Učiteljski tovariš
Stanovsko poliiiško glasilo J. U- l/. — sekcije sta dravsko banovino v Ljubljani
1	Jfc M — — >rL	«»	...... Uredništvo In Upravat Ljubljana. Franiiikansku ulica t/J. Rokopisov ne vraituno. Nefrankiranlh pisem ne »prejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letom
rlc5cCllU JJmM1LP%JIM ''m"! Uat/CIU« = 60 Din s« inoe.mstvo 80 Din. Člani eekcije J. U. U. plalaje Ust m ilanarino. Otiasi po ceniku in dogovoru, davek poeebe. Poit.iek.raL 11.1 S3. Telefon 3112
Naša
sreska druStva
Tudi sreskim društvom je potekla triletna poslovna doba in meseca septembra in oktobra bodo imela svoje občne zbore. Ob tej priliki je prav spregovoriti nekaj besed o delu pri sreskih društvih. Mnogo se je sicer že govorilo in pisalo o tem vprašanju, vendar ni nikoli preveč, pač pa se še vedno stalno opaža potreba novih navodil — novih pobud. Posebno je to potrebno ob letošnjem vstopu v novo poslovno dobo naših najvažnejših orga-nizačnih edinic. Zavedati se moramo, da so sreska društva in njihovo članstvo temelj naše stanovske organizacije. Ako spoznamo to dejstvo, tedaj bo vsakomur razumljivo, da moramo posvečati največjo pozornost svojim sreskim društvom in vzgoji članstva k pravi in iskreni stanovski zavednosti.
Naše Odruženje naj stopi v novo dobo svojega razvoja, v novo dobo svojega delovanja. To želimo mi vsi, in če hočemo, da bodo te naše želje uresničene, tedaj moramo ustvariti novo dobo društvenega življenja najprej pri svojih sreskih društvih, stebrih in najvažnejših sestavnih delih našega udruženja. In če bomo imeli resno voljo, če bomo le del svoje agilnosti, ki jo izkazujemo vsepovsod, pokazali tudi v svoji lastni stanovski organizaciji, tedaj bomo popolnoma uspeli.
Nova triletna upravna doba je pred nami. V tej dobi moramo skušati realizirati vse one probleme, ki so našemu stanu kot celoti najnujnejše potrebni. Popolna izvedba članske zaščite, stalnost na službenem mestu, uvedba modernega disciplinskega postopka tudi za učiteljstvo, ukinitev redukcij prejemkov in uveljavljenje načela, za enako delo enako plačilo, vse to so problemi, ki ne zanimajo samo posamezne naše sekcije in centralno vodstvo našega udruženja, marveč zadevajo vsakega našega člana, zadevajo vsakega učitelja. Vsled tega se mora vsak posamezni član zanimati za ta vprašanja ter pokazati največjo aktivnost in agilnost za njihovo rešitev. Toda ta agilnost naj se pokaže na društvenih zborovanjih v dobro premišljenih sklepih in v delu za čim boljši uspeh naših skupnih prizadevanj.
Pri društvenih zborovanjih, ki jih imamo za vsako društvo dovoljenih letno pet, se lahko neizmerno mnogo naredi v korist celokupnega stanu, a lahko se tudi mnogo greši proti skupnim interesom. Ali bo delo po društvih koristilo ali škodovalo celokupnemu našemu stanu, vse to je odvisno od članstva. Vsled tega se bodo morali novoizvoljeni društveni odbori zavedati dejstva, da ima vodstvo naše organizacije, ki je nadstrankarska sta-novsko-politična korporacija, zelo težko stališče pri reševanju vprašanj, ki zadevajo nas vse. To stališče mu more olajšati edinole eno-dušen in složen nastop sreskih društev ob sodelovanju vsega članstva. Vsi mi pa moramo biti prepričani, da bo dosegla naša organizacija le tedaj popolne uspehe, če se bo mogel naš centralni odbor naslanjati na kompaktnost in stanovsko-organizačno zavest svojega članstva. Le ta zavest odborov in to prepričanje članstva more biti jamstvo, da bo naše udruže-nie res stopilo v novo dobo svojega delovanja, ki naj dovede do uresničenja vseh naših teženj.
Vsa gornja razmotrivanja nas privedejo do zaključka, da bo vzgoia članstva k stanovski in organizačni zavesti in solidarnosti ena izmed glavnih, dasi v bistvu zelo starih, društvenih nalog, ki jo bodo morali upoštevati novoizvoljeni društveni odbori. Vedno in vedno razpravljamo o tem vprašanju, in dasi-ravno smo ravno v naši organizaciji dosegli v tem pogledu, v primeru z drugimi organizacijami, prav lepe uspehe, vendar popolnih uspehov nismo dosegli, a doseči jih, to nam bodi ideal, to nam bodi smoter. Če dosežemo med svojim članstvom popolno stanovsko in orga-nizačno zavest, tedaj bo imelo vodstvo lahko stališče in prizadevanju realizirati naše skupne želje, naše skupne zahteve, ne bo več na poti nešteto zaprek. Do tega nas vodi edinole sloga in soglasnost, ki naj tvorita temelj novemu delu v naših sreskih društvih.
Društvena zborovanja so posvečena nadaljnji učiteljski izobrazbi in so ravno radi tega dejstva od strani prosvetne oblasti dovoljena. Poleg pedagoških predavanj in navodil za narodno prosvečivanje so na dnevnem redu vedno tudi stanovska vprašanja. Tem vprašanjem pa se mora v bodoče priključiti vedno tudi vprašanje gospodarske povzdige učiteljskega stanu. Učitelj je bil, je in bo idealen in agilen delavec pri vseh ustanovah, ki služijo kulturnemu in gospodarskemu napredku naroda. Nikoli pa ni pokazalo učiteljstvo tako velike agilnosti in idealizma, ko je šlo za utrjevanje gospodarskih temeljev lastnega stanovskega udruženja.
