1W* Natisov 15.000. ~9Q „Slajerc" izhaja vsaki petek. datiran % dnevom naslednje nedelje. L Naro6nina velja za Av-stro-Ogrsko: za celo letu :l krone, za pol in četrt leta razmerno; za Nemčijo slane za leto 6 kron, za meriko pa 6 kron; drugo inozemstvo se mi naročnino z ožina visokost post-nine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne e se prodajajo po 6 vin. rednišlvo in uprav-se nahajata v "uju, gledališko po-slonie Slev S. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V. strani K 32, za >/« strani K 16, za >/• strani K 8, za '/„ strani K 4, za »/»» strani K 2, za >/«i strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. SteT. 11. V Ptuju v nedeljo dne 17. marca 1907. VIII. letnik. Pripravljajmo se! osna in ednaka volilna pravica je pač m kamen v zgodovini avstrijskih narodov. Lina pravica in z njo politična moč je bila 'h} predpcavica posameznih oseb in stanov, — ilej pa smo v politični javnosti e d d a k i. Ravno zato ni mogoče, predati o izidu teh prvih volitev na podlagi osti in ednakosti pravice. Kajti tisoči nepoznanih, neiznrjenih in nezanesljivih "lcev stopajo na dan. Boj je že začel na celi črti. In tudi na-naprednjaki ne smemo rok križom držati. P r i-ptavljajmo se! Pripravljaj se i k d o! Sramota za naše pokrajine, ko bi izročili brez boja politiki kaplanov in prva-doktorjev! In ako imamo v nekaterih .jih še tako malo npanja, da prodre naš didat, — delali bodemo in volili ga bodemo v znamenje, da nismo zadovoljni z dose-politiko straniščnih napisov in duhovni- Pripravljajmo se! Izborno nam slnži v tej "bi nova postava o volilnem varstva. Nagla- o potrebo, poznati to postavo! Kdor sili eka z obljubami, grožnjami, z nasiljem ali ~em, da bi volil v gotovem zmisln in go- a kandidata, ta zapade po novi postavi. usmiljenja bodemo zasledovali klerikalne ki že danes vplivajo na volilce z de- m in z grožnjami! Prijatelji naj nam vsak j prestopka te nove postave takoj nazna- Tudi župniki nimajo pravice, kadar raz- ~ejo spovedne listke ali kadar koli sploh, irati nove postave. In ako že ne moremo 'raniti političnih govorov raz prižnice, zabra- hočemo vsaj to, da se bi duhovni narav- t rogali novi postavi... Pripravljajmo sel Nikdo ne zamudi, vpo-dati volilno listo, je-li tndi njegovo ime vpi-o. Nikdo ne zamndi v potrebi reklamirati! do se ne zanesi na koga! Kajti te volitve o hujše kakor so bile kedaj! Pripravljajmo se! Naši zaupniki naj storijo ki občini svojo dolžnost. Neumorno delo ~o nas more pripeljati do zmage. In naša a bode zmaga ljudske volje, zmaga izkoriščanih mož, ki so vrgli od sebe klelo jerobstvo, ki hočejo svoji deci boljšo docnost pridobiti! Na delo! Politični pregled. Deželno gospodarstvo na Štajerskem ozna-o dobro sledeče številke: u, Potrebščine Pokritje Primanjkljaj Doklade 887 9C0 9M 16,645.000 18 174.000 24,371.000 28,126,000 10,257 000 9,567.000 13,995.000 16,489.000 6,387 000 8,606.000 10.376.000 12,636.000 397. 44—50% 50—56% Letos je narasla potrebščina proti 1. 1907 11,480.000, pokritje pa le za 5,231.000; j je moral narasti primanjkljaj za čez 6 mi- :jcnov. Narasli ao zlasti izdatki za kmetijstvo 7,178.000), za šolstvo (2,879.000) itd. Iz štajerskega deželnega zbora. Seja dne 7. t. m.: Poslanec Stiger je utemeljeval svoj predlog, naj se vpelje na Štajerskem nasade tobaka. Veliko je krajev na Štajerskem, kjer se trsni nasadi več ne izplačajo. Poljedelsko prebivalstvo postaja vedno bolj siromašno, zlasti ker ne prenese nasad žitja nikakoršnega dobička. Kmetiji treba dati nove dohodke in zato naj deželni odbor pri vladi vse stori, da se npelje tobačne nasade na Štajerskem. Stigerjev predlog se je izročil odseku za deželno kulturo. — Po»l. Jedlacher je predlagal ustanovitev ubožuice po švicarskem vzorcu v okraju Murav. Take nbož-nice so vezane a poljedelskim podjetje, tako da znaša izdatek za osebo le 49 h. Tndi ta predlog se je oddal odseku. Poslanci so stavili potem še razna vprašanja. — Seja 9. marca: V imenu občinskega odseka je poročal dr. Jur-tela o postavnem načrtu, po kateremu naj se oprosti v Mariboru zidane zgradbe od plačila občinskih doklad na hišno-cinžni davek. Potem so se stavili še razni predlogi. — Vsled pomanjkanja prostora ne morem) danes poročati o na-daljnih sejah zbora. Omonimo le, da so napadli poslanci Schacherl in tovariši župana Orniga, da jim je pa ta temeljito odgovoril, ti tem bode enkrat za vselej konec umazanih očitanj, ki jih prežvekavajo prvaški listi za socialistom. Krvava Rusija. Ko je vlada razpustila jgosudarstvenaja dumo" (rusko državno zbornico), mislila je pač, da bode z nasiljem dosegla, da voli ljudstvo le vladi ponižne poslance. Ali zdaj dokončane volitve niso prinesli krvavi vladi to veselje. List .Novoja Vremje" piše, da je voljenih 489 poslancev. Od teh ne pripada nobeni stranki 10 poslancev; monarhistov je 66, okto-bristov 26, zmernih desničarjev 43, poljskih narodnjakov 31, naprednjakov 31, demokratičnih reformatorjev 3, t. z. .kadetov" 82, levice 82, delavne skupino 29, ljudskih socialcev 4, socialnih revolucionarjev 18 in socialnih demokratov 55. — Več kot tretji del izvoljenih poslancev je bilo že v ječi ali pa sploh skusilo zatiranje vlade. Velika večina je torej vladi nasprotna in to dokazuje, da mora biti bodočnost kakor je sedanjost, namreč: krvavi boj! — Kakšen je ta boj na Ruskem, dokazujejo sledeče številke. Od 30. prosinca do 5. svečana je bilo obešenih 17 oseb, skupno v dobi tega ruskega pnnta že 716 oseb. Ubitih je bilo v teh 6 dneh: 2 policaja, 1 policijski podčastnik, 1 kvartir-mojster, 1 fabriški direktor, 1 posestnik hotela, 1 tajni policaj, 1 vodja pristana in 10 drugih oseb, skupaj torej 19 mož. Ranjenih je bilo 14 mož. Zaprlo se je iz političnih vzrokov v Petersbnrgu 127, v Movskvi 74, v Rigi 40, v Katarinaelavu 10, v Lodzu 23, v Ivanovem 5, v Odesi 12, v Kovna 3, v Varšavi 4, v Ribinsku 3, v Katarina-bnrgu 2. v Vjaski 1, v Marinski-Posada 1, skupaj torej 312 oseb. V Petersbnrgu so zaprli 3 tiskarne. V Kovnu so zaprli 1 tiskarno, v Ribinskn orodje, v Petersborgn 2 peklenska stroja, prepovedane spise (5000) itd. Res, car mora imeii nad „svojimi" državljani! kdo laže? Da si ne boš glave belil, bom ti jaz povedal da .Fihpos" laže. V svoji štev. 4. piše da je v Cirkovoah nmrl bivši noitolj Franc Starešina, ali pri nas v Cirkovcih še vsi učitelji živijo in se prav dobro počutijo. Nadalje piše, da isto noč ko je imenovani umrl, se je v par korakih oddaljeni krčmi divjalo in plesalo do ranega jutra kar pa spet ni res, ker kmalu po polnoči ni bilo duha ne sluha o muziki. Nadalje oponaša žnpanu-krčmarju, da bi si tudi on kaj zaslužil da je tudi isti večer si najel muziko, kar je pa tudi velika laž, ker župan krčmar ni prijatelj muzike, zatorej si on še ni nikoli najemal nikake muzike. Kar se tiče o kakem zaslužka, bi se pač bolje dotikalo onega dopisnika, ki je te laži natvezil „Fihposu", ker malo iti, malo moliti, malo poškropiti ter malo zapee-e-ti, potem pa 50. 60. 70. ali pa 80. goldinarjev v žep vtakniti, mislim da to je pač lepi zaslužek, ne pa krčmarjov, ki mora vino drago plačati potem pa krajcarje vkup iskati! Dragi „Štajere", pri velikonočnem izpraševanji si kaj .pretrpel, in £i...povem ko bi bil. kater i povedal, da je tvoj naročnik, bi bil gotovo romal brez listeka domov. Cirkovljani volitve se bližajo, volite take poslance in s takimi ljudmi, kateri Vas ljubijo, ne pa ki Vas po svojih časnikih obreknjejo in vlačijo in Vas samo o časa volitev poznajo. Gospodu županu-krčmarju pa kličemo, naj se .Gospodarju" zahvali za nesramno obrekovanje in naj voli z naprednjaki, ne pa s takimi, ki se mu samo v časti volitev ližejo in dobrikajo. Ja da nekaj ne pozabim! V sobi našega gosp. kaplana je nastal dne 21. p. m. požar ki je uničil nekaj starih hlač in nekaj papirja ker so sosedje drugo rešili. In čujte; kaplan je najprvo rešil Viteza, pa ne da bi si kdo mislil da je ta Vitez kak grof ali kaka visoka glava, namreč to je pes, ki mu je ime Vitez. Hudnmnšni ljudje pravijo, da je ogenj zanetil pes) ker je s taco drgnil ob tla da so začele iskre letet, kar pa bržkone ni res. Opazovalec. Sv. Anton pri Rajhenburgu. „Kmečka zveza" kliče katoliške kmete. Le vkup, le vkup, uboga gmajna, gre se za farovško, — pardon, — ne, ne, za „vašo" korist. Pretečeno nedeljo bil je shod pri Pahletu; sklicali so ga seveda ,.zaupniki kmečke zveze". Kdo kaj to je, si ga sam vrag vedi. Že po prvi maši v nedeljo so „ba-buce" začele svoje glavice vkup tišati in ugibati zdaj to, zdaj ono; poslanec bo pridigoval itd. Tudi meni se ni ljubilo takoj po prvi maši odriniti jo v naše snežene mrzle hribe, kako sem se odločil, da počakam na „kmečko zvezo" — napovedan je bil za ta dan shod pri Pahleta ob 3. ari popoldne. Bil sem že ob 10. ari predp. pri vlaka, nadajoč se da pride „posla-nec" Benkovič, da gre prvo svojo zmožnost v cerkev pokazat, potem na mastno kosilo k faj-moštru, kateri ga pouči, kako mora na shoda govoriti. — Ali poslanca ni blo! Še bolj me je zdaj zanimalo, kdo so ti zaupniki „kmečke" zveze? Čakal sem torej na shod. Nekaj pred 3. uro zrušijo se čez trg proti g. Pahleta: „Tinče", fajmošter in kaplan Tratinjak. Jaz pa seveda pohlevno za njimi. Ura je bila tri in „hop" čez „klop", že je držal kaplan Tratnik k viška svojo nežuo modro glavico in pridigoval. Ljndje so kar strmeli in mislili, da so menda v cerkvi, . ter vlekli raz glave. Ko so nekateri opazili, da ni „križevega pota" so začeli klobake zopet na glave. Dragi govornik je pa že fajmošter bil. Pri pridigi t cerkvi sicer zelo občutljivo kašla, uli za ta shod si je grlo boljše namazal. Tretji govornik je bil pa „Tinče", o katerem hočemo danes več spregovoriti. Poleg takih „zaupnikov" nove „kmečke zveze" je naš ubogi kmet le molzna krava. V imeno svete vere in katoli-čanstva udirajo in vlečejo zadnji vinar iz revnega ljudstva. Ker mi ne dopušča čas, da bi marsikako dobro svarilo svojim prijateljem kmetom povedal, opišem nekoliko „TinČeta" tega čudaka, da ga ljudstvo bolj spozna. Biti hoče nekak govornik, učitelj našega kmeta, zaupnik „ktnečke zveze" in vrag ve, kaj še vse. Iz zanesljivih krajev vemo, da ima „Tinče" dva nezakonska otroka, ki se mislim nekje na Hrvaškem mučita. Ko je prišlo prašanje