden razposlalo je predseUnistvo mestnega zbora tržaškega mestnim zastopnikom vabila k sejam obe. sveta za 20., 21. in 22. t. m. Seja za petek 21. t. m. pa je bila odpovedana. Vzrok je baje ta, ker jo 21. t. m. slavila naša irrcdenta „muČeniški praznik" Oberdankov. Mogoče pa, da nam znajo drugih vzrokov navesti oni, kateri razgla-sujo Avstriji udane Slovence za „Pansla-viste". Res bi radi vedeli, čemu ae je seja dne 21. t. m. odrekla.
Tržaško podporno in bralno družtvo priredi dne 9. februvarja 1889. I. v gledališči „Fenice" slovensko predstavo z igralnim osobjem Ljubljanskega dramatičnega družtva. Igralo so bode „Revček Andrejček" narodna igra v petih dejanjih. Program objavimo o pravem času.
Selitev V Ameriko. Žalostni ta naslov obeča, da ostane stalen vsaj nekoliko časa. Dob n nasveti, prigovarjanje, vso to pri za-slepljenjomu ljudstvu ne pomaga. Dne 27. t. m. ob uri pop. odplul je tretji par-nik („Medusa") z 736 izseljenci v Brazilijo. Furlanov, kateri so prispeli užo dne 26. t. m. z parnikom „Diana" v Trst. jo 406, naših je 330. Po starosti so izseljenci: 76 do 3. leta (! !), J21 od 3. do 8.' leta; 76 od 8. do 12. leta, in od 12. leta naprej 463 oseb ; dobra tretjina torej so otroci; med katerim je celo 48 do-jencev! Žalostno, ali resnično ! — Bog daj, da najdejo siromašni ljudje srečo, o ka-terej sanjarijo!
Pekovska zadruga je v izrednem občnem zboru svoja pravila nekoliko pre-vstrojila. Po novih določbah je dovoljeno pekom peči in prodajati kruh v istej oliliki, kakor doslej. Kruh na drobno smo so prodajati le po 2 kr. in fino pecivo po 5, 10, 15 in 25 kr. komad. Nobeden pek no sme prevzeti od stranke kruh preko kg. za peči. Za pečenje plača so 4 kr. za navadni kruh in 8 kr. za pecivo z merodi-jami. Prodaja kruha na zdravje škodljivih krajih, kakor n. pr. v vežah, v prodajal-nicali mi rodi j in v takih prodajalnicah, kjer se prodaja petrolej, itd., je od 24. februvarja 1889. dalje prapovedano. Izjemno se dopušča ta prodaja onim, katerih najemnina steče šo-le dne 24. avgusta 1889. — Delo traja 10 ur, izjemno 12 ur na dan. Nova pravila stopijo v krepost z 1. januvarjem 1889. Natanjko izpolnitev nadzoruje poseben odbor, obstoječ iz 6 gospodarjev in 6 pomočnikov.
C. kr. policijsko ravnateljstvo objavlja, da jo odredilo c. kr. namestništvo v Trstu z okrožnico od dne 20. t. m. št. 17t53/P., da se po obstoječih propisih ne sme pozivati občinstva po časopisih v nabiranje denarja za dobrodelne Bvrhe brez posebnega dovoljenja.
Knjige družbe sv. Mohora dobivajo se letos v Trstu na istem mestu, kjer so se delile prejšnja leta. Toliko častnim družbenikom v pojasnilo.
„Parlamentar", list ki so krepko bori za splošno slovanske interese, prestopi z novim letom v svoj X. tečaj. Stane za J/4 leta 2 for. 75 kr. Upravništvo jo na Dunaju, VII. Lerchenfelderstrasse 25. „Par-lamentiir" je vsega priporočila vreden in zatorej naj ne zamudi nobeden Slovan, kateri je vešč nemščine, se nanj naročiti.