Učiteljska organizacija je ravno v dravski banovini zelo dobro izvedena, dasi imamo še nekai učiteljstva, ki stoji izven naših vrst. Vendar moramo ugotoviti, da je odstotek neorganiziranega učiteljstva v dravski banovini najmanjši. Tudi gospodarskih ustanov imamo nekaj, vendar je naša dolžnost, da te gospodarske ustanove močno fundiramo in jih dvignemo tako, da nam bodo v čast in ponos. In
s tem nastaja zopet nova naloga za bodoče odbore sreskih društev.
V prihodnjem letu bomo morali eno izmed prvih zborovanj posvetiti našim gospodarskim podjetjem. Na tem zborovanju bo treba podati članstvu povsem jasno sliko o stanju vseh teh podjetij in zainteresirati članstvo za sodelovanje, za pristop, za agitacijo in za vso moralno oporo, ki jo more edino članstvo nuditi tem podjetjem. Ako bo učiteljstvo prišlo do spoznanja, kako nujno so nam potrebne gospodarske ustanove, ako se bo začelo zavedati, da je edino pravilno, če s svojim pristopom in s svojim sodelovanjem pomaga tudi gospodarskim ustanovam lastnega stanu, tedaj bomo lahko s ponosom pokazali na najboljšo
svojo organizacijo in bomo ne le upravičeno, marveč z gotovostjo lahko pričakovali od nje lepih uspehov.
Naša organizacija stopa v novo dobo, smo gori omenili, a da bo to resnica, da bo ta nova doba pokazala tudi uspehe, moramo pristopiti k sodelovanju vsi. Če se bodo društveni odbori zavedali svojih dolžnosti in pričeli z resnim delom, če bo to delo vzbudilo pri članstvu zanimanje, da bo tudi samo začelo z agilnim in idealnim sodelovanjem za skupne interese vsega učiteljskega stanu, če bo vladala med vsem našim članstvom prava sloga in vsestranska volja do dela, tedaj smemo pričakovati, da bo naše udruženje tako, kakršnega si ga vsi iskreni člani želijo.	—ž.
Ob novem Šolskem letu
Po dvomesečnem odmoru se je zopet odprlo okrog 900 prosvetnih domov, kamor hiti dan na dan okrog 180.000 dece, da si bistri um in blaži srce. Lepo število narodnega podmladka je to, ki ga vzgaja in poučuje okrog 3500 učiteljev. Znatno število požrtvovalnih in vnetih delavcev, ki jim je pri srcu blagor mladine, upa naše bodočnosti.
Ogromno je delo, težke in odgovorne naloge so naložene na ramena učiteljev-vzgo-jiteljev. Z veseljem in zanosom hite med življenja polno deco v zavesti, da jim je izročen najdražji zaklad naroda, ki danes bolj ko kdaj potrebuje zdravega zavednega in zna-čajnega naraščaja, prepojenega iskrene ljubezni do svojega kralja, države in naroda. , Odgovornosti polno nalogo vrši učiteljstvo s požrtvovalnostjo, ponosom in veseljem, čeprav je združeno to delo z mnogimi težavami in ovirami, nastalimi zaradi današnje gospodarske depresije, ki ni prizanesla s svojimi posledicami niti narodni šoli.
Krivično bi bilo, ako ne bi poudarjali, da imajo vsi, ki jim je izročena skrb za procvit in napredek naše narodne šole, dobro voljo in resne skrbi za odpomoč neprilikam, toda njih dobra prizadevanja ne morejo odstraniti zlih posledic, ki ovirajo in onemogočajo povoljen razmah narodne šole.
Pomanjkanje učiteljev je bilo ob zaključku lanskega šolskega leta prav občutno, ker ni bilo finančne možnosti za popolnitev praznih službenih mest. Po vsej verjetnosti smemo pričakovati, da bodo prilike v bodočem šolskem letu ugodnejše. 2e sedaj je nameščenih lepo število novih učiteljev in učiteljic. Gospod minister prosvete pa je na letošnji skupščini JUU obljubil nove namestitve. Upanje imamo, da bodo v tekočem letu izpopolnjene vsaj največje vrzeli, da bo omogočeno redno in nemoteno delo.
Mladi in krepki, dela željni učitelji so že in še bodo popolnili naše razredčene vrste in ojačili naše sile. da bo uspeh v tekočem šolskem letu tem lepši. Od koga naj pričakujemo novih podvigov, če ne od mladih, dobro izšolanih in dela težko čakajočih mladih učiteljev in učiteljic.
Zdi pa se, da javljeni prirastek še ne bo povsem zadostoval. Leto za letom moramo računati tudi na odpad, saj se dosluženi. utrujeni in izčrpani dan za dnem poslavljajo iz naših vrst. Vendar so dosedanje namestitve in obljube za učiteljstvo razveseljive. Vidimo, da smo v pogledu nameščanj prebrodili najtežje, da se nam in naši narodni šoli obetajo v tem pogledu lepši časi.
Pojavljajo pa se pri našem šolstvu nove težkoče. Prilike, ki ovirajo gospodarski razmah, ne dovoljujejo dovoljnih investicij za zidanje in razširjanje naših šol, čeprav primanjkuje na mnogih šolah zdravih in prostornih učnih sob. Nimamo točnih podatkov, vendar na podlagi poročil iz lanskega leta lahko trdimo. da primanjkuje na naših narodnih šolah nad 900 učilnic. Temu nedostatku smo se začasno ognili s tem, da se upravlja velika večina učnih sob za dva razreda, kar pa je seveda kvarno za napredek in zdravje šolske mladine, pa tudi za učiteljstvo.
Zaradi pomanjkanja učnih sob so na mnogih šolah prenapolnjeni razredi. Marsikje bi bilo nujno potrebno otvoriti nove oddelke, ter dati učencem in učiteljem možnost do večjega razmaha. Ako ne bo mogoče kmalu odpraviti vsaj najnujnejših nedostatkov. se je bati, da bo vsaj na nekaterih šolah pouk nazadoval, da bo vzgoja trpela in bo zdravje otrok in učiteljstva resno ogroženo. So primeri, ko je v enem razredu 60—70 in več otrok. So pa tudi šole s preko 100 otroki za enega učitelja.