po očetu in ukaz, da naj skrbi za revčke nezakonske, je ta prijatelj ljudstva dovolil za oba dva otroka t r i krone mesečne podpore! Fej! Mati, ki svojega otroka zapusti ali umori, je strogo kaznovana in takej obupanej materi, ko jo je „Tinče" v nesrečo spravil je vse mogoče, da obupa in stori marsikaj. — „Tinčetov" brat, naš faj-mošter ima tega strokovnjaka pri sebi! Faj-mošter Cerjak se briga za marsikako stvar. ki bi ga sploh nič ne brigala, da bi pa svojega brata posvaril, naj dotično žensko katero je v nesrečo spravil v zakon vzame, (ali če je dve), naj eno pošteno plača in drugo omoži, tega se ne spomni. Ali so takovi nedolžni nesrečni nezakonski otroki „miši", kateri se sami po luknjah hranijo, ali so tudi po božji volji stvarjeni, ki se za dve tri krone na mesec obljubi? Gospod fajmošter! Ako Vaš brat „Tinče" ni zmožen vse pošteno poplačati in skrbeti, da se berači ne pomnožujejo, sezite Vi v svoj bogati žep in storite krščansko dolžnost! Otroke delati in nesrečne ljudi ustvarjati je vendar po pošteni pravici naravnost sramotno! Za volitve se brigate in z pomočjo Vašega brata „nečistneža" lovite in agitirate za prih. volitve, da bi ga pa za ušesa prijeli in mu rekli: fant jaz tega ne smem trpeti, poravnaj svoj greh, spokori se, si pa še upate z žnjim po shodih hoditi!! Lepi naš dušni pastir pa res ste!! čestitamo dr. Benkoviču, ako bode prišel do zmage skoz takih agitatorjev! Tukaj imaš dragi kmet le nekaj zelo važnih besed, ki zelo prevdari in če ti že nieo „rinko" čez glavo potegnili bodeš na shodu v nedeljo dne 17. t. m. pri sv. Antonu rad tudi ti kaj povedal, ali pa vsaj „figo" pokazal tem lenuhom. Kmetje! Zdramimo se in volimo vendar enkrat poslanca, ki bo delal za naše koristi, ki bo naše težnje poznal, ki se bo potegoval za pravice in ne le za svoj žep! Gospodarji hočejo biti tvojih žuljev „fari", ti jih plačnj ubogaj in na trebuh se vleži pred njim, Že ti ukaže. Vera peša; kaj nebi ? za vero se pa ne gre, pač pa za denar in le denar! Na svidenje v nedeljo pri sv. Antonu! Opazovalec. Šmarje pri Jelšah. Dragi „Štajerc" popisati ti moram nekaj naših odbornikov v občinskem zastopu. Ti so zlasti T. Stoklas, J. Šket, K. Šket in Miha Skale; ta zadnji si je npal pri občinski seji dne 27. p. t. 1. predlagati, naj se „uraduje" le v slovenskem jeziku, nemške dopise pa naj se nerešene vrne. Več odbornikov je tej bedariji ugovarjalo, ali prvaki so pričeli tuliti kakor v norišnici „le slovensko", ker jih strašno boli, da ne znajo druzega nego slovensko, pa še tega ne pošteno! Vpili so preje omenjeni fantje, ki ne znajo brati ne slovensko ne nemško. Zlasti Karel Sket je „kunšten"; ta je bil kupil svoj čas v Soseski na pol poginjeno prase, pa še danes ne ve, koma je bilo to prase poginilo, ali njemu ali drngemu. Da Stoklas brati ne zna, dokazuje dejstvo, da je enkrat kot župan pismo narobe držal, ko ga je hotel brati, pa ni šlo. Da Miha Skale ne zna brati, je pač »neverjetno". Saj je edini ,,gospod" v našem uradu; briga se za urad kakor crknjeni osel za oves, kajti njemu je le za „sveto" politiko. Sicer je hud sovražnik Nemcev, ali denarja jemlje rad tudi od njih ... Toliko za danes! Mi naprednjaki pa ostanemo pogumni in — čas pride, ko pade prvaštvo iz trona. Iz Majšperga. Volitve se bližajo in kleri- _ 2 — kalci 2e skačejo s svojo pridnostjo. Lani so pri nas klerikalci hudo sleparili. Klerikalna mariborska zveza si je določila za agitatorja Karla Bobar v Sesteržeh, ki je občinski pisač, šolski načelnik ter predsednik »bralnega društva". Že lani je bil tako zvit, da ni naprednjakov v volilni imenik postavil. Pri cerkvi pa je naznanil, naj se vsakdor 24 ur pred volitvijo zglasi, kdor ni dobil glasovnice. Nekateri so se zglasili že 2 dnij pred volitvijo; ali reklo se jim je nakrat, da je prepozno. Tak je torej ta Bogar in treba mu bode na prste gledati! Kaj pa okrajni odbor? Ali ni videl ko je Bogar letos vinograd reguliral in pri temu lomil kamenje za cesto, misleč da ga bode drago prodal. In vendar je tako hud klerikalec, ali napredni groši mu le dišijo! Drugi klerikalni bratec je Anton Sagadin. Liže in ponuja se sicer naprednemu odboru, za hrbtom pa je hudi sovražnik. Ta mož ima tudi licenciranega bika, a ga je že mesarju prodal. Tako dela vsako leto. Komaj je bik licenciran, prične ga pitati, ko je debel, ga pa proda. Potem pa leta na okrajni odbor in pravi, da je bil bik prehud! Tako delajo naši črnuhi. Pri nas je malo naprednjakov, ker „vodi" bralno društvo ljudi. Neki kmet dobiva že 2 leta .Fihpos", brez da bi krajcarja plačal. Menda mu plača list kakšna prvaška posojilnica. Kmet. Doberna (Neuhaus). Sram jih je, klerikalne prvake na Dobrni, da je „Fihpos" pokazal vso svojo nagoto. Zato pa si je dobil .Fihposov" dopisnik nekaj babjih agentov, ki poizredujejo po novicah, katere klamfa dopisun potem v »Fihpos". Pa skrb mu dela preglavic ker so mu že lasje osiveli! Baje bi ostal v svojem kraju za pečjo, nas pa pri miru pustil. Omenil je dopisun tudi nekaj o cekru; seveda, ker ima tako dolgi jezik, da ga mora v cekru seboj nositi. Sploh pa naši klerikalci že zdaj kupujejo cekre, da bodo poleti mleko nosili in od tako sovra-ženih Namcev groše jemali. Zakaj pa tedaj ne kričite .nemškutarji"? Seveda, prvakom morate denar nositi. Kadar mleko prodajajo hoče vsak klerikalec nemško govoriti, če je še tako zagrizen Slovenec, »slišjo gna'frava, kupjo milch* ali pa ,kanfens mleko". Potem pa, ko je mleko prodano, kričijo: .črna^fcemlja naj pogrezne vsa-cega nemčurja." Dopisun je tudi nekaj omenil v BFederpušelnih". Za tega dopisun Še nisi znašel prave besede, kaj ? Vi klerikalci imate pač že toliko federpušelnov, da se jih lahko okoli klobuka nataknete. Praviš tudi, da ste krotki ljudje, ali nas naprednjake bi vendar najraje požrli. Vsacega oblajate. „Križ bož", je rekla stara Lonka, ko si ti dopisan domačo slivovko krepko potegnil in ji steklenico izpraznil, potem pa se na palico naslonil. Dopisun, če ne miruješ, pride prihodnjič ostrejša krtača, pa tudi tvoje ime! Naprednjaki. Iz Veličan pri Ormužu. Hodil sem po svojih poslih in prišel v občino VeliČane. Dva soseda sta mi povedala čudne stvari o občinskem gospodarstva. Sedelo je 10 odbornikov pri mizi predstojnika, začeli premetavati in pregledavati papirje* Večina je samo kimala, denarja pa ni bilo videti Ko so račune izgotovili, bo se razdelili na dva tabora. Podrepniki so šli v „nobel" hišo in so bili pri vinu in pri svinjskem mesa prav dobre volje, druga skupina pa je zdihovala pri strupenemu žganju. Občinski predstojnik Zadravec se je menda bal, da ne bi jim vince škodovalo. Po drugih občinah se račune javno pregledava od cele občine! — 12. p. m. sta pobila France Kukovec in Bobačar Jože Mihala Bratuša s poleni in ga težko ranila. Ubijalca sedita v zaporu. Kukovec je zvesti naročnik „Fihposa". Kdo po-surovi ljudi? Popotnik. Iz Brežic. Dopisnik „Vahte na Savi" napada s posebno ljubeznijo breške rokodelce, kateri se v prvaški hlev ne podajo, in jim skuša zategadel pošteni zaslažek in eksistenco pod-grebsti; posebno rad se peča s starimi poštenimi rokodelci, kateri so s svojo marljivostjo kaj pridobili. Seveda vsem rokodelcem ni mogoče, veliko „prvaštvo" delati, in tudi do sedaj ni bil nobeden tako srečen, kakor naš nekdanji Nemec Massnakov Pepi (sedaj se imenuje pri različnih prilikah .Franjo"), kateri naenkrat lahko sto „100 kron" od svojega pridobitka odda, brez da bi se o svinjskemu hlevu poznalo. Ta znesek podaril je stavbi nove stolne cerkve in se mogočno pri vinu izrazi da bode eden vogel cerkve njegov. Ali bode to mogoče? Čaje se to je ta vele-industrielec blata podedoval 10.0^ glovensk za katere je že naprej elefantovske solze ^ najbolj radi samega vsmiljenja in veselja, d „ora pipa da bode te denarje v posof;arje^ pa vložil, a zamanj. Danes še nobeden ne rcfojeiiito _ je denarje obrnil. Peča se tudi zadni ^0Yj jn ^a trgovino vina in znaša tudi srca rad vknp.jgi. knpon agitira za važne prvaške stvari, tako da ig-g ponuj; dnje ven pride, da je rokodelstvo peto kol^j p0 c( vozu. Budokop bakra pa ostane za sledij^j- ^ pitalni izvir. Ako bi bili vsi rokodelci j že pon pridni onda bi bilo prvakom prav. Irezie pa Tihi opazoTattara tercij Sv. Urban pri Mariboru. Dragi nam ^ijj izteki jerc", tudi mi se obrnemo do tebe. 3. mK\ eno 1 je bila veselica pri Smolniku. Naprednijubezni ži je bilo zelo veliko. Nakrat se prikaže io-vati in č cerkveni ključar, seveda hud klerikalec, fcvici za p' kaj slišal od naprednjakov in potem take© človeče poslal v prvaške liste. Tako je pred te* ljubljanski cunji napadel naprednjaka Posci |j Srt nesramnem dopisu. Slučajno je bil g. P»tiček v tudi na veselici. In kakor hitro se prikaževojih razn rikalec v svoji z dratom zavezani črni i|zmerah s stopi napredujak k njemu in mu poda lolimo to Klerikalec ostrmi, postane rdeč in si misli^top? P. so naprednjaki! Mi klerikalci pa polni sovni)0g0gni g Bravo, g. Posch! Ta ste pokazali, da ifcelj Koh srce, kakor ga zahteva „Štajerc" od i©tem naj Badi hodemo prihajali k vami, dokler bfc polovic tako napredni. Ti klerikalček pa ne hod^teri v01j liko na solnce, ker 89 ti že spušča maslo % obstati klobuka ... Naprednji^) Zdaj Šmarje pri Jelšah. Od gosp. notaja neke Kranjca smo sprejeli sledeči, po znanem* bi jih ceptu sestavljeni „popravek". Slavno uredoMnko, m Sklicuje se na § 19. tisk. zak. prosim, blsjripovedu lite z ozirom na dopis „Šmarje pri Jelšaia je pro 6. številki „Štajerca" sprejeti v svoj list aiotem nii popravek: Ni res, da sem klerikalec it» to res! nasprotnik nemščine, ni res, da znam slov.kmo c. k torn presneto lepo računiti, ni res, da sec tem. 1 hotel biti tretji cenilni mož, ni res, daa je naj hotol vse prav mastno ceniti, ni res, daa preišč« dve tuji premičnini v zapisnik vrinil in niti smo i da sem vse „Sravfal" navzgor. Bes pa jtam je ; sem jaz vsled sklepa c. kr. okr. sodišča Senarja. skega de praes. 