Narodna čitalnica Ljubljanska imela je dnč 22. t. m. svoj občni zbor. Po nagovoru predsednika dr. viteza Bleivveiaa, poročilu tajnikovem in blagajnikovem bila je volitev odoborova. Oddanih bilo je 39 glasov. Izvoljeni so: dr. vitez Bleiweis Karol (predsednik), Dreni'* Franc, GorbiČ Frano, dr. Gregorio Vinko, dr. Hudnik Matija, Kadilnik Franc (blagajnik), Lah Evgen (tajnik), Ledenik Alfred, Pakič Mihael (podpredsednik), Skaberne Avgust, Skale Pavi, Soss Miroslav, Trstenjak Anton, Zagorjan Anton in Paternoster.
Narodno bralno družtvo v Zagorji vabi na veselico, ki jo priredi s prijaznim
sodelovanjem narodnega bralnega družtva Kn«žkega v dan novega leta 1889. v novih gorenjih prostorih g. Čopiča v spomin Miroslava Vilharja in k otvorenju Zagorskega odra. Spored: I. Slavnostni govor. 2. F. S. Vilhar: „Uior", mešani zbor. 3. Sviranje na citre, g. A. Lavrenčfč. 4. G. Ipavec: „Mrak", zamešani zbor priredil g. F. K. 5. Miroslav Vilhar: „Ljudmila", deklamuje gdč. Jos. Futur. 6. *** „Na straži", možki zbor. 7. Stempihar mlajši. Gluma s spevi ; zložil za slavnostni večer gosp. F. Gerbič. Po dovršenem sporedu srečkanje in ples. Med 6. in 7. točko, kakor pri plesu, sviru godba na lok. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina : za osebo 50 kr,, obitelj I gld.; k plesu 50 kr., damo proste. Čisti dohodek gre fondu za Vilharjev spomenik v Postojni. Rado-darnosti se glede na blagi namen no sta* vijo meje. Tstop je dovoljen samo povab-jencem in njihovim znancem. ODBOR.
PoskuŠeno samoubojstvo. 181etni kleparski pomočnik Aleksander Venturini, stanujoč v ulici Scalinata h. št. 1, skočil je dne 26. t. m. raz obali sv. Karla v morje. Stražniki so ga slučajno opazili, ter ga srečno spravili na kopno. Odveli so ga v bolnico. Baje so bilo žalostne rodbinske razmere povod poskusenemu samomoru.
Nagla smrt. Hišnega oskrbnika Frana Asmana, stanujočega v ulici Ghega h. št. 5, zadel je dno 26. t. m. kap. Ostal jo takoj mrtev. Odnesli so truplo v mrtvašnico pri sv. Justu.
Denašnjej številki dodali smo prilogo: vabilo na n a r o č b o na „Slov a n s k i svet". Iz „vabila" razvidijo čast. naši čitatelji vso pobližjo.
Bratje Sokoli!
Vabljeni so vsi oni. kateri žele to leto plesati narodni ples „lv o I o", da se jutri 30. decembra ob 4. uri popoludiio snidejo v prostorih „delniškega podpornega družtva" kjer zvedo od odbora dan iu uro prihodnih vaj.
Na zdar!
Odbor.
Dopisnica upravničt
va.
Uosp. Andrej Stupicu Nabrežlna. Plat'ano do 1 30. juniju K S). — ttosp. Kristjan Šonovlfi Lokaveo, Plačano do Hl. marciju 188H.
Stev : 36.
Razglas.
Dne 5. januvarja 1889 bode v občinskem uredu v Sežani od 10—11 ure predpoludno javna dražba za oddajo predelovanja enega dela skladovno cesto pri Dutovljah.
Klicna cena znaša 621 for. 47 kr.
Pogoji in načrti so v Sežanskem občinskem uredu vsakemu javno v pregled.
C e 8 t n i odbor.
V Sežani 26. decembra 1888.
Načelnik.
Vabilo na naročbo.
S 1. dnom januvarja ziu-no v Ljubljani dvakrat na itiOHcc izhajati nov list
„BRUS".
Obravnaval bode v rosni in Šaljivi obliki vsa dnevna vprašanja t„r skrbel za čitatelja pouk iu j zabavo, Polog raznovrstne vsebino prinašal bodo , tudi lepo ilustracije iu sliko odliniili narodnjakov.
Ker preneha „K o g a ru, bode Brus jedini šaljivi slovenski list, ki si bodo vestno prizadeval ustrezati občinstvu slovenskemu, katero prosimo, da ga blagovoljno podpira duševno in gmotno.