Mnenja smo, da bi bilo treba v takih primerih vsaj za prvo silo izdatne podpore večjih edinic, da se pomaga šibkejšim in ubož-nejšim občinam do istih dobrin, katerih so deležne gospodarsko močnejše. Banovina pomaga po svojih razpoložljivih sredstvih, so pa ta sredstva za toliko potreb premajhna.
Gospodarstvo pri naših narodnih šolah je v obče dobro. Krajevni šolski odbori se v obče zavedajo svojih nalog. Današnje gospodarske težkoče občin pa so jačje in leto za letom krčijo šolske proračune, posebno v gospodarsko šibkejših krajih. Zavedamo se, da pri občni štednji in skrbi za uravnovešenje občinskega gospodarstva ne more imeti šola
izjemnega stališča. Toda predaleč ne smemo, sicer se je bati, da bodo naše šole na vseh pripomočkih in potrebščinah tako obubožale, da bo izgubo težko popraviti.
Posebno naj tu opozorimo na podporo in pomoč, ki je potrebna revnim otrokom, ki jim starši pri najboljši volji in skrbi za njih napredek ne morejo pomagati. Ne le. da je v takih primerih otrok oškodovan za blagodat pouka, ovirano je s tem tudi šolsko delo in seveda tudi uspeh. Odgovorni činitelji pa morajo skrbeti, da bo šolska mladina oskrbljena vsaj z najpotrebnejšimi pripomočki pri šolskem delu.
Veliko se je v teh časih že storilo na ka-ritativnem polju, bi se li ne dalo pomoči tudi
revni, pridni in pouka željni mladini? Dobrodelna akcija mora priskočiti potrebni mladini na pomoč s potrebnimi učili. Vsem, ki so dobre volje in imajo srce za učečo se mladino naj veljajo te besede. Prepričani so lahko, da bodo naložili svoj prispevek na visoke obresti, ki jih bo donašal narodu dobro odgojeni in izobražen naraščaj.
Pregovor pravi, da se presit ne uči rad, mislim pa, da tudi lačnemu ne gre rado v glavo. In prav v današnjih časih ne manjka po mestih in delavskih krajih, pa tudi ne na kmetih otrok, ki čutijo pomanjkanje hrane pa tudi obleke. Z bližajočo se zimo ne more pustiti učiteljstvo tega vprašanja v nemar, saj je tako tesno zvezano z zdravim razvojem izročene mu mladine in njenim uspešnim delom.
Ob vsakoletnem sklepu šol pišejo kritike o dosežnih uspehih in razglabljajo o vzrokih neuspehov. Do sedaj so se te razprave omejile ponajveč na srednje in strokovne šole. Vemo pa, da niso prirasle tudi našim narodnim šolam. Prikazani in še drugi pojavi so tako važni, da smo jih morali navesti za trezno presojo učiteljevega dela. Ker pa je po toči prepozno zvoniti, smo čutili za svojo dolžnost, predočiti vsaj nekatere in to glavne činitelje, ki ovirajo učteljstvo pri vzgoji in izobrazbi mladine.
Narodna šola je izobraževalnica vsega naroda, zato je potrebno, da o tej zadevi razmišljamo in razpravljamo vsi, ki nam je mar dobro vzgojenega in za življenjski boj dobro pripravljenega človeka, saj je od dobre vzgoje in dobrega pouka našega naraščaja odvisna bodočnost naroda.
Učiteljstvo za kmetsko prosveto
IDEJNI TEČAJ ZA UČITELJE KMETSKO NADALJEVALNIH ŠOL
Na tečaju, ki se je vršil od 1. do 11. avgusta t. 1. v Mariboru, so se že šestič sestali v Vinarski in sadjarski šoli učitelji, da si na-bero ob vsebinsko bogatih referatih predavateljev novih pobud za delo med narodom, oso-bito za delo na kmetsko nadaljevalnih šolah. Od okoli 70 prosilcev je moglo biti sprejetih vsled gmotnih ozirov le 35. Veliko število prosilcev pa je znamenje, kako pravilno se zaveda učiteljstvo dejstva, da je v pravilni rešitvi kmetskega vprašanja tudi rešitev nacionalnega, gospodarskega in kulturnega vprašanja naše države.
Šolski svetnik g. Krošl Jože je vodil tečajnike tudi na ekskurzijo na Falo, v Ruše in v mariborsko tekstilno.tvornico; bil je sploh duša vsega tečaja in vsem povsod zvest vodnik in kakor tovariš med tovariši skozi ves tečaj. G. dr. Baš je tečajnikom razkazoval mariborski muzej in jih uvajal v pravilno gledanje razstavljenih predmetov s posebnim ozirom na ponazorovanje narodopisne snovi, o kateri je predaval.
Ravnatelj šole g. Priol Josip, ki je bil s svojim jedrnatim in toplim nagovorom otvoril tečaj, je s profesorjem Šiftarjem in drugimi strokovnjaki na šoli požrtvovalno vodil tečajnike po vzorno urejenem posestvu »Vinarske
Udeleženci tečaja.
Predavali so sledeči gospodje: dr. Baš Fran o narodopisju; šol. upr. Doberšek Kari o socialnem skrbstvu; šol. upr. Gosak Josip o učni snovi v glavnih obrisih, o metodi pouka in o učnih pripomočkih; ing. Jelačin Ivo o novih smereh za strokovno izobrazbo kmetske mladine; šol. svetnik Krošl Jože o kmetstvu in o njegovem pomenu za zdrav organizem države in človeške družbe, o bistvu kmetskega stanu ter o pravilniku za kmetske nadaljevalne šole; šol. upr. Petrovič Fran o problemih kmetske občine; dr. Pivko Ljudevit o Sokolstvu; ing. Simonič Primož o narodnem, posebej še o_ našem kmetskem gospodarstvu; dipl. agr. Šiftar Emerik o zadružništvu ter šef higien. zavoda dr. Vrtovec Josip o zdravstvu in o hi-gijeni vasi.