31. dec. 1906 a 3a} kot ;Ogata ot poverjenik izvršil inventuro strogo po zak«ron gotc predpisih in za to sprejel sodno odmerjenoenarnici čilo. — S spoštovanjem Vekoslav Kraj ne, i"*0 t'80' notat. Šmarje, 5. sušca 1907. rvaška « Opomba uredništva: Ni res, p1 Ims res, pa ni res in ni res . . . Nekega pag.r"°|n081 so prijeli za ušesa, ker je jabolke kla:" %' kradel. Potem pa je paglavec kričal: „KiJegovegE da sem kradel! B9s je le, da aem dretl^j tresel, da sem jaboljko pobral in je snede*e"avn° Približno tako se izgovarja gospod notar. ;°u . pa bode že naš dopisnik odgovoril na uf pravek. Torej na svidenje, gospod notar! Hoče pri Mariboru. Dne 24. sveč bilo nekaj naprednjakov v ošteriji Franca I v Beki. Govorili so od ,Štajerca" in njej napredkih. Nato pristopi strastni kleti Heinrih Visočnik in začne ,Štajerca" in nil njake zmerjati, češ da se v pošteni hiš .Štajerca" ne govori, in da on vsakega orj|jgkanj kteri .Štajerca" bere, ker že od daleč i^ prjtli] Naprednjaki so ga prijeli z ojstrimi layjnčjt itd dami in ko bi jo ne bil popihal, bi si bil isj2j g( napihjeno butico v snegi hladil. To človek^ poten vse tiste lastnosti, pred kterimi nas dragi /evca \t jerc" svariš. Vedno voha okoli farovžev "Urca", sovraštvo in prepir po celi fari. Zatorej sij g^:, čemo to klerikalsko motovilo bolj natanko ^ 'ne 0(j dati. Pred par leti je dobil po svojih ^njBkači precej erbije in pognal jo je takoj po^jt,;^ janževem klanci. Potem je postal šolski ^ogtora in je nosil opominske listeke zavoljo šolaki^rj;etj r mud; pa ker ne pozna več črk kakor ,i,e|: ge in pa ,a, a, a" je mogel to službo sapna™^ tudi je nekaj rečij iz šolske dervarnice, kj^ 8V0»i drva rezal, izginilo. Nato je bil agent; noymi pr srečke za izveršitev cerkve sv. Magdalene, jgenca duševal kmete koliko si lahko pridobijo bjj dj]0 srečkami in jih o tem veliko opeharil za nj^ame8t(. trdo zaslužene kronice. Dobil pa ni nih(i__ 2ap in cerkev je še zdaj ravno tista, ko jeleje j, Komaj je to izvršil, je šel z enim frančišl ssr*di odi, .000 e jol ika.ll oji ve čas »P, t. i kolo. dni slovenskem Štajerju beračit; ta služba je najboljša, kakor se je sam izustil; to je bila dobra pipa in papa in po vrhi še vsakdan goldi-mrfek. Pa izknpla sta jo nekje in sta bila baje temeljito prelasana; frančiškan je zbežal t neki fjMnž in ta je prisopihal domu. Nato je dobil neki tiste kupone od švicarskih ar; imel jih je polne fepe ponnjal jih pred mašo in po maši kmetom, letel po celi fari, opeharil jih veliko nakar je !nija to počenjaDJe prepovedala, čez malo časa še ponnjal neke vožnje listeke na Marija 'rezje pa na te limance mu je šla samo neka stara tercijalka. Ker mu ni ničesar po njegovi volji izteklo se je pred kratkim časom oženil in uei eno kočarico s ktero pa v taki zakonski ljubezni živi da morejo pogosto žandarji posredovati in da mora pri sodniji svoji zakonski polovici za podalšanje ljubezni roko podajati ... In to floveče panje poštene ljudi. Fej! Napredni možje. iz Središča. Dragi „Štajerc", privošči nam iek v svojem listu, da Be malo pritožimo o ijh razmerah. Mi Središčani živimo res v slabih •ah ali tega smo si krivi le sami. Zakaj o to klerikalno-prvaško gospodo v občinski ip? Pri nas so res čudni ljudje. Ta naš vse-ni žnpan Sinko in njegov svetovalec mo-Kolarič nabereta svojo žlabto in botre in naj ljndetvo posiloma voli. Ni čuda, da polovica volilcev ne udeleži volitve. In tistim, itiri volijo proti njima, Bog pomagaj! Ni jim obstati v občini. (Slučaj suženstva Kočeva-rice) Zdaj se zopet bližajejo volitve. Sinko postaja nekoliko hladnejši in se prilizuje občanom, nem Ada bi jih zopet zvabil na led. Ali zapomni si, sdništi £inko, mi te poznamo,r kak ptič si. Ljudje si blagor >lšuh t sle valeč. n,šl sve dnja, že , da tkoj tedni oscha' !• B aže i «ri .a sli vrai a i •d : h hodi .lo i Injaki pripovedujejo tudi, da Sinko ni več posestnik, da je prodal svoje zadolženo posestvo sinu in potem nima pravice do županskega sedeža. Ali c in h je :o res? Kdor ve, naj poroča. Toraj opozar-ov. k sem da m jamo c kr. okrajno glavarstvo, naj se prepriča o tem. Ta Sinko se hvali v „Narodnem listu", da je naprosil zgodovinsko društvo v Mariboru da agda preišče in spopolni zgodovino trga Središče. smo radovedni ali bode zgodovina povedala, je prešlo onih 60.000 kronic občinskega Bnarja. Središka občina je slovela nekdaj kot ata občina, imela je mnogo zemljišč in 60.000 on gotovega denarja. Žalibog, zdaj pa ima v narnici pajčevino, na zemljišča pa lepo šte-ilo tisočakov vknjiženega dolga. Tako ravna vaška drnhal! Zatorej Središčani pozor! Vsak, ima količkaj napredne misli, naj ne zamudi riložnosti pri volitvah, da se odkrižamo tega vaškega rogovileža Sinkota. Zdaj si še poglejmo pgovega svetovalca in kasira Kolariča. Ta vaški miglec vedno hujska proti „titajercu". [fedavno je privabil v svojo klet Jakoba Horvata d. Slosar, naročnika „Stajerca". Tukaj pri bri kapljici mislil je na popolni uspeh; ali al se je močno. Hajskal je namreč proti ški šoli in „Šfcajercn". Na vse mogoče naje nagovarjal Horvata, naj opusti „Šlajerca", Horvat ostane trdnega prepričanja in od-rori: „Štaj rc" je hvale vreden, je najboljši na Soodnjem Štajerskem. Jaz ga ne zapu-bm, dokler živim in ga vsakemu priporočim'. odgovor naj dobi vsak prvaški hujskač in ijskanjn bode enkrat konec. Nadalje je hojskal pritlikavi kričač pri občinskem mlina. Po ljučju je našol v hiši občinskega mlina na zi „Stajerca". Seveda ga je skrbno prečital potem gre nad mlinarskega vodnika g. Matija bvca in pravi, zakaj vendar ne odstrani „Šta.-irca". Ali napredni mlinar mu odgovori: Ker „Stajerc" odkritosrčen in resničen list, zato t ne odatranim. Temu prismojenemu prvaškemu rjskaču pač povsod spodleti. Od tega brihtnega eibiča bi vam lahko še mnogo napisal pa mi štora primanjkuje ker moram zdaj še za ušesa ijeti našega učitelja gizdalina Koseja. Ta uči-(lj se je lansko leto svetega slikal v ,,Slov. oepodarjn", zdaj pa se sliši kak prijatelj da svoji podrejeni deci; nazivlja jo namreč z raz-limi priimki, s katerimi je smeši kakor n. pr. enca Matija Dečko kliče vedno za „Japa". Ali bilo tebi po volji, če bi te učenci nagovarjali imesto gospod učitelj „Koseja" ali „goričanca" ? Zapomni si to in postopaj zanaprej pamet-eje, da ne bo imel „Štajerc" s teboj dela. Napredni Središčani. n ni .a je, iča [O t zakon jeno ne, ■es, pagi klati »Ni drevo ned ;ar na ta •tar! veča ica L i nje, kleri n nap! li hiši ■ga ovi ileč si rimi h i bil s' loveče dragi, sv in orej si anko »jih »i i po še olski šolski! or „i, t zapo ice, kje it; nosy alene, bijo s za njin ii nihče] ko je •ančiškanl _ 3 — Iz Vrbske Okolice. Ljubi „Štajerc"! Nisem več mlad, znam samo slovensko citati, bil sem čez 16 let naročnik „Mira" in sem mu verjel vse, kar je prinesel. Sicer so mi pravili nekateri Vibljaai, da ni resnično, kar stoji v „Miru". Ali jaz sem tekel k fajmoštru in glej, — fajmošter mi je rekel, da je Mir edini list, ki dela za Boga, domovino in naš denarni ža-kelj, pardon! — in našo vero. „Štajerc" je seveda najhujši in najnevarnejši list, — tako mi je pravil fajmošter. Rekel je, da je .Štajerc" nevaren, kajti ta „giftna krota" razkrinka nevsmiljeno vse farške lamparije. Fajmoštra se je gotovo pamet ostavila. Ali res je, da je to dejal! Jaz zato nisem mogel razumeti, zakaj je župnik govoril o farških lumparijah in denarnemu žaklju. Hotel je na vsak način resnico povedati in ko jo je povedal, se je spomnil, da prvaški duhovnik resnice sploh govoriti ne sme. Par dni pozneje mi je prinesel sosed .Štajerca". In glej, našel sem vtem ..Štajercu" veliko lumparij, ali našel sem le resnico. Odslej verujem le duhovnikom starega kopita, ki se ne vtikajo v politiko, in zato ne morem slišati več pridige hujskačev v duhovski suknji. Raje ne grem v cerkev, kakor, da bi poslušal raz leče psovke čez politične nasprotnike. .. Res, eden od druzega živimo, Nemec od Slovenca, Slovenec pa od Nemca, — zato pa je vse prvaško-farško hujskanje gola sleparija. Dragi „Štajerc", pisal sem ti to pismo, da izvedo ljudje, da postaja tudi pri nas — svetloba. Tvoj najmlajši naročnik. RadiŠO. Koroško. Dobili smo v sredo 6. t. m. novega župnika Janeza Kogelnika, ker je bila naša fara že od jeseni brez dušnega pastirja. Upamo, da bo se novi župnik obnašal kakor prejšnji velečastiti gosp. Ceh, kateri je bil pri nas skoz 5 let in ni se brigal za politiko, čeravno se je dr. Merda potrudil, da bi se župnik vtikal v politiko. Čestitamo farmaDom v Galiciji k takemu plemenitemu duhovnu. Novemu gosp. župniku pa svetujemo, da posnemajo njih prednika, ne pa župnika Kaplana z Medgorjev, kateri je oskrboval našo faro nekaj mesecev in nas nadlegoval z agitiranjem za občinske volitve na Radišah. Gosp. Kaplan, če že ne morete mirovati v Medgorjah, pustite nas pri miru, saj smo tako vsi nemčurji in liberalci. Se razumemo? Novice. Tretji shod naše stranke. Preteklo nedeljo se je vršil v kazinski dvorani v Mariboru javni shod naše stranke. Obiskan je bil dobro, kajti dvorana je bila zasedena. Udeležili so se shoda zaupniki iz Maribora in mariborske okolice, iz sv. Ožbalda, Pesnice, sv. Lovrenca, bv. Kunigunde, Vičanice, Sv. Jurija, št. Ilja, Oplotnice, Konjice, iz zg. radgonskega okraja itd. Predsedoval je shodu ptujski župan g. J o s. O r n i g. V eno-urnem govoru razjasnil je naš urednik Kari Linhart nalogo iu pomen naprednega gibanja. Razložil je razvitek političnih strank na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, pojasnil današnjo stanje teh političnih atrank iu popisal program naše »Napredne zveze". Živahno odobravanje je sledilo predavanju. Govorili so Se razni govorniki. Naposled je predlagal gospodar Girst-mayer dvoje predlogov: 1. Shod se izjavi solidarnim s sklepi strankarskega zbora v Ptuju. — 2. Shod sklepa, postaviti kanditate „Štajerčeve" stranke v vseh volilnih okrajih ter pripušča iz-bero kandidatov strankinemu vodstvo. — Oba predloga sta se ednoglasno sprejela. Zbor je imenoval potem celo vrsto farnih zaupnikov. Za okrajnega zaupnika (za mariborski okraj) je bil izvoljen g. Girstmayer. Skoraj vsi navzoči so pristopili z 1 ali več deleži našemu ^tiskovnemu društvu". Tako je končal ta shod zopet s polnim uspehom. Navdušenje je bilo veliko in plodovi našega dela se bodo kmalu pokazali. Naprej! Klerikalci in kmetje. Zavedni koroški kmet nam piše z ozirom na prihodnje državnozborske volitve: V kratkem se bodo spet vršile volitve za državni zbor. Politikujoči farji in kaplančki in njih pristaši že agitirajo strastno. Vedno zagotavljajo da so najboljši prijatelji kmeta, da delujejo le v njegov prid itd. To je pa velika laž. — Klerikalci se kmeta le držijo, kadar zasledujejo sebične namene. Vedno govoričijo, kako delujejo za kmete, kako dobro se bode kmetom godilo, ako volijo može, katere jim oni priporočajo— v resnici pa kmete le izkoriščajo in jih hočejo zopet v sužnost spraviti. Klerikalci so največji sovražniki malega posestva. To se prav jasno izvidi iz nekega članka v časopisa ..Vaterland', ki izhaja na Danajn in je najimenitnejše klerikalno glasilo na Avstrijskem; ta list le škofi, prelati in višji žlahtniki podpirajo. Ta list je pisal v številki 28. izdani dne 24. januarja leta 1898 sledeče: > Posamezna kmečka mala posestva nimajo za državo velike vrednosti. Po našem mnenju je za državo najkoristnejše, če se prav mnogo kmetij v eni roki združi kakor je n. pr. na Angleškem kjer je vsa dežela last žlahtn kov in kapitalistov, kmet pa je najemnik. Tudi je najbolje, de država ne zadržuje propad kmečkih posestev, ampak ga pospešuje s primernimi sredstvi. Ker kmet velikokrat ne more izhajati, se bode tim lažie odločil prodati svoje posestvo p o nizki ceni. Svoj kruh pa si potem lahko na kak drug način prisluži. Mala posestva se imajo torej združevati v veleposestva. Ce se je to zgodilo, se ima tudi pri nas upeljati tisti način obdelovanja polja (rabota in desetina) po najemnikih, kakor ga imajo na Angleškem, Italijanskem in na Oger-skem.