„Brus11 stoji za vso loto 4 gold,, za pol lota 2 gl., za Četrt leta 1 gl. Naročnina pošilja ho na „Brusovo" upravništvo v „Narodni Tiskarni1* v Ljubljani.
Dr. VALENTINA MMA
ZBRANI SPISI
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
uredil
IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Vru bije, človeka pa ni! — MaJčovanje usode — Kazni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista-
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba tir. Zarnikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je 1 gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti jo v „Narodni tiskarni'' v Ljubljani.
Gorsko
H
Namizno Ovčji sir
maslo, l
5 1 1
kfr.
franko
4 f.
franko . 3 f.
95 60 10 90
Radgorski sir od piva 50 kom.
Pošilja po postarakem povzetju trgovina
F. R. HEGRAT
Frenštat pod Knriliošteni Moravska.
Oglas.
Važno za popotnike
v Ameriko.
Kdor želi |>o ceni, dobro, hitro in varno potovati v neverno ali južno Ameriko itd , naj se zaupljivi« obrne na od slavne c. kr. dež. vlade v Ljubljani potrjenega glavnega zastopnika za potovalce
Josipa Pavlin-a v Ljubljani
Marijin trg štev. 2.
ki zastopa'evropejske in amerikanske železnice in nemško postno purobrodstvo : Tu ne dobijo vožne karte s polno garancijo od Ljubljaue naravnost do vsakoršne postaje v I »everni in južni Ameriki, Av s t ral ji, Afriki itd. po I
lopet mnogo znižanih cenah, ravno tako se tudi I	!_»•.-.
Y«akoršn<mu posvetovanji rad o voljno služi.	| blaga. — Na vslugo p. n. občinstva je po-,
Vožnja preko Ljubljane in Beljaka priporoča ! seben težak, ki dostavlja nakupljene stvari ne toplo ie v prid potovalcero, ker je veliko krajša na stanovanje. In ceneja kot ona preko DunHja.
Vožnja traja od Ljubljane do Amerike okoli 13 dni in je cena z hrano na parobrodu od 60 gld. naprej.
V ulici Acquedotto štev. 4 odpre se nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo,! Marijinem cvetjem, ribami za akvarije,) konservami za hrano, kitajskim čajem,, angleškimi bi skoti, pravim jamajskiin rumom in južnim vodjem po jako nizkih cenah ter se ob enem jamči za pristnost
!!!Za domačo porabo!!!
tkano platno najfinejše in najjače vrste, platno iz belih nit in pol beljeno platno zu črevljarje in sedlarje, plavo platno, fino aivo platno, jako dvostroko platno /a gasilce, belo platno za rjuhe, damast in cvilili, platneni Oradi, Laneno in volneno Canevas, beljeno polplatno, gorsko platno, jako platno za vreče, kakor tudi gotove vreče, žepne rute iz oksforda in shirting-J platna, ročniki iz cvillia in damasta, bri-salke in namizne garniture iz damasta, prodaja po najnižjih cer.ah
družtvo tkalcev v Wall-u
pri Pobruscliki, ČVška.
Ceniki na zahtevanje franko in zastonj.
Čudovite kapljice
sv. Antona Padovanskega.
To priprosto iti naravno zdravilo je prava dobrodejim pomoč in ni treba mnogih besedi, o a se dokaže njihova Sudovitu mofS Će sh le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu uni! rdovratniše želodčne bolesti. Pruv izvrstno | vstrezajo zoper hemorojde, proti boieznriim na : jetrih in na vranirt, proti črevesnim boleznim in nroti plistam, pri Ž. uskih mlečnih nudi'? nostih, zoper beli tok, boŽjast, zoper scropnk ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samu , omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	11 — 12
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-kurmci Crutofoletli r Oorict, r Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B, Rovis, G. B. Farabosr.ki in M Ratasim. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, h katerimi se /.avolj želj" po dobičku tu pa tam ljudstvo (?o-ljira, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
Veiiko skladišče Vsakovrstnega mineralnega z T;i viii in- ga in gumijevega blaga. Zustup za vso pok rai i no.
T!