Na tečaju so pa bili sledeči učitelji: Bab-nik Ivan, Beloglavec Vilko, Bevc Maks, Bizjan Fran, Burja Rihard, Cotman Alojz, Delcott Ciril, Gerdol Ivan, Golja Anton, Hartman Janez, Horvat Božidar, Jaut Radovan, Kerkoč Anton, Kocuvan Adolf, Kopriva Alfonz, Kra-vos Avgust, Malešič Janko, Medveš Anton, Mesarič Andrej, Mihelič Ivo, Meško Jakob, Nabergoj Danilo, Pirnat Janez, Poredoš Štefan, Solar Fran, Sotošek Zdravko, Tomišič Živko, Twrdy Maks, Vertačnik Milan, Vodnik Ignac, Winkler Venceslav, Zorn Jože, Zupančič Rudolf in Živko Janko.
in sadjarske šole«, ki je ne le s svojo idilično lego sredi sadovnjakov in goric, ampak tudi s svojo gostoljubno oskrbo in pozornostjo ravnateljstva, kakor vsega osobja nudila najboljše.
Tečaj jc počastil s svojo navzočnostjo tudi načelnik kmetijskega oddelka banske uprave g. ing. Zidanšek Josip, ki je ob tej priliki imel daljši nagovor, v katerem je posebno poudarjal vzgojo kmetske zavesti in samopomoči; posebno pri kmetski mladini, vzgojo hotenja po aktivnem sodelovanju pri naših gospodarskih organizacijah in zanimanja pri vseh splošnih vprašanjih.
Razen predavanj, ekskurzij in oskrbe pa je bilo tudi ono enajstdnevno sožitje tovarišev iz vseh predelov Slovenije z vsemi živahnimi medsebojnimi debatami in z onimi s predavatelji. od katerih so bili posebno gg. Gosak, Krošl, Šiftar in dr. Vrtovec vedno okupirani med odmori, posebno od mlajših tečajnikov, tudi važen del tečaja. Kajti medsebojno spoznavanje tovarišev, ki imajo enake in slične borbe v zasebnem in v javnem življenju in delu, morda daleč osamljeni od kulturnih središč, daje zopet novih sil in vztrajnejšo borbenost. Morda bi se prihodnjič to sožitje in debate kot pravo delovno občestvo dalo izrabiti za vedno večji efekt tečajev, kakor je uvodoma v svojem predavanju poudaril tudi
vodja tečaja šol. svetnik g. Krošl. Prav bi bilo, da se v tem oziru oglasijo s kakim tozadevnim člankom bivši tečajniki in s tem pomagajo naši banski upravi, ki ji gre prva hvala za iz-borno organizacijo in uspeh teh tečajev, ki tudi potrjujejo vsako leto bolj, da upravičeno smatramo za pravilno smer, po kateri hodimo in bomo hodili s sedanjimi kmetsko-nadalje-valnim šolami za gospodarski in s tem kulturni dvig naše vasi, našega kmetskega stanu.
Tečajnik.
ŠTIRI TEDNE V GOSPODINJSKI ŠOLI
Zadnji »Učit. Tovariš« pred počitnicami je prinesel objavo kr. banske uprave, da se vrši od 6. do 31. avgusta praktični gospodinjski tečaj za voditeljice na gospodinjsko-nadalje-valnih šolah. Na podlagi te objave so prizadete učiteljice odpremile svoje prošnje. In tako smo se 6. avgusta sešle od vseh strani: od skrajnega severa, Dravograda in Libelič, pa do solnčnega Semiča, od ponosnih Lesc in visoke Sorice, pa do Ivanjkovcev in Kapce v Panonski ravani.
Že na šentjurski postaji smo se delno spoznale in avtotaksi nas je popeljal skozi prijazen trg do banovinske gospodinjske šole. Za 11. uro je bil določen oficielen sprejem. Razdelili so nas na tri skupine: V prvi so kuharice, v drugi hišne, v tretji pa zunanje, ki odidejo na vrt in v hlev. Tako se je pričelo vsakdanje odmerjeno delo. Od štirih zjutraj do poznega mraka vsaka vestna in vztrajna pri svojem opravilu. Ena je pokazala več ročnosti in razumevanja za stvar nego druga. Od prefriganega kuharskega recepta, do zakrknjenega madeža na belem klobuku ali Mimini ruti, vse je šlo gladko izpod naših rok. Tudi »Mura« in »Oliva« nista bili prehudi, samo da ne bi imeli onega sitnega repa. In ko je bilo treba pohiteti med rožice, so se vrstila vprašanja: »Kako je s podtaknjenci pelargonij in dalij, kako množite ševerije in primule, kako pre-zimite kane in hortenzije«, vse nam je bilo v mislih. Prepričana sem, da si bo marsikatera v kaki kočljivi vrtnarski zagati želela strokov-njaškega nasveta g. Korbarja. Poleg mlekarskih in drugih praks smo bile deležne tudi strokovnjaških in zanimivih predavanj gg. ravn. Petkovška, ing. Kropivška, Vardjana, gdč. Kolaričeve, predvsem pa voditeljice tečaja, izvrstne kuharske strokovnjakinje in varčne gospodinje ge. Knezove ter naše umne posredovalke in svetovalke gdč. Pleškove.
Med tečajem nas je obiskal tudi šol. svetnik g. Jože Krošl, ki nas je popeljal v izbranih besedah med kmetsko ljudstvo in nam pokazal pota in cilje v procvit gospodinjsko-nadalje-valnega šolstva.
Življenje nam je potekalo gladko, včasih bolj razposajeno-navihano, pa zopet bolj usmerjeno.
Zanimiva osebnost je postal Nacek, ki nam je vsak dan ob 11. uri prinašal željene pozdrave naših dragih domačih.