< Tako je pisal list pod vplivom jezuvitov in plemenitažov, list ki uživa med klerikalci največ ugleda. Iz tega jasno razvidimo, da je želja klerikalcev, da se te kmetije združijo v rokah bogatih knezov, grofov, prelatov ali sam6stanov! Kaj mislite, kmetje, ali je ta stranka pripravljena kmete zagovarjati in zastopati? če pride kmet, ki si mora prislužiti svoj kruh v potu svojega obraza, po trdem dela v kako nesrečo, tako da mu preti nevarnost, izgabiti svoje imetje, svoj ljubljeni dom, mu klerikalec ne bode pomagal, če ne vidi osebnega korista, ker njegova stranka želi propad kmetskega stanu. Klerikalni poslanci so bili vselej za družitev kmečkih posestev v velike skupine in so v državnem zboru vedno zoper kmetom ugodne postave glasovali, to bodemo prihodnjič iz držav-nozborskih štenografičnih dopisnikov dokazali. Kmetje, ako hočete izgabiti svoj dom, svojo prostost, ako hočete zopet postati tlačeni in dajati desetino in rabotovati kakor pred letom 18*8, ako nimate skrbi in ljubezni do svojih otrok, katerim imate zagotoviti srečno bodočnost, ako hočete postati hlapci ali najemniki (štant-mani) tam, kjer ste zdaj gospodarji, tedaj idite tja in volite od farjev postavljene klerikalne pristaše. Še vol bi si gotovo ne izvolil svojega mesarja! Iz Spodnje-Štajerskega. Klerikalni kandidatje se pričenjajo pojavljati. Doslej kandidirata „anfpuc-kmet" Rošker za volilni okraj Maribor (levi breg), Sv. Lenart, Gor. Radgona in Ljutomer, — orehovski župan Francelj Pišek pa za okraj Maribor (desno obrežje), Slov. Bistrica in Konjice. Ni Se natanko znano, kje bodo kandidirali kaplan Korošec, profesor Robič, hofrat Ploj in drugi gospodje, ki se imenujejo „klerikalni kmetje". Stvar je za nas čisto jasna. Klerikalni kandidatje so kakor leseni bajaci, katere ima kaplanče Korošec na vrvi. Kamor potegne Korošec vrv, tja se obrnejo ti gospodje. In kakor doma, tako bodo tudi v državnem zboru le mamelnki kapi a n s k e g a politika, bodo tudi na Dunajn plesali po piščalki tega škofu in papežu nepokornega, v strupenem hujskanju zaslepljenega duhovnika... Sicer pa še ni 14. majnika! Tadi mi smo Se tukaj in tadi mi hočemo izpregovoriti pošteno besedo. Ali mislite, da ne vemo, kaj je vaša slavna „kmetska zveza"? Ali mislite, da se bodo ovce kar same k mesarju podale? Ljudstvo ni več tisto pohlevno, z vsem zadovoljno ljudstvo, kakor popreje. In zdi so nam, da bodo politični bajaci Rošker in Pišek in vsi nasledniki kmalu uvideli, da je ljudstvo več kakor komanda politikujočih farjev! Brežiški dr. Benkovič tožari. Načelnik pr-vaškega generalštaba v Brežicah, vsemogočni in vsevedoči nadklerikalec dr. Benkovič, je čutil potrebo, da se pred sodnijo — blamira. In storil je to, tako temeljito in lepo, da se mu mora pač celi svet smejati. Do kostij se jo osmešil veleučeni ta gospod in Bog ga naj živi še 100 let, da bi nas v dolgočasnem življenju še opetovano s svojo nedoseženo modrostjo raz- veselil . . . Kaj je bilo? No, prinesli smo svoj čas dalj§i dopis is Brežic. V dopisa smo vzeli zaporedoma voditelje prvaštva pod pošteno našo krtačo. Tndi Benkovic je prišel na vrsto. Ko bi mu naredili krivico, moral bi Das mož pred porotnike poklicati, da dokaže svojo nedolžnost. Ali tega noče naš. prijatelj Benkovic. Vendar bi pa tako rad imel, da bi šel naš urednik v luknjo. Vsak človek ima svoje želje; prvi bi rad lepo ženo, drugi gleda bolj na denar, — eden bi rad zlato uro, drugi pa avtomobil, — Benkovic pa si želi iz dnu svojega klerikalno-črnega srca, da bi Sel zaradi njega naš urednik vsaj par dni v luknjo. Naš urednik je sicer do skrajnosti pohlevna dušica, ali tej vroči želji modrijana Benkoviča pa res noče ustreči. Ali k stvari! Rekli smo že, da bi nas moral poklicati Benkovic pred porotnike, ako smo mu napravili krivico. Ali te želje zopet nima ta brežiški možakar. In zato je tuhtal in tuhtal t svoji kleti podobni »pisarni", pregledoval kazenski zakonik na vse strani in našel nakrat § 496. Ako opsujem koga na javnem kraju ali pred več ljudmi, potem sem kaznovan v zmisln tega § 496. To velja za p30vke, za katere ne dopusti sodnija dokaz resnice. In ravno zatu je dopadel ta § ljubkemu, sladkemu Benkoviču. V dotičnem dopisu je namreč našemu uredniku pero spodletelo in napisal je mesto dr. Benkovic nakrat „dr. C ve n kani č." In ta nedolžni aCVenkanič" je razjezil Benkoviča in Benkovic je tekel k mariborski sodniji ter nas tožil zaradi „ Oenkaniča." Za Bsnkovič-Cvenkaniča, odnosno za Cvenkanič-Benkoviča se je torej šlo. Benkovic ni „Cvenkanič" in ,Cvenkanič ni Benkovic. Pred vsem svetom poremo: Benkovic ni „Cvenkanič." Dragi .Cvenkanič", oprosti da smo s tvojim imenom „žalili" Beakoviča Cven-kanič, ti nisi Benkovic in Benkovic ni Cven-kanič, — pa čeprav je suh in mn primanjkuje cvenka. Pohlevna dušica našega urednika Linharta je stala torej pred mariborskim sodnikom. In Benkovičov zastopnik je že veselja vriskal, ker je mislil, da bo Linhart zaradi „Cvenka-niča* ričet papcal. Ali Bog že ve, kam udari. Sodnik je bil Slovenec in vendar, vendar je oprostil našega urednika Linharta popolnoma. Benkovic pa mora zaradi „Cvenkaniča" Linhartove in svoje troške plačati. Dragi Benkovic, ti bodeš res „CvenkaniČ", ako tožariš še naprej tako modro . . . Tako je končala Benkovičeva tožba zaradi „Cvenkaniča." Žalostno za brežiškega generala, ali naš urednik je pripel domu: Pa smo fantje korajžni, pa že vemo zakaj . . . Iz Kapele pri Brežicah se nam poroča, da agitira župnik Karlo Vreskar raz prižnice prav živahno za kandidata vseh farovških kuharic, za vsemogočnega dr. Benkoviča, kateremu se ne sme reči „Cvenkanič", ker gre drugače takoj v Maribor tožiti. Vi, fajmošter Vreskar, bolje bi bilo, ko bi otroke v krščanstvu podučevali! Politika vas bode — upamo da kmalu, — iz Kapele pregnala in potem se predramite! Mi smo doslej molčali o Župniku Vreskarju, čeprav so nam prihajale razne pritožbe. Ta možakar v črni suknji je n. pr. nabiral za glavni oltar in dobil v tej beraški, revni občini, v temu kraju, kjer je dovolj ljudi, ki danes ne vedo, kaj bodo jutri jedli, — nafehtal je torej v temu kraju dva tisoč in dva sto kron (2 200 K). Zato je tndi oznanjeval v cerkvi, kdo in koliko je kdo za oltar dal. Seveda, ko bi vsi župljani take dohodke kakor župnik imeli, prišlo bi še več denarja skupaj! Toliko za danes. Mi smo miroljubni in zato molčimo o temu, kar je župnik Vreskar še storil. Ali, — svaka sila do vremena! Ako bi Vreskar ne postal pametnejši, pridemo z drugimi dejstvi. Župnik pri sv. Benediktu v Slov. Gor. ima čudne navade. Neki prijatelj našega lista, ki je prišol slučajno v ta kraj, nam poroča o temu gospodu prav zanimive novice. 28. svečana je šel vpokojeni orožnik in gostilničar Martin Feiertag k župniku, da mu isti podpiše pobotnico. Ali čudom čuda, — mož je dobil od župnika odgovor: „Vi le pojdite z Bogom, vi ljudem le pohujšanje delate, kajti pri vas se pleše!" To je pač malo več kot čudno. Gospod Feiertag je imel za svojo plesno veselico licenco in je to licenco tudi plačal. Istočasno pa so priredili prvaški učitelji in duhovni za Ciril-Metodovo družbo veselico, to pa baje brez dovoljenja. Sicer niso na — 4 — tej veselici toliko denarja dobili, da bi polomljene cerkvene stolice popravili. Ali nam se zdi, da župnika gostilniški plesi sploh nič ne brigajo in da je zato plačan, da opravi svojo službo. Sicer pa cujemo, da je vložena tožba proti temu župniku Francetu Zmazeku in to zaradi žaljenja časti in zaradi motenja obrti. Videli bodemo torej, ali so politikujoči farji čisto prosti v svojem hujskanju. Na vsak način pa se bodemo odslej s tem župnikom pogosteje pečali. Iz Bračne vasi nam piše g. Pepa Nepužlan dolg „odgovor" na našo notico o smrtni nesreči njenega deteta. Sklicuje se pri temu na § 19. Ali mi res nismo prisiljeni, objaviti dotični dopis. Prostovoljno pa omenimo, da trdi Pepa Nepužlan, da se je nesreča pred njenimi očmi ugodila in jo ne more zadeti nobena krivda. S tem, da to popravimo, ponavljamo le svoj nauk: Stariši, pazite na svoje otroke! Kaplan Lasbacher v šoli. Od Sv. Antona čujemo porofiila, katera so več kot vznemirljiva in ki so sramota za gotovo vrsto farjev. Neka učenka 3. razreda je pravila baje nekaj grdega. Zato pa se je morala celo zimo učiti krščanski nauk na — stranišču. Kadar je prišel kaplan v šolo, nagnal je otroka iz tople sobe. To je trpel* cele tedne. Tudi je kaplan otroka domu pošiljal, da je bil zaradi njega cel dan brez poduka. Ko pa je pripeljal nadučitelj otroka pri roki v šolo, je zakričal kaplan: Tu meni nima nikdo zapovedovati — in potisnil je otroka iz sobe ter za njim zaklenil . . . Prosimo, Kristus je rekel: Pustite male k meni, — Lasbahor pa se imenuje namestnika Kristusovega in dela tako! To je škandal! Fiiijalka c. kr. kmetijske družbe v