I I
Pomoč
ponuja pr: vseh boleznih, zlasti on«h, Ki izvirajo iz spridene krvi, nadalje pri pudici, živčnih "boleznih, ušesnih bolečinah, plućnih in želodčnih boleznih, naduhi, sla-oostih. protinu, trganji in pri vseh ženskih boleznih. Trokulj. odpravi se v dveh urah z glav i vred, z.t kar se jamči Metoda, ki je hitru in sigurna, pospešuje se z odličnim sreds vum Obširna poročila pošljejo nuj s« z naslovom .
„Hygiea-Officin" Breslau H.
ff\
Na|boljši
papir z,a cigarete
13-26	je pristni
LE HOUBLON
rancozki fabrika.! Cavlejev io Hbnrjev v Parizu.
Svari se pred ponarejenjom.
Ta papir gorko priporočujo gospodje drl. .) J. PohI, E. Ludvvig, E. Llpmann, profesori kemije na dunajskem vseučilišču, radi iij 'gove najboljše kakovosti, radi njegove fiisiot'j in v/ito. ker v njem ni nikake druge zdravju škodljive tvorine. Vsak nuj uazi na naslednji podpis :
O
"rt 'S
S D X.
aj N D
-o
t
V o -r. rt e
cc —
Ž 9 -
NC Hiii
O O 1 Os '
Crt -t 00 O "i X O £
OZ UJ
o © rt^l
K O'
*! 5F:
I
Z)
CO
K O.«
m^ S
fi 2 3
GQ - T ;
ei — ■ O ©
£ OU _ sS
> 31 L « I
s
o
M F
« s
c
Č- ~
s
i.
iTrT"!""^"1 rt
<= " S £ ■
T3 a.

Brnsko sukno
poSi!jeiii proti gotovem denarji n 1 i poŠt-n-m povzetji za neverjetno nizko ceno iu si.ter
samo dobre vrsti
3.10 metrov dolgo, na zimsko
obleko..... . . f 3 75
a-1<» metrov doigo( na boljšo
zimsko obleko . . . . f 5.20 3 10 metrov dolgo, na boljšo
zimsko obleko.....f (i.—
3-10 niefov dolgo, na tino
zlmsm obleko ..... f. 8.— .'3 10 metrov dolgo, na tino
zimsko obleko . . . . f 10,— 3 10 metrov dolgo, na jako tino
zimsko obl ko . . . . f 12. — 3 10 ni-trov dolgo, na tmjti-
nejšo z msko sukno . f. 14 — 3 10 metrov d Igo, na najbolj
fino zimsko sukno . . f. 16 —
Najotfličnejše brnsko sukno za suknje
2 10 metrov dolgo, na kompletno zimsko suknjo , . f 5,— 2.10 metrov dolgo, na boljšo
zimsko suknjo ... . f. 5.50 2'10 metrov dolgo, na fino
zimsko suknjo . . ■ . f. 6.— 2 10 metrov dolgo, na najfinejšo
zjmsko suknjo . . . f. 10.—
Štajersko valjano sukno
z.i lovske suknje in menčikov
2 10 metrov ... f. 5.20 Edina kristijanska tvrdka za razpošiljatve
Karol Peehaezek
Briinn, Krautmarkt 13.
— Uzorci zastonj in franko. —
Gospodu Gr. Piccol i-j UL ,
■HBSSBBBBHH
lekarju »pri Angelu«
v Izubijani.
Moj sn ji ir »-I skozi dve leti vsled gastralgije, slabega preba vanju i n Želodčnega krča, da ga j-ta bolezen vnega shujŽda nt «lcoro uničila. Pri njem poskušal s m vsu s-edstva, ki nam jili naša veda zadaie in tudi nis m P»z+bil nairazli.1.!!-jSih rudninskih vodi Toda zboljgek bil je In 7.1 malo trenutkov Slednjič si domislim, posluž.ti se Vušri zelo pohvaljene esence za želodec, in vsp,-h bil tako nagel in Hijuj ui. da je m j sin porubivši samo 6 steklenic pipolin-ma ozdravil.
Pri takem v<p-liu morem Vašo esenco le nnjgork^-ja priporočati vsem trpečim vsled slabe prebave, zlate žile iti., Ler Viis tudi pooblastim, da to spričevalo moje hvaležnosti koi v resnici zasluženo pohvalo tudi razglasite.