Proti koncu je marsikatero pogrela misel na izpit, ki se je vršil pod predsedstvom gosp. ing. Josipa Zidanška, načelnika kmet. oddelka. Trdna vera v zmago in vztrajno delo pa nas je popeljala gladko tudi preko istega.
Z iskrenim veseljem in globoko hvaležnostjo se bomo spominjale vseh naših gg. predavateljic in predavateljev, zlasti pa kraljevske banske uprave, ki je omogočila naš tečaj. Med tovarišicami pa se je spletla nit ljubezni, ki se bo še utrdila pri večkratnem snidenju na občestvih.
Gospodinjskega tečaja za učiteljice go-spodinjsko-nadaljevalnih šol so se udeležile sledeče učiteljice: Cverlin Agneza, Dobje, Slivnica pri Celju; Cander Julka, Hrastnik;
35 letnica mature
(1899.—1934.)
Govoril Z. M. Črnovrški.
Navada je, da zbere poveljnik po dolgotrajnem boju svoje borce, da jih prešteje, koliko mu jih je še ostalo in jih pohvali za njih delo. Tako bi tudi nas moral sklicati po 35 letnem stanovskem delovanju in boju naš dobri poveljnik, razrednik in profesor Ivan Macher, pa mu ni bilo usojeno, padel je sam že pred leti
Sklicali smo se, — kakor smo že vajeni
—	sami, da se vidimo in se pomenimo, kako smo se držali teh 35 let. Na pozorišče so prišli z »allegro« (« = 66!) koraki, z zakrivljenimi taktirkami oboroženi, z očali na nosu ali v žepu sledeči: tov. Rudolf Kalan iz Trbovelj, A. Kračman in Ig. Labemik iz Ljubljane, Jos. Lapajne iz Cerkelj, Ant. Mahkota iz Ljubljane, Z. Mikuš iz Brezovice. Al. Novak, Al. Ponikvar in Fric Repovš iz Ljubljane, Fr. Voglar iz Celja in Viljem Zirkelbach iz Primskovega.
V tem času smo sukali nad 6400 dni — uma svetle meče — m preganjali iz otroških glavic nevednost in porednost, nad 1640 dni pa smo prenašali po bojnih poljanah naram-nike in puške ali praskali s peresi po raznih vojaških pisarnah.
Ako računamo po 40 učencev na leto (imeli smo jih pa tudi po 60 in več!) pride na vsakega izmed nas nad 1 bataljon otrok, ki smo jim vzgajali in učili, naš letnik je »mu-štral« 4—5 regimentov otrok. Nismo tedaj zaman peli pred 35 leti učiteljiščniki: »Regiment po cesti gre!«
S ponosom se smemo ozreti na naš letnik; ne le, ker smo bili skrajno solidarni (in. pr. nihče ni vedel povedati g. direktorju H., kdo je dražil skozi razredno okno Jožeta, z »bridko« sabljo, kdo je pel »Polni luni« v Gradišču, ali da smo napravili na svojo roko majniški izlet v Št. Jurij pri Kranju itd. itd.)
—	temveč tudi zato, ker smo se »hrabro« držali učiteljskega stanu in uspešno delovali v šoli in za narod, razen treh tovarišev — vsi!
Cibej Marica, Lesce; Globočnik Justina, Kap-ca, Dolnja Lendava; Hude Ljudmila, Semič, Bela Krajina; Jereb Anka, Letuš, Savinjska dolina; Jurinec Emilija, Spodnja Kungota pri Mariboru; Kerkoč Marija, Št. Jošt nad Vrhniko; Kocjančič Vida, Roteče, Škofja Loka; Kurbus Ela, Sv. Križ pri Rog. Slatini; Mahnič Marica, Cerklje ob Krki; Malešič Pavla, Škoc-jan pri Mokronogu; Močnik Milena, Libeliče
Tov.. Anton Lenaršič je dosegel profesorsko čast, tov. Alojzij Novak je ravnatelj meščanske šole, tov. Jos. Lapajne je bil že šolski preglednik, razen dveh smo vsi šolski upravitelji, tov. Fric Repovš celo v Ljubljani, kjer je sedaj njegov namestnik tov. Ignac Labernik. Tov. Josip Lapajne je že mnogo let predsednik sres. učitelj, društva za srez Kranj, tov. Franc Voglar v Celju, tov. Z. M. — 4. leto za srez Ljubljana okolica, zahodni del. — Tov. striček Avgust Praprotnik je zamenjal šol. palico s trgovskim stanom, tov. Rihard Svetlič je bil uradnik ljubljanske elektrarne, tov. Kračman pa se je posvetil Marsu, pri katerem se je povzdignil do majorja. Tov. Jos. Lapajne in Fran Voglar se dosledno ravnata po pesmi: »Mi pa ostanemo... ne: kakor, ampak: kjer smo bli...!« in službujeta vseh 35 let na i6tem mestu.
Zal, da že krije prah in kosti sedmerih naših tovarišev črna zemlja. Ti so: Martin Tratnik, Rihard Svetlič, Ivan Kavčič, Leopold Marn, Leopold Morela, Ivan Riglar in Anton Lenarčič. — Koncem I. letnika je še umrl Anton Baznik.
Počastimo nje, kakor spomin naših dragih: ravnatelja Fr. Hubada in profesorjev Ivana Maherja, Jakoba Vodeba, Hallada, Orožna, kateheta Kržiča, Funtka, dr. Zupan-ca, Vesela in Šmidta.
Od blagopokojnih tovarišev nam je najbolj žal za Ant. Lenaršičem. ne le zato, ker je moral delati na učiteljišču matematične naloge in se učiti verouka in drugih prepo-trebnih znanosti skoro za nas vse, ampak tudi. ker je bil najizvrstnejši tovariš. Moder, marljiv kot mravlja, je bil 'tudi pozneje priljubljen pri učiteljih, profesorjih in — kar se mi zdi še največ vredno — med učenci in učiteljiščniki, ki so ga ljubili kot svojega očeta.