Slov. Bistrici je imela pred kratkim svoj občni zbor. Predsedoval je načelnik grof Emil Attems. Dohodki lilijalke so znašali v preteklem letu K 2.277 69, izdatki pa 2 17334. Za občni zbor na Dunaj se je izvolilo gg. grofa Attemsa in A. Stigerja. G. dr. Vošnjak je predlagal, naj se vpliva na glavni odbor, da bi oddajal cepljene trte mesto po 14 po 10 vin. Sprejeto! G. Ar-senschek je predlagal, fiiijalka naj si nabavi dvoje novih mašin (1 „Getreideputzmiihle" in 1 ..Wieeenmoosegge"). "Sprejeto! Tudi je predlagal g. Strassgiittl, naj se nabavi po centrali več brizgalnic proti peronosperi, katere naj se kmetom po nizki ceni odda. Pri volitvi je bil grof Attems zopet izvoljen; v odbor pa so bili voljeni gg. kanonik Hajšek, A. Stiger in H. Strassgiittl. Iz Slov. Gradca prinašajo prvaški listi solzne novice. Človeku se kar smili, kako ti gospodje jokajo. „Narodna trgovina" ima menda sušico in ,,narodna oštarija" tudi. Ljubljanski Slovenec" dela celo pridigo in vpije: „Kdo pa je kriv, da narodna podjetja ne vspevajo tako, kakor bi lahko? Krivi bo tega naši (prvaški) merodajni faktorji." In tako naprej! Ja, dragi politiki v duhovski suknji, ljudstvo vas pač predobro — pozna. Spominja se, da ste vi uetanovljevali nesrečne „konzsume", ki so požrli kmetom tisočak za tisočakom in so vrgli nedolžne kmete v ječo. In zdaj noče ljudstvo več poslušati zapeljive klice „Svoji k svojim", temveč kupuje raje tam, kjer dobi za poštene denarje tudi pošteno blago. Tako stoji stvar! Zopet prvaška tatvina. Prvaškega župana v Cvetkovcu pri Ormužu, enega najhujših klerikalnih zagrižencev in naših nasprotnikov, so zaprli, ker je soudeležen pri tatvini živine in je sleparil z živinskimi listi. Več poročamo prihodnjič. Zaporedoma že 3 večje pr-vaške tatvine: Žnpan v Turškem vrhu, prvaški uradnik v Ptuju Schwa«, ki je že 200 K tatvine priznal in zdaj župan Andrej Mahič, — trije prvaški voditelji in obenem trije tatovi! Raiffeisenova zadruga v Zg. Radgoni je imela p. k. svoj občni zbor. NaČeloval mu je vrli naš Wratschko. Zadruga je imela leta 1906 že 318 članov in prometa za 448.047 K. Shod je sklenil, zvišati obresti za hranilne vloge na 41/s%, za posojila pa na 5V«%. V odbor je bil izvoljen tudi vodja deželne vinifearske šole g. Pirstinger. Sejem V Cmureku. Veliki sejem sv. Gertrude, ki se vrši v Cmureku vsako leto 17. marca, se bode vršil letos dan pozneje, namreč pondelek, 18. marca. Izpred mariborske porote. 57letni kočar erika Mf ueuar n h cerkev. nški ce II. raz oitelj ki rpljeojp Ljubi sing sta ri krCmi »ti, opas da tudi niman di Jakob Kraner iz Šikare je bil obsojen 7.1 Kler na 6 let ječe. Zagrešil se je nad svojo! dalje čai 14letno hčerko, pretepaval in napadal z imu par k ženo, ranil občinskega predstojnika itd. i občinik Umor in požig. V Kozmincih v pttjivzeli. R; okraju je živel stari posestnik Anton Kapnikom precej samostansko življenje. 3. t. m. zvefielje, na ga napadli roparji v stanovanju, um vzelidniji naz' kron, pustili težko ranjenega na tleh in a 15 000 hišo. Starček se je iz omedlevice prebudil* prilike je stalo vse poslopje v plamenih. Imel je sjanove zi liko moči, da je zbežal iz hiše, ali v k Vlom ' hiše je obležal in umrl. Grozno hudodelstanani zli vznemirilo vso okolico. In ravno v tem hs. denar i? se vršili v ptujskem okraju misijoni, na se je udrihalo čez „Stajerca" ... Samomor. Nekdanji dr. Brumenov 18letni Alojzij (Mere se je vrgel 7. t. m.' Fabrik zini Gradeča pod vlak. Našli so ga kot mik. V hip Z nožem vrat prerezati si je hotel tovarni. ; Babic v Morju pri Framu. Težko ranjenegagi so gi odpeljali v bolnico. Ko je ozdravil, se je c»čno dels lil. Mož je imel razmerje z 15 letnim deklsfevca Po ki ni ostalo brez posledic. za je vi Zastrupila je neka Ana Leitinger lik; našli Ožbaldu pn F.ihiawalda več oseb. Grozno ov. Na; nico so zaprli, Mt je zle Pri igri obesil. 14 letnega Job. Ozm:. Peter našli v sv. Bolfangu pri Središču mrbeperske č špago okoli vrata. Fantič se je obesil prij . Rudarska smrt. V Trbovljah je 9. t. rudar Smodič. Premog se je nanj m ga takoj ubil. Iz Koroškega. Mi gremo naprej! Iz okolice PlibergJ sprejeli na enem dnevu 24 novih na:., nikov. Živeli naši agitatorji! Napredna zmaga. V Rottmansdorfu silna imena 25. svečana občinske volitve. NaprednjiilM.obr_0> zmagali na celi črti. Živeli! Od sv. Marjete v Rožni dolini nam prijatelj, da se hoče nekdo za naše popa opravičene Članke nad tamošnjimi učitelji vati. Menda je ta „nekdo" načelnik kri šolskega sveta. Na vsak način se čefi spufani »Mir", ki se je skril za brbte Ijulj skih porotnikov, da sta učitelja gg. Joh. in Bauer dopisnika našega lista in da raziii BŠtajerca" le zato, da bi zamogla modre« čelnika šolskega odbora napadati. Namjeil presneto ednako, kaj čečkari „Mirova" eol, Ljubljani, — ali resnici na ljubo potrdin^^j^0 "^ smo pripravljeni, to pred aodnijo in pod ] izpovedati, — da gospod nadučitelj Gabrj doslej nikdar naročil naš list, da ni spisal i nobenega članka v naš list in da sploh nij v zvezi z našim listom. Lažnik „Mir", se tvojih nesramnih lažij! Posledice občinske volitve v Rikarj Eien, ki se grozno smeji, nam piše: Dd trajska farana gresta neko nedeljo iz cerkflg^ "JJ mov. Elen je bil iz naše, drngi iz soi ££»t, občine Rikarjevas. Govorita o občinskih voL.no nnj1 v Rikarjivasi. Pri tej priložnosti vpraša °ii,ena t iz domače občine: „No kako pa ate nekiL^.- g jj tamkaj pri Vas?' „Slabo, slabo, saj T^iolaša? komandirajo volitev črni generali, ne mori ^j-' pridno. Izvoljeni so kvečemu koj taki molta a'a imajo po eno kozo". To sliši neki človek, \ya pag šel tudi iz cerkve. Še toplo prinese to ni^j ^ znanemu bratcu v Malčepih, ki je tndi l činskem odboru in je imel tudi zares [ Vboga žival ni smela niti ure več živeti. jo je mož zaklal, da ne bi spad moži. Slišimo, da bodo kozjo kožo baje j kot zastavo v novem, z veliko silo vstanovljf] izobraževalnem društvu „Trta". Za postaj Q:"g li bode taka bandera članom društva ng| so jo hoteli izobesiti na dan 10. marca pri] gledališki predstavi, ki je pa bila ob ene: napovedan shod v prid gimpelnovem lovn;l se premislili, kajti smeh zavoljo vboge k« bil prevelik in kozji mož bi bil hudo blanj:nD" g. Porotna sodnija v Celovcu. 6. t. so :,0 in stili porotniki zaradi posilstva F. Winkler. F m Modric pa je bil zaradi istega zločina na l^jj0 y Matija Lindner pa na 4 mesece ječe ol»JRovarj, — 10. prosinca sta pila hlapca Riedl in: Djjj -n grac v sv. Lenartu. Zvečer pa je napadell______ svojega tovariša, ga težko ranil in ga oropi *) v3eu denar in uro. Bil je obsojen na 5 let je**£°jfu0v' Kada 5 — t. m Klerikalno nasilje. V Sp. Rožni dolini je še ni le dalje čaaa neka vnoga kočarica zvonila in pri nožei tema par krajcarjev zaslužila. Ker je pa žena i ri občinskih volitvah napredno volila so ji to ajakea odvzeli. R« krščanska ljubezen! Kdor ne voli Mlaka [žapnikoin, ta naj pogine. Ali opozarjamo pri- sčer m jatelje, naj vsacega farškega nasilneža takoj }li 70 fodniji naznanijo. zažgil 15000 K je daroval celovški tovarnar Fomara iil, ki ib prilike 70. letnega obstoja njegove firme za še to ptanove za delavce. bližii Vlom v cerkev. 3. t. m. ponoči so vlomili stvo j lemsni zlikovci v cerkev v sv. Mahorju; ukradli 5asu a o denar iz blagajen. To je že tretji vlom v kat pia i. v I mrliči ko ega uat« klet rga sij a rol i po» polno ji mašil krajne) ečkarij ljnblj .. Gab razšii ni BI Po svetu. Fabrika smodnika v Spielfeldu je zletela v . V hipn razstrelbe je bilo k sreči le 6 delavcev ovarni. Nekateri bo prenašali smodnik (pulfer), Ogi bo ga tolkli; to zadnjo se je menda pre- bčno delalo, tako da se je smodnik vnel. Dva avea Polž in Karner sta prišla ob življenje. vrgla razjtrelba 60 korakov daleč skozi ak našli so na najvišjem drevja obleko nesreč |kor. Najmočnejše železne dele in debela dre- , je zlomilo kot užigalice. Peter Rosegger, najpomembnejši pisatelj take dežele, je bil te dni izredno odlikovan. iSki cesar mu je podelil pomembni kronski II. razreda. Kakor znano, je Rosegger veliki kmetakega ljudstva, katerega življenje i trpljenj« popisuje v svojih nesmrtnih povestih. Ljnbi „otajerc'! FajmoSter in organist občine ising sta se sprehajala zvečer po bližnje vasi. V ob- krčmi sta se pošteno pokrepčala. Ko bi imela tati, opazi župnik, da nima denarja. Organist je bil , ludisuh: „Ti krčmar", pravi župnik; ravno vidim, [riman denarja pri sebi. Napiši najino ceho. Pa ne ta imena na vrata k drugimi kmeti. ZastopiS?" — \ dobro, fajmoSter", odgovovi krčmar in župnik ter ist odkorakata proti domu. Komaj sta prišla par :ov od gostilne, meni organist: ,.Gospod župnik, jam \ pa le ne zanesem na krčmarja. Ta naju je gotovo j wata napisal. Res sem radoveden. Kaj ko bi sla | enkrat nazaj in pogledala!" — In res, ko prideta ^ v krčmo, vidita ?. velikimi črkami na vratih (jlsano: „Dominus vobiscum 6 vrčkov pive; et cum i 9 vrčkov. ■.". .■ Šolstvo in klerikalizem. Prof. dr. Ludvig Wahnnand.*) Kadar ae govori o nevarno iti, ki preti ki šoli, pridemo vedno na besedo, ki jo no danes na vseh krajh in cestah javnega fljenja, na besedo „k 1 e r i k a 1 i z e m". Tem klerikalizmu se je v okroglo 40 letih eeilo, da spodgrebi ponosno poslopje ljud-šole, ki je utemeljeno v zakonih od 21. šembra 1867, od 25. maja 1868 in od 14. laja 1869. Zunanje zidovje tega poslopja sicer stoji, ali notranji sestav je že davno razpa-hišnega gospodarja so že davno napodili in na ptica ge je vgnezdila v šoli. Kako se to raztolmači? Od kje to brezobzirno uničenje uredbe, ki je morda najvišjega nena naše kulture? Zakaj to slepo sovraštvo bti. šoli, katere pomen se nikdar dovolj ne aša? Ali, razumemo se! Klerikalni napad ne samo šoli temveč tudi svobodi. £»lja pač svobodi na vsakem polju; velja svodi, ki emo jo pridobili s svojo krvjo po vitjih leta 1848 in vojskah leta 1866 r državni oeljni po3tavi iz leta 1867; — klerikalni boj verski, politični, družbeni svobodi vsacega ameznegs državljana, velja pa končno a v o-»d i velike skupine države. Kajti klerikalstvo ne more razumeti, da so si njegove vsemogočnosti minuli. Klerikalstvo I trpi vladarja nad Babo ali poleg sebe. Klene pozna drugih postav kot svoje. jpceaar ne sovraži in ne protlinja tako močno, kor duh svobodni. In pri nas v Avstriji je dosegla cerkev ljub spomladnimi sanji leta 1848 zopet ve-,vo in moč v „konkordatu" iz 1. 