V Trstu, 1887.
l>r. Leon Lovi.
.15
zrnu Koliltiuou
ReihsapfeL
Apotheke
Wien
Kridisitillie~*.n?kd^ unlv8r,illn" Uro^tiioe iv.ine, & 14 u JU jo ras žudnje Im«, kajti ni skoraj bole7.nl „ b . , T,k"Je-'	kr'tfliice thoftKrrtt, n« p kaialrt avojeff.i 8uclo tvor noffa uspeha. V imlhujKlh
Dole/,tiih v k.ij.i, 8e j„ m,,,.«, .1 ni/. 1 h z Iravll r*bil,». m |> > t"h kroiniioah n^sta vilokrat in v zelfi k.atkem Času popoln > lusilrivljenje 7,,l.,bllo J^dna HkRtlJici z r> kroijljicami itant SI Ar., jeden zavitek t <1 Skatlji-cam, i gld..', wr pri nrtfr.i m k ir.ints po«II|»tvi p.. n..vzeijl 1 f,.- 10 kr. Proti ff"tovini stane pnifiljutev 1 ■/.n-
o on	f' ,1-2,rj 2 '•kVltl<u fl	:t '!avitki f- 4 «'ltki f. 4.40, 5 ovitkov f. r,,a0., 10 zavitkov f.
0.20. [Mitn 1 km j. den zavit -k hm ne puflllja].
ijtr Pristne so jedino le one krogljice, katerih napotnice imajo podpis 1 Pserhofer-ja in so provideni na pokrovu vsake škatljlce z tem podpisom v rdečih pismenih.
Doflto nam npSi.svilo pisem v kojih 8« kupBev.iloi iu rabil si t *h kro lic /.n hvuljnjmo /u .-zdruvljenn iz vsakovrstnih nevarnih bolezni. Vsakih, kije le enk at posk i» .1 ie 8 temi krogi jloami zdraviti Jih nrino-rofia i iirugiui,	>	1 *
Naj »led6 tu nekatera teli zahval »lit plsemt
HraSe i.ri Smledniku, 12. eept. 1897. niaRorodnl pospo l t Hila i« ho«jn vol|a <1% mi priffle v roku VaSe krokiji ■» in piS m Vam i>vs|ieliu : PrehlaJila sun se v otruttil postelji, <1» nl»'in vert iiM.l . vrSiii svoje dalo in izve«no hi hlla ni« mrtva, akn ne bi un bile reSile Va«e «mlovate kroffljine. llig Vas tia.tfkr.U za to hlagoslo»-t. Prepričana xoin, di me VaSis kragljiee pipdnoma o.drave, kakor »> ozdravile tudi iriiir;
Tereza Kniflč.
DunaBko Kovomeato, !), d'io. IS >7. j VaSe vig.ikorodie ! \a|tr>plejH<> zahvalo Vum iz- 1 rekam v imenu flOletne svoje tete. Bel h ila je i let na kroničnem lotidćnein kataru i-i vodenici. Z i vi jen i e j-j je hlln trpljenj., in ule ie mislila, dl | Je zifiibljeiii. SluSajno dohila je flka liluo VuBIh j izv-stnib kriSlstilnlh krigliic in pi d di*«J vnorabl 1 ittib je ozdravela. Z visokim gpoS'ovnij'irn
Jožefa Weinzettl.
! MittPrinz Tslorf Oor Av-itr. 10. i,inuvar|i lrtSfi.
Va»e lil lirorodje ! Izvolite ini bhvtovoljn> un^lati	I
p ■ poŠti Jeden zavitek VaS.h izvrstnih 'krlOiatUutii	i
krogli i • Prisiljena gem. iirrti Vam svoje popil no	I
pri/nanl« gl« io vrednosti teh krogljie, katere ličilom prlporofiila, kjer bodera le mogla, najtoplejšo vsem bolnikom. O tej svoi-i zaivuli Val pooblaieujetn, di io morete objaviti po VuSej drugei volji. Z vi-s>kim spoštovanjem	Tereza Kastner.
(iottsshdorf pri Kohlb. Avstr. Šl^ija, H. okt ISKC.