In glejte! Ta vzor-tovariš je bil najne-srečnejši oče! Od dveh otrok-sinov se je prvi, vseskozi odličen sin in dijak, ponesrečil kot abiturient na Triglavu, drugi sin pa je bil od rojstva bolan in še ta je umrl kmalu za bratom. Izguba obeh je pognala še blagega tovariša v grob. Predstavljajmo si vsako-
pri Dravogradu; Nendl Matilda, Dravograd; Pahor Marija, Sv. Duh, Rakek; Petkovšek Marija, Vrhnika; Primožič Terezija, Sorica nad Škof jo Loko; Rainer Meta, Braslovče; Sedov-nik Marija, Svetinje, Ivanjkovci; Serajnik Angela, Dovje, Mojstrana; Škufca Jožefa, Sv. Jurij pri Grosupljem; Štern Ana, Tinje, Slov. Bistrica; Štolfa Vida, Selca, Škofja Loka; Ur-bančič Justina, Ajdovec. Žužemberg. J. C.
dnevno neizmerno bol uboge matere-vdove ob skupnem grobu svojih predragih na pokopališču Sv. Križa.
Drugi, katerega smrt me je tudi hudo pretresla, je bil naš dobri Polde Marn. Ko so me 1. 1916. kot »felddiensttauglich« pognali iz »Offiziers-Aspiranten-Schule« v Gradcu, je imel solzne oči namesto mene, ki sem vedel, da bom moral v »fronto«, — on, zlata duša, za katerega sem znal, da pride kvečjemu v zasedeno ozemlje — in vendar je padel v Črni gori — zahrbtno ustreljen od avstrijskih zagrizencev —■ na sv. večer, zato ker se je potegoval za uboge črnogorske otroke. Zapustil je razen velike vrzeli v učiteljskem stanu še gospo — vdovo, z dvema otročiče-ma. — Obžalujemo tudi tov. Kavčiča, Svet-liča in Morelo, ki jih je pobrala jetika, tov. Tratnika pa pomladanski spanec na vrtu s svojo posledico. Riglar, naš ljubi Matevž, pa je umrl na posledicah vojne in ujetništva, iz katerega se je vračal kakor Odisej — iz Azije preko Ogrske. V Budimpešti so ga zaprli z nekaj tovariši oficirji-dobrovoljci kot talca za Bela - Kunove ogr. revolucionarje, ki so jih imeli vjete Rusi. Za vsakega tam ubitega Kunovca je bil ustreljen naš oficir. K sreči so Rusi omenjene ujetnike izpustili in tako se je mogel vrniti naš Riglar s tovariši domov.
Od 20 tovarišev maturantov 1. 1899. nas je sedaj živih še 13, razen tu navzočih še Avgust Praprotnik, trgovec v Lokvi pri Trstu in Lavo6lav Arko, učitelj v Mariboru.
Aktivnih nas je še 9. Obžalujemo tov. Frica Repovša, ki ga je nesrečni padec spravil v neljubi pokoj, tov. Lojze Ponikvar boleha tudi že 2 leti zaradi silovite reume, dva tovariša pa živita še — kot neučitelja.
Od profesorjev žive še gg. Črnivec, Ga-beršek, Dekleva, Verbič in Gerstner, katerim pošiljamo z naše 351etnice srčne pozdrave!
Današnji dan nam ne kaže le 351etnega dela in truda v šoli. trpljenja in lakote v vojski, temveč tudi obilo dela in bojev v iz-venšolskem delovanju, saj smo bili organisti in smo morali po 2—3krat orglati ob nedeljah in praznikih, ves advent in maj in s tem žrtvovati kar po vse počitnice. Treba je bilo
Pri ministrstvu prosvete in pri prosvetnih oddelkih banskih uprav morajo poslovati zdravniki kot strokovni šolsko-higienski referenti.
Pri delj enem šolskem pouku je misliti na zadostno prehrano otrok. Pozabiti pa se ne sme na preskrbo šol z zdravo pitno vodno napravo in s smotreno urejeno kopalno napravo, najbolje v obliki dovoljenega števila prh.
K vsaki šoli spada dovolj veliko dvorišče, igrišče, dnevnišče itd.
'V višjih razredih srednjih, učiteljskih, meščanskih, obrtnih in trgovskih šol mora biti higiena nele obvezni šolski predmet, marveč mora najti primerno mesto pri tečajnem diplomskem odn. završnem izpitu,
13.	H glavnim nalogam šolskega zdravnika spadajo:
a)	ugotovitev zdravstvenega stanja vseh učencev,
b)	tekoče nadzorstvo zdravstvenega stanja vseh bolnih in bolnosumnih učencev, in slednjič
c)	zdravstveno posvetovanje z učenci z ozirom na poklicno izbero.
V delokrog šolskega zdravnika spadajo: vsakoletne vrstne preiskave učencev, zdravstveno posvetovalne ure neposredno v šoli za učence, zdravstveno posvetovalni sestanki s starši, pregledovanje tako zvanih rodbinskih pol itd.
Šolski zdravnik mora stati v najožji zvezi z vsemi krajevnimi ustanovami in napravami, ki s užijo v tej ali oni obliki zatiranju jetike. Šolsko vodstvo mora naznaniti zdravniku vsakega jetičnega ali na jetiko sumljivega ucenca.
Šolski zdravnik ima sedež in glas ne Ic v krajevnem šolskem odboru marveč tudi pri zdravstvenih šolskih konferencah.
14.	Priporoča se oživotvorjenje skrbstvenih in oskrbovalnih naprav za tuberkulozo in po tuberkulozi ogroženo deco.
15.	Šolska izpričevala naj vsebujejo tudi oceno »snaga in čistota«. ki naj se vrednoti kakor ostali predmeti. Priporočajo se javne izkušnje z javnim priznanjem ne le iz fizične, marveč tudi iz zdravstveno - higienske izobrazbe.