1855. Tudi šolo se je popolnoma duhovščini izpilo. Ves poduk v javnih in zasebnih šolah uaj bi pgovarjal naukom teh duhovnikov, učitelji naj bili izročeni duhovniškemu nadzorstvu, šolske knjige naj bi odobravali ali prepovedali duhovniki. To bo temelji konkordatne šole. Kako je izgledala stvar takrat v praksi, dokazuje dejstvo, da je obiskoval komaj peti (Vt) del Soli podvržene dece resnično šolo. Z eno besedo: ljudsko poneumo-vanje je šlo zopet v klasje. Za vedno se je hotela pozabiti besedo cesarice Marije Terezije, da naj ostane šolstvo vedno le državna zadeva. S takimi in podobnimi sredstvi je hotela ubiti duhovščina tako zvani BJozefinizem", (to se pravi nauke nepozabnega cesarja Jožefa IL). Hotela je izročiti vse v Avstriji zopet duhovniški nadvladi. Ali prišle so nesrečne vojske od leta 1859 in 1866; z njimi je padlo skupaj delovanje absolutizma (samovlade) in klerikalstva. Ko je čul kardinal državni tajnik v Rima izid bitke pri Koaigagratzu, je baje zaklical: „H mondo caica" (,svet se podira"): In res, avstrijski klerikalni svet ae je takrat podrl. Ali napačna je misel, da je bila klerikalna nevarnost takrat za vedno premagana. V 60. letih se je opustil „konkordat" in se je izdalo svobodne postave, ali klerikalci so napravili vihar in papež Pij IX. je rekel, da so bile te postave „za vedno neveljavne". Od vseh avstrijskih priž-nic se je prokliujalo dobre avstrijske postave in se je hujskalo ljudstvo v odpor. In klerikalci niso opustili boj proti novi šolski postavi niti za trenntek. V tihem, neumornem, 40 letnem delu krtov, so dosegli korak za korakom, kar ni bilo mogoče v prvem hipu doseči. Vrabci čivkajo iz vseh streh, da stojijo svobodne naše šolske postave le na papirja; v resnici se nikdo zanje ne briga. Takšna je stvar v Avstriji m to na vsakem polju. Nobene postave ni, ki bi omejila zatiranje ljudstva in svobodne misle od strani klerikalstva. Edino glede duhovniških plač je avstrijska vlada veliko delovala. Postave za zboljšanje duhovniških plač so bile izdane v letih 1885, 1890, 1894-, irr 1898. Iu tudi to zvišanje se je imenovalo pred kratkim za premajhno in se je zahtevalo zopetno zvišanje za skoraj 5 milijonov kron. Da se stvar bolj razume, naj tukaj le omenim, da je naraslo aktivno cerkveno premoženje v Avstriji v letih 1835 do 1880 za okroglo 500 milijonov kron Od leta 1880 do leta 1900 je naraslo to cerkveno premoženje zopet za blizo 223 milijonov kron. In leta 1900 so presegali skupni dohodki katoliške cerkve skupne izdatke za čez 25 milijonov. Avstrijsko prebivalstvo pa je plačalo cerkvi rednih državnih doneskov 1. 1901 že blizo 229 milijonov kron. Tako stoji stvar! Ali kdor se poda klerikalni nadvladi, kdor omeni nevarnost klerikalne nadvlade, temu se škoduje osebno, tega seopsnje osebno iu se ga označi kot sovražnika vere... Ali to je laž! Mi priznamo, da je vera temelj naše kulture, — mi spoštujemo verski čut vsacega posameznika. Mi nismo pro-tiverski, temveč le protikleri-kalni! Iu vera ter klerikalizem nista nikdar ednaka pojma, kar je stara resnica! (Naprej prihodnjič). Gospodarske. ; •) VseuMiSčoi profesor dr. Wahrmund je imel svoj čas v istu velemaimivi go?or, katerega objavimo deloma v teh ukih. Op. ur. Letošnji hudi mraz in pravilna rez. (Poročilo deželne sadje in vinorejske šole v Mariboru na Dravi.) Hud mraz ki je vladal od 21. do 22. januarja iu od 22. do 23. januarja je v marsičem škodil tudi našim trtam. Ta škoda je večja pri občutljivih sortah in bujno rastočem lesu, ko drugje; večja je tudi v nižjih legah kakor v višjih. Tam, kjer je zapadel sneg tako visoko, da je popolnoma zakril spodnje dele trsov, so ostali spodnji popki čisto zdravi, dočhr so bili višji izpostavljeni popolnoma škodljivemu vplivu mraza iu so zato trpeli tudi škodo. Žalibog se je to zgodilo v največ slučajih, ker sneg ni bil dovolj visok, da bi varoval trte pred pozebaujem. Preiskave, ki smo jih izvršili v poskunem vinogradu našega zavoda, so poka- zale sledeče: mcslovec je imel v nižavi ozeb-ljenih 100 od 100. v višavi pa 26 od 100 očes; muškat: v nižavi 91 od 100, na višini 64 od ozebljenih očes; žlahtnina: v nižavi 98 od 100, na višavi nobeni ozebljeni popki; plavi frank: v nižavi 100 od 100, na višavi 48 od 100 pozebljenih očes; portugizec: v nižavi 99 od 100, na višavi 95 od 100 pozebljenih očes; silvanec; v nižavi 99 od 100, na višavi 50 od 100 pozebljenih očes; laški zelenec: v nišavi 100 od 100, v višavi 46 od 100 pozebljenih očes; beli burgundec: v nižavi 84 in 99 od 100 pozebljenih očes; mali zelenec: t sredini 72 in 78 od 100 pozebljenih očes; plavi burgundec: v nižavi 98 od 100 pozebljenih očes; Zierfahndler; v nižavi 99 od 100 pozebljenih očes; Rotgipfler; v nižavi 85 od 100, na višavi nobenih ozebljenih očes; zeleni veltlinec; na višavi 42 od 100 pozebljenih očes. Kakor lahko razvidimo iz teh številk, je škoda v nižavi večja in vprašamo se: Ali se da popraviti s primerno rezjo ali ne? Pri vrstah in na onih krajih, kjer niso vsa očesa ali večli del ozebljena, se z rezjo gotovo lahko marsikaj popravi. Sem la hko po zgornji tabeli štejemo portugizca, silvanca, laškega zelenca, moslovca, Rotgipflerja, muškat, zelenega veltlinca in traminca, ki bo v višjih ali srednjih legah in ki so izgubili polovico, oziroma četrtino očes, ali pa tudi niso nič trpeli. Dočim se lahko režeta v tem slučaju Rotgipfler in tra-minec na čisto navaden način, se pri ostalih vrstah zelo lahko izračuni, koliko očes, ki jih dobri trs, če je zdrav, je mrtvih, torej koliko jih j9 treba nadomestiti. To se lahko zgodi na ta način, ki ga kaže sledeči primer: Pri tako-zvani renski rezi na locenj, ki je pri naših novih nasadih navadno v rabi, in pri kteri dobi trs locenj s 8 do 10 očesi in čep z 2 očesoma, torej skupaj, bi manjkalo 3, oziroma 5 do 6 očes. Ta račun se napravi na podlagi zgoraj priobčene tabele. Zato bo moral sedaj biti locenj še enkrat ali 1"/» tako dolg, ali kar je boljše, treba bode trsu dati 2 locnja namestu dosedanjega jednega; potem je namreč privezovanje na srednji kolec lažje. čep pa mora imeti le 2 očesi, ker nam služi za to, da se trs preveč ne razrase. če bomo tako ravnali, lahko upamo, da bomo na daljših locnjih, ali na dveh nadomestili ona očesa, ki nam še manjkajo, ker so pozebla. Locnji pa se ne smejo prej privezati, dokler se niso pokazali popki. Če se pri tem pokaže, da je več očes zdravih, kakor smo mislili in da je torej locenj lepo obraščen in če imajo nove brsti lepe kavrnike, potem se lahko jeden locenj, če sta dva, odreže, da se trs malo ovaruje, ali pa se lahko looenj, če je daljši, primerno prikrajša. Tako si prihranimo nepotrebno privezovanje in odvezovanje. Lahko pa bomo tudi opazili, da popki na locnji niti ne poganjajo ali da jih poganja zelo malo. če se pokažejo brsti na locnju v bližini trsa, potem odre-žemo ostali, suhi konec locnja, ker nam je nepotreben. Če pa poganjajo na koncu ali v sredini, potem ga privežemo lepo k srednjemu kolcu. Na redko stoječe brsti se bodo lepo razrasli. če odrežemo locenj ali kos locnja pozneje, se trs sicer bolj solzi, kjer smo ga vrezali, ali to trsu ne škoduje, kakor so pokazale najnovejše raziskave profesorja dr. Meissnerja v Wein-bergu na Wurttemberskem. ča so poškodovane vrste, ki se režejo navadno na čep, potem bomo valed zgorajšuega računa poiskali ravnotako pri-manjklaj očes in ravnali ravnotako. Dali bomo trsu brez izjeme ločuje ali pa pridržali rez na čep; tedaj pa moramo narediti 1 ali 2 čepa več ali pa postiti navadno število, zato pa rezati čepe za 1 ali 2 očesi daljše. V nižavah ali pri onih vrstah, ki so izgubile večino očes, se bo škoda komaj dala kaj popraviti z rezjo. Za vse slučaje pa je dobro, če obrežemo vse te vrste ne samo pri onih, ki jih tako navadno režemo na čep, ampak tudi pri onih, ki se režejo na locenj, na kratke čepe z največ dvema očesoma; pri tem se moramo posebno ozirati na trse, ki stoje v nižini ali na one, ki bo bili pokriti s sneeom. Število čepov pa se naj zviša za 2. do 3. ča je navadno dobil trs 3 do 4 čepe, se jih sedaj naredi 5 do 6. Seveda bodo tudi sedaj pognali izvečine le nižji popki in tudi iz starega lesa se bodo prikazali takozvani speči popki, ki bodo pognali mnogo brsti, ktere pa ne bodo imele sadnih nastavkov. Pridelek se zna s takim ravnanjem res za nekoliko zvišati, a vendar bo se občutno poznal primankljaj. Ko bomo trebili trs po leti, bomo morali postiti mnogo neplo-dovitnih stranskih brstij, da ima trs dovolj zelenja, s kterim diha in živi. Pri 1 do 3 letnih trsih, ki so še nizke ob zemlji in ki jih je sueg boljše ob varoval, nam večkrat ne bo treba spreminjati dosedanjega načina rezi. Razume se, da smemo za cepljenje rabiti le les od popolnoma nepoškodovanih trt. Vinogradi, v kterih je bila prejšnje leto perooospora, kterih les je torej vsled bolezni oslabel in ni mogel popolnoma dozoreti, bodo seveda bolj trpeli vsled mraza kakor oni, v kterih se je še pravočasno škropilo, Tnkaj se bo na več krajih zgodilo, da ne bodo pozebli samo popki, ampak tudi enoleten les. To je tem hujše, kar zaostane les za dragim vsled tega za celi dve leti; ne bo namreč dveletnega lesa, na kterem bi se lahko na-rezal rodni les. Tukaj v prvem leta tndi rez ne bode mogla nič pomagati. Kakor se vidi iz teh izvajanj, bodemo morali pri letošnji rezi ravnati zelo previdna, če bomo s tem hoteli doseči, da se škoda, ki jo je napravil mraz, kolikor mogoče popravi. Zato je zelo potrebno, da se ve, kako velika je ta škoda. Zato bi moral vsak vinogradnik, ki mu je kaj na tem, da reši od pridelka kolikor je mogoče, preiskati trte, ker je škoda odvisna poleg omenjenih razmer tndi od vinogradove lege. Ta preiskava se lahko is-vrši na sledeči način: Vzame se število [trt iz trsov, ki so po svoji legi jednakomerno razdeljeni in potem se morajo preiskati na njih vsa očesa. To se zgodi na ta način, da se prerežejo očesa z zelo ostrim cepilnim nožem od vrha zelo natanko do korena, čim več očes preiščemo na ta način, tem jasnejša bo slika, ki nam bo kazala velikost škode. Popke imajo v sredini zelo majhen, nežen stvor, brst, ki je nastala že v prejšnem letu