Vafl i blagor idjo ! Prosim Vaa uljudno, du mi )>o*IJete z vitek (i Bkatljie V,ifiih univerzalnih kri-('istilnih krugljic. Sam ■ Va9 itn Cudovatim kronljl-enm liiitm se z ib valiti, di sem refiena HelodEnn bolezni, hit k a te rej sem trp"la krn« G let. Ne boilem nlkdir vert bru/, njih iu VaS-nju i.lagorndju i/.re-kim s tum najtoplejšo k .hvalo. Z ndhtnim »poKto-tanjem	^na 2wickl.
Rohrbnch, 28. februvarja 18H0-
VaSe blago*odle ! M 'aec.a novembru p. 1. naroČil sem pri Vas zavitek krigljie. Opazil menija* i moja K ina njih nijbilJSi Tip«n ; obit sva trpela na hudem i/lav itiolu in slabem izpra/.novji, iia sva bila u*o zdvojila, akoprav imiva fie-le 1(J let. in jflej ! VaBe krigliii!« provzroSile so findo In naj i osvobodile
■loluzul. s p.suivanem	Anton List.
:> Amerikansko mi^iln /a po "i1,"'
s m^^^mmmmmm^mmmmmmr^m^m najboljši pomoCek t l>roti protiuu in dru im reumatlfiiiiiu bolestim v t. hrbtanem mozgu, .nisrr ni, nervoznim znbu olim, a glavobolim trg .uju v uHesih itd. Itd. 1 gld. 20 kr.
^ Es^noa *a oSl Romerhaus-n-o, 1 skl^-1 niča f 2.50'/» stekl^nlo« f. 1.50. 1 Proh za znoj na negah 1 Škatljici HO kr. t z poštnino i'i kr.
3 PsBrhnfirjiva t mnnkininska pomada
J; najboljffe sredstvo r.n rastje las. Lepo op-avljena y fkatljica '4 gold.
• Universalni nlašt^r i,rofe^ steudeia proti
- ,, m,— „i HM,, .i i	vsakovrsrnim ranam,
,■' gnjmnlrrt ulesotn, eeln ur »ti starim ulesoiu na no-. gah, ki se zdaj ]ia zd»| zn ivii4 odpirajo, proti Brvu na prstu (F4ugerwurm itd. I f>os. 50 k. z pofltnino 7r» k. A \N Rnlrirhova unlversalna ftlstiin^i sol.
r. vi ouirmnova lzvrttn) „„m„Bek fir,,ti i
■ ^n^iaTwiplt^ii sl.t»).i prlhave kakor: glav .|»>lu, f trganju v L-lavi, «el >de0nl in krCu, hemorojdalnim , b ilest m. zapeki itd. 1 zavitek 1 »fld.
Izven imenovanih izdelkov vdobivajo n« Sh drujje farmaceutlčne specijalitete ki so bile po vsi h avstrijskih časopisih oznanjene.
Franoovo Žganje 1 skelnica 80 kr.
J. Psarhofer-jev Ledeni balzam ,,!!n
w mi ——— ii ....... ~ um i. n mnogo let »a najboljši pomofi k spoznan proti oznlili-tiatn vsttke vrste kakor tudi proti st.tr m ranam Itd , 1 p isndiea 40 kr. p> poŠti i r. ki.
zanesljiv potnigek proti j debel emu vratu, 1 pos.
B^lzim za goltanoo Živinska esenca '"vf'4« ^'ipui««) i»r oti T.o
želodcu. sili bi
prel.avi, vsak ivr<tn nn trženju v dolenjem telesu, izborao ilouiafte vraSilo 1 fla^on kr.
Trnotče V sok °'><<n' znano izvrstno zdravilo vnm^BPMl'mliliit ril. lirlnavns'i, k rPuemu kaBljil itd. 1 steklenica 50 kr.
Anglezki gudnovati balzam \*tol<V l<i, kr" Fijakerski pra« » w iTotiT
kr., z poŠto 00 kr.
n r a i n k proti kataru, bripavosti, '	1....... itd.. 1 flkatlia 'to
Lastnik ]»ol. družtvo „Edinost".