16.	Periodično zdravstveno in skrbstveno nadzorstvo naj uživajo vajenci in sploh deca, stara izpod 14 let, zaposlena v tujih gospodinjstvih. Pod isto nadzorstvo (najbolje občinske skrbstvene sestre itd.), spada tudi deca, ki v rodbini ne uživa primerne in zadostne socialne, odgojne in vzgojne zaščite.
I . B A J Ž E L J
VESELE URE
so potrebne za vsako šolo in za vsakega razrednika v osnovni šoli. - Knjiga nam daje navodila za moderno telesno vzgojo v I. razredu.
Kar smo že dolgo pogrešali,
to smo sedaj dobili. - Naročila za knjigo sprejema UČITELJSKA TISKARNA v Ljubljani. - Cena broš. 24 Din, trdo vez. 30 Din
vežbati pevske zbore, pisati note, vse to za smešno nizke plače. Tovariš T. je imel v P. letno po 80 gld., tov. M. pa v Pr. po 20 mernikov pšenice in 20 mernikov ajde, kar pa je moral priberačiti od hiše do hiše. Ako je šel v počitnicah na vojaške vaje, je dobil manj, češ: saj ne orgla. Kmetic, ki je plačal kazen zaradi šol. zamud svojega otroka, ni dal— nič! V teku svoje službe smo tajniko-vali, blagajnikovali, predsedovali itd pri raznih društvih. Povsod je bilo dosti dela. pa — malo jela. Pa ne le, da smo žrtvovali dosti dragocenih ur, plačevali smo tudi članarine, nabavljati smo si morali sokolsko, gasilsko obleko. Vsaka seja. že celo vsaka prireditev nam je vzela več kot smo si zaslužili »privatno«. Trpel ni le naš mošnjiček, temveč tudi naše družine. Kadar so nastopile velike počitnice, nismo imeli drugega denarja kakor tistih par goldinarjev, kron ali dinarjev ki
nam navadno ostanejo od mesečne plače (če sploh ostanejo!). Tako nismo imeli nikoli skrbi, v katero letovišče, kopališče bi šli v počitnicah — letali smo lahko po pisarnah in po razinih dvoranah doma, kopali se lahko po domačih vodah in kotlinah, trdovratno držeč se načela: »Povsod dobro, doma najboljše!« — Pač, delali smo med vojno lepe »ture« po koroških, ogrskih in južno-tirolskih gorah (tov. Riglar si je ogledal »mimogrede« še Azijo!) — pa še prav poceni in lahko, saj smo bili prazni tako, da bi lahko z nami zapiskal.
In vendar smo danes veseli! Zakaj? _
Ker se zavedamo, da smo storili svojo dolžnost kot učitelji, kot očetje in državljani. Veseli smo, da smo srečno preplavali 35 let široko, globoko, dela in težav polno morje in srečno prispeli v pristan današnjega dne. Želim. da bi se mogli čimpreje prikopati v zasluženi pokoj in ga uživali vsaj polovico svoje službene dobe.
Zahvaljujoč se Vam za udeležbo, Vam kličem: »Hvala tovariši, da ste se vseh 35 let spominjali vezi tovarištva, ki smo jih spletli v 1. 1895.—1899., pojoč: »Da srca zvesta kakor zdaj, ostala bodo vekomaj!« — Želim, da bi ta vez tovarištva ostala med nami, ne le do — groba, temveč — res: »Vekomaj!«
Smernice za borbo proti tuberkulozi v šoli
(Iz resolucije protituberkuloznega kongresa.)
1.	Pred vstopom v poklicno izobraževanje in v poklicno vzgojevanje se morajo z uradnim izpričevalom o zdravstvenem stanju izkazati vse osebe, ki se posvete učiteljskemu poklicu kot učne moči na vseh javnih in zasebnih šolah, dalje na poklicnih in strokovnih zavodih in službi v internatih in v podobnih zavodih za vzgojo in odgojo mladine.
Zdravniško izpričevalo morajo predložiti vse osebe, ki se posvetijo poklicu: poklicnega učitelja, tehničnegla učitelja, športnega, telovadnega, plavalnega ali veslaškega učitelja, poklicu učenja za ortopedični pouk, poklicu učitelja v gluhonemnicah in zavodih za slepce, dalje poklicu vzgojitelja ali vzgojiteljice v otroških vrtcih in v podobnih ustanovah za mladino in splošno poklicu, kateri ima v katerikoli obliki neposredno stik z mladino.
2.	Neposredno ob vstopu v enega izmed zgoraj navedenih poklicev imajo vse naštete osebe predložiti tudi potrdilo učnega zavoda, kjer so se šolale, kakega zdravja so bile med poklicnim izobraževanjem.
Pri vseh, pod 1 naštetih osebah so potrebne posebne zdravstvene kartoteke, v katero se vpišejo nele dopusti, marveč tudi bo-lovanje in vzroki bolovanja, izstopa iz službe, odnosno smrti.
3.	Za vsako osebo, našteto v točki 1., alinea 2. pod II., dalje za vsakega učenca in za vse pomožne osebe (šolske sluge, prodajalce živil v šolah itd.), se mora izvršiti uradna preiskava, ako vsled pogoste bolezni iz-ostajajo od šolskega pouka, odnosno iz službe ali pa bolehajo na daljšo dobo trajajočih ali pa na pogosto se ponavljajočih afekcijah dihal. Uradno zdravniško preiskavo more zahtevati šolski, odnosno uradni zdravnik, dalje šolska oblast sama, v prvi vrsti pa pristojni ravnatelj, oz. upravitelj, odnosno za učence razredni učitelj.
K uradni zdravniški preiskavi se moreta po potrebi pritegniti tudi zdravnik strokovnjak za pljučne bolezni ter rentgenolog.
4.	Osebe, navedene v itočki 1. pod II., imajo moralno in službeno dolžnost, da v slučaju pojavljanja znakov, sumljivih za obolenje na j etiki poiščejo nemudoma zdravniško pomoč v svrho ugotovitve morebitnega obolenja na tuberkulozi in se podvržejo potrebnemu zdravljenju.