in pri kteri lahko opazimo pri veliki povečavi tudi že listje in sadne nastavke. če jih prerežemo, je ta brst zelena, če je še živa in zdrava, če pa je zmrznila, potem je činorujava. Večkrat najdemo, da je sredina brsti črnorujava, dočim vidimo na obeh straneh tega mesta drobne, še zelene dele. To se postranske brsti ali postranska očesa, ki imajo navadno malo ali nič grozdja, ki pa so v posebnih slučajih in v zelo ugodnih letih tudi zelo rodovitne in imajo tedaj posebon pomen, če je oko ali glavna brst zmrznila. Potem lahko po pravici upamo, da nam bodo rešile te stranske brsti, vsaj mali del pridelka. V letih, ko ni trs po zimi trpel vsled mraza in niso glavne brsti pozeble, se razvijejo te Btranske brsti le zelo nepopolno ali pa niti ne; sedaj pa se lahko krepko razvijejo in če je spomladi vreme ugodno nam lahko dajo še precej pridelka, če smo na ta način prerezali 10 do 200 očes in si (zapisali število mrtvih in zdravih, potem se pokaže pri primerjanju obeh števil neko razmerje, če smo pri 100 zdravih našli 50 zmrznjenih, potem lahko rečemo, da je polovica očes zmrznila itd. Pri tem preiskovanju se mora posebno paziti na to, na kterem mestu trte smo našli zmrznjena očesa, ker tudi to vpliva na način, kako bomo rezali. Iz najdenega odstotnega razmerja se lahko potem za vsak način rezi najde število ocen, ki so trsu odmrla. Ker je bil zadnji hud mraz (tudi v mesecu januarju) 1903 in se je sedaj ponovil po komaj treh letih, se pač moramo vprašati, ali bi ne bilo bolje, da bi občutljive trse po zimi položili na zemljo in pokrili s prstjo, kakor se to na Wurttemberskem godi. Fr. Zweifler. Strankarske vesti. Naši pristaši v vseh krajih naj se zberejo in naj se pogovorijo, katerega zaupnika bi hoteli imenovati. Tonam naj takoj sporočajo. V vsaki f a r i potrebujemo enega zanesljivega, delavnega in po-gumoega zaupnika. Koder je potrebno, naj se izvoli tudi zaupnike posameznih vasi, ki so potem podrejeni zaupnikom far, kakor so ti podrejeni okrajnim zaupnikom in ti zopet strankarskemu vodstvu. Na delo, da se izzida prepotrebna naša napredna organizacija (združenje). Zaupniki naj nam takoj naznanijo, v katerih krajih bi bilo potrebno, prirediti med volitvijo shode. Preskrbeli bodemo, da pridejo naši govorniki v te kraje. Kadar razpiše občina, da so volilni imeniki izstavljeni in da se lahko vpogledajo, naj nam to naši pristaši takoj naznanijo. Takoj naj tudi vse potrebno storijo, da bodo vsi naši somišljeniki doticne občine v volilnem imeniku vpisani. Vsako sleparijo, laž, vsako obrekovanje, vsak prestopek nove postave o volilnem varstvu in volilni svobodi, naj se nam takoj naznani. Preskrbeli bodemo, da se naučijo nasprotniki postavo! Zaupniki naj nabirajo povsod za volilni sklad naše stranke. Brez denarja je težko delati. Mi nimamo odprtih velikih blagajen, zato — nabirajmo sredstva za naš boj. Zaupniki naj nabirajo nove člane za naše »tiskovno društvo". Le z izobrazbo zmagamo nad nočnimi pticami, nad klerikalnimi čuki in sovami! Na delo, prijatelji, kajti resni so dnevi in ura bije dvanajst. Kdor zaostane raje za pečjo, naj bode prepričan, da ni storil svojo dolžnost napram sebi, svoji družini in svojemu ljudstvu. Zora puca, bit če dana! Živeli naprednjaki, proč s pijavkami ljudstva! Strankino vodstvo. Poslano gos p. župniku Valenki v P o-1 e n š a k u! Ali je res, da ste Vi, gospod župnik, vpriča enega moža mene in gosp. Sadnika, trgovca v Ptuju, z nepopisnimi besedami psovali in grdili celo našo rojstno hišo? Ker mi je to postopanje znano, vprašam višjo cerkveno oblast, je-li postavila župnika zato v Polen-šak. da seje sovražtvo in da napada s surovimi izrazi možje, ki mu ničesar hudega storili niso? Ptuj, 15. marca 1907. Leop. Slawitsch. Listnica uredništva in uprav« ništva. Sv. Duh: Plačano do l./l. 1908. — F. K. Bruck: Enkrat 1 K, 3krat 3 K. — Dobje: Cela stvar nam ni jasna; pišite, zakaj se gre. — Vičanice: Nepodpisanega ne sprejmemo! — Sv. Trojica, Haloze: Preosebno! — Pram: Nepodpisano, torej koš! — Sv. Jakob v Rožu: Preosebno; nakopali bi si tožbo. — Judendorf: Je že zastarelo. — Velikovce: Hvala! Deloma smo porabili, deloma pa še pride. Pozdrav! — Mcdgorje: Hvala, prihodnjič. Sv. Jurij ob južni železnici, Sv. Bolfeng pri Središču, St. Vid nad Valdekora, Creš-njovec itd.: Prihodnjič! Ni nam mogoče, vsem naenkrat ustreči! Loterijske številke. Gradec, dne 9. februarja: 4 sveta, 5 reči, katere I pri starih in mla-o smeha, 1 jako ko-)iga, v kateri so zlo-i puma, 20 reči za kore-fcdetco in se 400 drugih lih stvar, katere se ra-lilsi in za vsakogar n», vse to se dobi z uro i blera je sama tega de-i vredna, za samo K 3.— se proti povzetju I Če se denar posije naprej, ta daoaj-ko razpošiljal nico ^JiBgwirth, KrakauA/1 4. Za neugajajoče se denar | vrne________53 | TfjovsKi učenec hiše, zmožen nem-, slovenskega jezika, t fant, sprejme se takoj Sjo trgovino s mešanim im, Kje? pove uprav-. aiitvo BStajercaH- 160 nnxunn*** Mladi trg. pomočnik dobro izveščen meSane trgovine vojaščine prost želi službo spremeniti. Naslov pove uprav- nifttvo „StajercaH. 124 Knpira vodno žago z malim posestvom v kraju, ker je več gozda, ali dobro idoča gostilna. Naslov: Jos. Repe, Rarlovska cesta 32, Ljubljana 143 Krojaškega učenca in pomočnika isce Ignac Boschitz, krojaški mojster v Ptuju, Banhof- gasse 6. 155 Pekovski učenec se sprejme pri Matija« Potočnik, pekovskem mojstru v Ptuju, Herrengasse No 11. 160 Učenec se i s če za mlinarski obrt na novi umetni valjčni in parni mlin na Moste pri Ptujski Gori, učiti se mora obrt 2 leti in služi prvo leto K 4 mesečno, drugo leto 6 K na mesec. Sprejme se vsak časi 103 Dve mašini katere je popravil g. Ant. Fink v Ptuju, se dobijo pri gostilničarju Mih, Tomanič na Bregu pri Ptuju. Ako se nikdo ne oglasi, potem se mašmi proda. 154 KKKXXttttKK 5000 goldinarjev plačila = za osebe brez brade in za plesce = Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh po rabi pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, gospodje in dame rabijo samo „Mos Balsam, za pridobitev las, obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „M08 Balsam" edino sredstvo moderne znanosti, ki vpliva med 8-14 dnevi na lasne papile tako, da prično lasi takoj rasti. Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo [m 5000 goldinarjev v gotovini m vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez brade, = plešast ali z redkih las. = Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jamstvo. Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred pona-redbami! Oziraje se na moje poskuse z vašim >Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem z njim popolnoma zadovoljen Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bih lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki. Po 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj Sele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama. Hvaležno ostajem I. C. Dr. Tverg, Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi >Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. Trpela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali lasi in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem pa rabila 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gde. M. C. Anderesen, Ny Vester-gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos gold. 5. Dobi se po povzetja ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno trgovino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 370 DanemarL • 157 Dopisnice se franMrajo z 10 vin., pisma z 25 vin. adnig li rez o 461 letno kobilo * z žrebetom pnda pri graščinskem oskrbništvn v Vurbergu pri Ptuju. 1B3 Najboljše klajno apno se dobi samo pri Sellinschegg Ptuj nasproti mes'noga gledališča (teatra). rkve u gosp. iko m no 38 samo 2 ortnal a kurel iisto imeti lji ogl Lik: Ig nem ršiti Razprodaj alni edikt. Vsled sklepa od 4. marca 1907 o št. 263 7 ej o k javni razpravi Ins 20. marca 1907 ob 9. uri dopoldne 1. v Lisi št. 4 Floriauigasse Ptuj: 1 zlata oSa, ,armbandi", jedilno orodje iz srebra in „ ina-srebra, stari srebrni denarji, 1 žepno nro, J^J ohištvo, perilo, predmeti, obleke, 2 gospodarska na, okvirje pri oknu, strešna opeka. — Skupna anilna vrednost 900 K ; dna 21. marca 1907 ob pol 9. uri dopoldne 2. v hiši štev. 5 in 24 v Grajeni: mrva, Bftma, les za zgradba, predmeti, vozovi, pohištvo. :opna cenilna vrednost okroglo 1200 K; dne 22,, oziroma 23. marca 1907 ob pol 9. uri dopoldne 3. v hiši štev. 137 v Karčovini pri Vur-[rgu: pohištvo, perilo, kuhinjske predmeti, je- o orodje, gospodarski predmeti, šivalni stroj, pohištvo, Oleander - drevje, kurilni les iv) 8'/j klaftrov, vinski sodi, približno 70 hI in 70 hI jaboljčnega mošta, žganje, 2 kravi; topna cenilna vrednost 5800 K. | Predmeti se ne prodajo pod tretjino cenilne idoosti, zlati in srebrni predmeti ne pod ko-;o vrednost; kupci jih imajo takoj plačati odstraniti. Eno uro pred razprodajalnim terminom se ieti od kupcev lahko ogledajo. Cenilni zapisniki se labko pri podpisani niji soba št. 2 ogledajo. C. kr. okrajna sodnija Ptuj, oddelek IV., 5. marca 1904. MASTIN doktorja pi. Trnkoczyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva Eristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni metovalec ga primeSa krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: lekarnar Trnkoczy, Ljubljana. 51 oooooooooooooooooooo Za nasad oddaja se nove vrste, zelo plodovite, nizke. grahova in fižolova semena pri Adolf Sellinschegg v Ptuju. gBB"- Prišne lupine (stročje) se kupuje v vsaki množini nazaj. *"flM 183 Zahtevajte brezplačno in franko moj veliki ilustrirani cenik s čez J-000 slikami o nikloastih, srebrnih in zlatih urah, kakor o vsakovrstnih srebrninah in zlatninal), godbenih inStrum. robe iz jekla in usnja po prvotno-tovarnifikih cenah, Niklnasta remonter ura......K S-— Sistem Roskopf-patent......„ 4*— Švicarska originalna sistem Roskopf patent-ura........." 6*— Registrirana uAdler-Roskopf" niklaata anker-rertontoat-ura . . . . „ T— Srebrna rem.-ura „Gloria" deh ...» 8-40 Srebrna rem.-ura z dvojnatim pokrivalo .....„1250 Ura kukavica K F-50, budilniea 2 90 kuhinjska ura K 3'— „Schwarwalder"-ura K 2-80. Za vsako uro 3 letno pismeno Jamstvo. Nobene rizike I Zamenjava aH pa se denar vrne. Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mestu (Briix) St. 876 (Češko). 518 K api * ,Po OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ceneč = z dobrimi šolskimi spričevali, ki je vešč nemščine in slovenščine, se sprej- = me takoj pri tvrdki ' V. Leposcha iHir 162 v Ptuju. oooooooooooooooooooo Dpravništvo »Štajerca" sprejme takoj, oziroma v enem f upravnika (Administrator). Razumeti mora popolnoma knjigovodstvo (Bnchfiihrnng) in biti izurjeni korespo-dent v nemškem in slovenskem jeziku. Plača po dogovorn. Ponudbe je vposlati urn, čimpreje =; upraynistYU ..Štajerca.' 161 Ernst Dasch, c. k. zaloga smodnika in Izdelovalec pušk v Ptuju, gosposka ulica, ^=: priporoča = bogato svojo zalogo vseh vrst smodnika, od najfinejšega do najbolj grobega, nadalje kapseljnov, patrone za puške (Lancaster in Lefauche) št. 20, 16 in 14, nadalje vse vrste šrota; prodaja vse vrste pištol, revolverjev, lovskih pušk, (Vor-der-in Hinterlader) po najnižji ceni. Tudi popravlja vse orodje (puške, pištole, revolverje itd.) po jako nizki ceni. -----Niledo ne zamudi priliko! = Krepki mladenič se sprejme kot konjski hlapev, ki ima izvršiti tudi hišna in poljska dela, pri Joh. Strasohill, Breg pri Ptuju. i69 8 — Hovol Hovo! Mai orkester za v žep. Nekoliko oseb more tvoriti krasen zbor! = Harmonike z bobniči. = Medene plošče (Messingplatten) 10 luknjic, 20 glasil z bobničem iz kože. Se lahko takoj igra. Komad z elegantnim kartonom K 2-50. Plota z 16. luknjicami, 32 glasili, zgla-Sena na „tremoloM, s koženim bobničem v elegantnem kartonu K 3. — Denar se pošlje naprej, ali pa blago na povzetje (nach-nahme). Ilustrirani katalogi z več kot 3.(00 slikami dobi, če 650 zahteva, vsakdo zastonj. Hanns Konrad in Briix (Bbhmen) št. 876. Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne 106 šivalne Stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medinm90 , — , Singer Titanial20 , — , Ringschifchen ........140 , — , Ringachifchen za krojače . . . .180 a — , Minerva A..........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 » — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — , Cylinder Elastik za čevljarje . .180 B — , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene io nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 108 = 30 dni na ogled = pošljem svoje harmonike Št. 663'/« vsakomur po povzetju (Nachnahme), da se prepriča o njih skrajni solidnosti. Peresa te harmonike se ne strd in niso samo pri tipkah, ampak tudi za base. Instrument ima 10 tipk, 2 registra, *8 glasov, 3 vrste trobent, vse je politirano kot mahagonijev les, obito z niklom, ima dvoje« meh in lep jermen. Velikot i 31X16 velja K 7-40 — Šol«, po kateri se labko uči igrati, zastonj. Manjše in ceneje harmonike, posebno za otroke po K 2-50, 320, 3-80. 620, 580 Boljše harmonike po K 8-fin, 9-60,'10-44 1140,13-50,1420; Cenik z 3000 slikami pošljem = zastonj. == Hanns Konrad in Briix 636 Nr. 876. V ptujskem mestnem soparnem kopališču ■e dobijo odmhmal kopele s hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik ob V»ll uri predpoldan za GO vin.;; (30 kruj-carjev.) 376 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). Registrovane „Adler Roskopf" ure ae dobe 1« edino pri moji tvrdki in jih ne sme nikdo drugi prodajati. Posebno primerne za uradnike, orožnike, kmetovalce, finančne in železniške uslužbence, kakor sploh za vsa-cega, ki potrebuje dobro, natanko idcčo uro. ,r _ Fina, originalna „Adler Ros-JV_ 7. kopf Asker-Rrmontoar-ura z masivnim pozlačet>im, pro-timagnetičnim Anker-kolesjem, tekočem v kamenjih, pravo ci-fernico iz emajla, masivni, pravi z varstveno plombo zavarovani okrov iz nikla, šar-mirski pokrov, okrašena in pozlačena kazalca, natanko regulirana K 7— Ista s sekundnim kazalcom K 8 — Zdvojnim pokrovom brej sek. kazalca K 10-60 Z dvcjnim rakrovom in sek. bazalrrtm K 1-50 V srebrnem okrovu., odprta, brez sek. kazalca K 12 — V srebrnem okrovu. odprta, n sek. kazalca K 1380 V srebrnem okrovu, dvojni pokrov brez kazalca K 17— V srebrnem okrovu dvojni pokrov in kazalca K 18-— Za vsako uro se jamči pismeno 3 letal Brez nevarnosti Zamenjava dovoljena ali denar nazaj I Razpošilja po povzetju (ali naprej plačati) Vann<3 KnnraA Prva iovarna ur v Mostu (BrOjt) St. nailUS milll.Ul ^g (CeSko) c. k. sodDjjsko zapriseženi cenilni mojster, odlikovan s c. k. avst državnim triom, 8 zlalnirni in srebrnimi medajlami razstav; osnovana 1. 188/ j razpoSiljatev po vseh svetovnih krajih; moj cenik je 2(10 strani velik in obsega čez 3.000 podob ter se pošlje na zahtevo vsa-629 komur zastonj in franko. JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt Krepki, mladi delavci za zemljška dela *^g se sprejmejo za dobro plačo pri „bager"- podjetju (Bagger- und Abraumbetrieb) firme I3c5b- B©raa.d.t v Voitsbergu-Zungtalu. 148 Redka priložnost za kupiti! "9 Posestvo 12 oralov skupaj, obstoji iz sadonos-nikov (krme za tri krave) njiv, vinograd, eden bukov, hrastov in smrekov gozd za podirati, hiša iz vsem gospodarskim in vinogradnim poslopjem in spravo, vse v dobrem stanu. Oddaljeno 5 minut od komisiske ceste in 40 minut od okrajnega glavarstva, se zavoljo starosti posestnika za 2000 gold, proda in lahko vstane 1500 gold. vknjiženih. Bližnejša poročila da Vincenc Prešern, posestnik v Poličanah na rfpod Štajerskem. Gostilna z mesarijo ----- prodajalna žganja, na glavni cesti, v večjem kraju mariborske okolice, Živinski in svinjski hlevi, sobe za tujce, vrtovi, kegljišče, polja se takoj daje v najem ali proda. Potrebni kapital 6.000 do 8000 gold., drugo ostane lahko vknjiženo. Pismena vpraSanje na „F. 600" poste restante, Maribor. Zalivala in priporočila. Podpisani se prisrčno zahvaljuje vsem p. n. odjemalcem, ki so v teku 15 let mojega službovanja pri gospodu Huallencu mi izkazovali naklonjenost ter so obiskovali trgovino mojega dosedanjega gospoda. Priporočam se odslej slavnemu občinstvu v trgovini g. Eck=Weg:schaider=ja. Radgona, 27. marca 1907. Franc Drevenschek, 142 vodja trgovine. W83T Jajca TfcR kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz, naku-povalec jajc v Ptuju (Rossmanova hiša blizo posojilnice) in v Središču (Dečkova hiša). 25 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je aova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj razlaga. Ysakdo pa tae tudi tam oblati, vrtati in apahati i. t d. tg Pozor! če želite trgovino, obrt ali realijo kakor h&tel, vilo, gostilno, graščino, opekarno, zdra-višče prodati, ali ako iščete na posodo ali sodelovanja pri kakem podjetju, se obrnite zaupno do veleznane firme „Intern. Geschafts-courier"; Centrale Graz, Elisabethstr. 6. Podjetje je prvo v tej stroki. Glavni zastopnik pride te dni sem. Ce se hočete z njim brezplačno posvetovati, prosimo da nas takoj obvestite. 31 Mešana trgovina z krčmo novo zidana hiša, 13 stanovalnih sob, 2 prodajalna lokala, 1 magacin, 2 kleti, vse s pohištvom, vodovod tudi v 1. nadstropju, travniki, vrti, gozd (okoli 10 oralov) v trgu Grifen na Koroškem se vsled družinskih razmer proda ali daje v najem. Jako dobro stališče, ki je primerno za poletne izletnike, tudi za zgradbo železniške zveze sv. Paul, Grifen, Celovec. Hišna cena gold. 12.000. Polovica ostane lahko vknjižena. Najemnina od cele hiše letno 450 gold. Najame se tudi lahko prodajalne prostore z potrebnimi sobami same. Naravnost se vpraša pri Mariji Lutschounig, posestnici v trgu Grifen na Koroškem. 139 *ot;ecxxxx;ooo<*oooooo»* Dobri delai proti lepi plači dobijo trajno delo v RUDOLF HOLZE v Sv. Lovrenci nad Mariborom. Umetni mlin in . . .1 .....črna pekaij na Sp. Štajerskem se radi druzega podjetj ceni in pod ugodnimi pogoji proda; pel je primerno za druge industrijske namen«! ima vodne sile in je okolica bogata ual Vpraša se pri upravi tega lista. „S(ajerc" i petek, datin naslednje Naročnina »tro-Ogrsko leto 3 kron | četrt leta za NemC-i). celo leto Ameriko p za drugo ir računi narc rom na vi nine. Naro dati naprej Številke se 6 Uredništvu ništvo se Ptuju, gle slopje Prodajalci -J dobijo «j. kupce!!! za prodaje vseh vrst, fabnke, vile, penzijot posestva, mline, ceglarne, hotele, gostilne,* J$, ska posestva itd. samo po prvorazrednem, t iffinr reelnem in kulantaem podjetja ter trjLj m a jeziku realitetami ■ ■ JC&IB.U Centrala: Dunaj V. Schonbrunnersl n na šegs tisk Zahtevajte brezplačni obisk glede razgovora in ogleda, naš zastopnik itak v kratkem tukaj. NB. Opozarjamo ^ stvo zlasti nato, da nas ne zamenja z drugimi manj ^^M podjetji. Vsak e (deset; brestuji se vrn« Jj lahko _>l»ča taki Najboljša >n najcerjejša 12:1 ■ Društv Semena Binarni tet vseh vrst samo pri I ___,_,_ Adolf Sellinschegq v Ptuju J/M *amore '»»jati vsa nudil Edino pristen je Thierryjev balsi 7. zeleno varstveno znamko 1: 12 majhnih ali U dvo;naiih slel Res, š' ali vehka specijalna steklenicaL.:—,: a_0j tentnim zaklopom K 5- lu™1 8rea Thierryjevo centifolijsko maiiBti posan za vse Se za tako stare rane, n nklnniin poškodbe itd. 2 lončka K 8 60. Fi. se samo po povzetju ali denar iiitl najnma Te dve domaČi zdravili ste ko: neizbrig boljši splošnoznani in startillii. :n Naslavlja naj se na "^ '" ° lekarnarja A. Thierry v Prtjia in dež Zaloga po skoro vseh lekarnah. i»drznpjf ice s tisocnzvrnih zahvalnih pisea^. - stonj in poštnine prosto, Pg& CaSOj -računati! Tog. 2Zas3jccLlr, ^t*canimi trgovina a Specerijo, materijalom, ^Tf-ng:^ neljito ir V dež« na Orn blagom. Priporočam. Za velikonoč: najfinejše moke, rozine, Weinbeeren, orehe, med, maslo, kvas. Za pomladno if je 2e p vse vrste ser%o je, da deteljo, travo, Bl0?en8ki in druga sen B me napa BC" Peljem le dobro blago po najnižjih cenah in eb . ' , vedno reelno, dobro postrežbo; Omenim še. da se nahaju 16 teda govina le v lastni hiši, kjer je bila preje glavna '»hrbtno _________________________________________________.{lom in ■ M£~ KOMI *7Kjrj? se sprejme takoj ali pozneje kot prvi v trno okrca z mešanim blagom na deželi; zmožen mjjt^ fa ;{ nemščine in slovenščine tudi v pisavi, bitijpto y lj priden in že starejši. — Istotam se if. Tam k natakarico na račun. Ponndbe sprejema ^tne po ništvo .Štajerca" pod „5000" do 20. marc»jej0 p0 10. . . Tisk: W. Blanke v l