Razpošiljanja no pošti se točno odnravljajo nroti gotovini aH povzetju Pri nrejšnjej dopošiljatvi denarja (najbolje po poštnej nakaznici stane porto dosti ma tj n*qo pri povzetju
Isdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
TVRDKA|
Bernhard Ticho
Briinn, Krautmarkt 18,
(v lnstnej liisi
pošilja proti povzetji:
Sukna za gospe
i'-s. t metrov, snmn volna v vs h modernih b.-i rvali dvojna Širok ost f H
Kdlmuka
•ieset metr., tVtež po tnooi se da oprati 60 etin f * »O.
Valarijne flanele
•leset met., ki s- da oprati na pol volna po najnovcjSih rUanjah 60 ctm. f. 41
BarSena za oblek«*
ieset metr , ki se -da oprati, krasni vzorci G0 etnr Sirnk f. ».
Niger kega valjanng < sukna
Jeset me'r., sama volna, najnovejše blafjo /.a jesenske In zimske obleke dvojne širo kosti for S.
Velurjevi šali
9/4 dolga samo volna f 3.E»0.
Ragusa moderno sukno
Ivostroko široko, za kostum--, v v«»eh liarvah. tudi progasto in pisano 10 mntr. for. 9.
Blago za spalne sukne
60 rtm. Šir najnovejši uzon*! 10 m. f 3.50
Životi „Jersey" za gospe
(jopice) 7. svilnatimi pumbi, v vseh barvah, komol-tne, velike; 1 komad f l.RO
Košulje za delalce
Iz rumbnrškepa oksforda velik.). H kom f. *
Holandske dolge preproge (ostanki)
10—12 metrov dolge, 1 ostanek f. 3.00
Normalne košulje in nla5%
kompletne, velike, 1 kom. f. 1 SO
Crni Terno
saksonski izvod, dvostroko Šimk z t eielo • bleko. 10 metrov f. 4.50
Progasto blago za obleke
60 ctm široko, najnovejši vzurki. ?.0 met. f. 2.50
Volnati ryps
v vseh barvah, 6,0 etn« širok, 10 metrov f S.MO
Dreidrath Trožičje)
najboljša vrsta, BO cim. Široko, 10 metrov f. S.«0
Ženske košulje
Iz močnega platna M^ipknmi 6 komadov f. 3.SS
Domče platno
1 komad, 30 vatlov V4 for: -1.7»0 1 • 30 » •/« • Ei.^O
Kiug-Webe
boljše in go platna 1 koma H 5 , širok. 30 vntl.v f. O
Sifon
1 komad. 30 vatlov. I u f. 5.RA, najboljše vrs-e f » 50
Kannafat
1 kom. 30 vatlov, lila f. 4 hO 1 _80 » rudeS • »»O
Oksford
se more pr ti, dobra vrata, 1 kos 30 vatlov f. 4.SO
Garnitura iz rip<a
sestoječa iz 2 postelj nih pregrinjal in namiznega prta s6 svilnatimi čipkami for. -4 SO
Garnitura iz }ute
2 namizna, prta in pns'eljno pogrinjulo s <Mt kumi f. S.SO
Jute zastor
jurški vzorek; podpolni for t 30
Konjska plahta
jako dobra, 190 ctm. d«»Va, 130 ctm. Široka, f. l.SO
Odeje za fijakerje
190 rm.adolga. 130 cm široka, f. « SO
Košulje za gospode, lastno r1«lo
bele ali ba'vmie 1 kos I a f. 1 II n f. 1 «0
Ženske košulie
Iz šifona in platna, fino pletene, 3 kom lor. t SO
Tovarno skladišče suknena hlap«
Brnsko sukno
Odst nek 3. 10 m> trov za podpolno molko obleko f. a »S
Ostanki Brnskega sukna
Ostanek za podpolno možko obleko .1.10 metrov dolpo for S
Blago za zimske suknje
ostanek 2-10 m za popolno zim £-o suknjo rjavo in višnjtvo, f tfc.SO
Blago za površnje suknja
najfinejše vrste, za velo miknj f.
Vzorki brezolačno in franco. Kar komu ni všeč se sprejme brez ugovora na2aj.
Tiskarna Dolenc v Trstu.
07775088