5.	Zdravniški preiskavi 6e imajo ob vstopu v službo in periodično med izvrševanjem službe podvreči nele vse učne osebe, marveč tudi vse pomožne osebe (šolski sluge, prodajalci živil v šolah itd.) in tudi svojci onih rodbini in oseb, ki stanujejo v skupnem gospodinjstvu z njimi v šolskem poslopju.
6.	Učne in pomožne osebe, ki bolehajo na kužni obliki plučne jetike ali na jeitiki jabolka, ne smejo biti zaposleni v šolskih prostorih. Učenci, bolni na navedeni obliki jetike, ne smejo posečati šolskega pouka. Na kužni obliki jetike bolne osebe pod točko i>.
pod II., se morajo odstraniti iz šolskega poslopja.
7.	Otroci iz rodbin z odprto jetiko smejo posečati otroške vrtce in podobne mladinske ustanove le, ako nosijo preko običajne dnevne obleke delovni plašček, ki se shranjuje in oskrbuje v zavodu.
Priporoča se oživotvorjenje posebnih otroških vrtcev za otroke iz okuženih rodbin in tudi za slabotno, po jetiki ogroženo deco s posebnim dnevnim redom (po vzorcu okrevališč, gozdnih šol itd.).
8.	Osebe, ozdravele od kužne oblike jetike pluč ali jabolka, 6e smejo povrniti v šolsko službo, odnosno v učni poklic, ako z uradnim zdravniškim izpričevalom dokažejo, da niso več nevarne za okolico. Tudi po vrnitvi v službo morajo 'te osebe vsako četrtletje predložiti zdravniško potrdilo, da so za okolico (glede jetičnega obolenja neopasne (preiskava pljunka, eventualno rentgenološka preiskava pluč).
Ta predpis velja tudi za osebe, ki se vrnejo v skupno gospodinjstvo v šolskem poslopju stanujočega učiteljskega ali pomožnega osebja.
9.	Z vidika uspešnega pobijanja jetike med učiteljstvom je nujna potreba, da se . osnuje zanj posebno bolezensko zavarovanje ali pa se mu omogoči pristop k enemu izmed že obstoječih socialno-zavarovalnih zavodov. Na tuberkulozi oboleli učitel j mora 52 tednov v neokrnjeni obliki prejemati vse svoje službene prejemke.
Učitelj, ki je za čas svojega službovanja obolel na jetiki in postal stalno nesposoben za izvrševanje službe, mora dobiti ne-glede na dobo službovanja in brez ozira na stalnost ali nestalnost pokojninski minimum, kateri naj do dovršenega 15. leta službovanja znaša najmanj 2/a zadnjih skupnih prejemkov.
10.	Šolski prostori se smejo uporabljati le v učne namene. Nikdar pa ne smejo služiti kot zasebno stanovanje, še manj pa predstavam, predavanjem itd. po zasebnih društvih, ki pa morajo poskrbeti za desinfekcijo uporabljenih prostorov.
11.	Za uspešno pobijanje jetike med učiteljstvom in šolsko mladino se mora obvezno prijaviti pri šolsko-zdravstveni oblasti vsak učenec, vsaka učna in pomožna oseba, pa tudi svojec poslednjih oseb, stanujoč v šolskem poslopju z njimi v skunnem gospodinjstvu, ako se pri njih ugotovi oblika odprte pljučne ali grgavčeve jetike. Isto velja tudi za osebe, ki se pečajo z oskrbo in skrbstvom mladine (dijaške gospodinje itd.).
12.	K uspešnemu pobijanju tuberkuloze v šolah spadajo: razbremenitev preobremenjenih šol in razredov, ustvarjanje higienskim zahtevam ustrezajočih šolskih prostorov, ustanavljanje šolskih poliklinik itd.
Vsaka šola mora stati brezpogojno pod nadzorstvom primerno izobraženega šolskega zdravnika.
Splošne vesti
—	Predsedstveni posli JUU. V ponedeljek 10. t. m. je odpotoval predsednik JUU in predsednik sekcije JUU za dravsko banovino tov. Ivan Dimnik v Beograd, da skupno s podpredsednikom tov. Dordem Mirkovom in To-dor Dimitrijevičem prevzame predsedstvene posle JUU. Do nadaljnjega bo vsa tr°Jlca skupno urejevala in vodila vse posle J L U v Beogradu. Članstvo opozarjamo, naj pisma or-ganizačno - stanovskega značaja ne naslavlja osebno na predsednika, temveč na pripadajoče organizačne instance, ker bodo na ta naein prej rešena in bo tajništvo pripravilo potrebne podatke in material za rešitev poedimh zadev. Naknadno bomo objavili, v katerem času bo predsednik navzoč na sekciji in kdaj bo na razpolago članstvu. Tudi v tem oziru prosimo članstvo, da se v prvi vrsti obrača na tajništvo sekcije, ki bo pojasnilo, ako je neobhodno potrebna intervencija pri predsedniku.
—	Četrtek, dne 6. septembra smo praznovali četrto obletnico bazoviške tragedije in počastil spomin bazoviških junakov, ki so s klicem: »Živela Jugoslavija!« žrtvovali svoje mlado življenje za svoje ideale. Ko se ob četrti obletnici klanjamo manom junaških žrtev, ne pozabimo bratov, za katere so oni umirali. •— Slava jim!
_Petnajstletnica osvobojenja Prekmurja.
Narodna društva v Lendavi priredijo ob priliki petnajstletnice osvobojenja Prekmurja narodno manifestacijo. Ker je ta prireditev velikega nacionalnega pomena za naše Prek-murje, opozarjamo nanjo vse učiteljstvo bližnjih učiteljskih društev, predvsem pa članstvo sreskih društev JUU za lendavski in murskosoboški srez, da se prireditve, ki bo 22. in 23. septembra t. 1. gotovo udeleži. Učiteljstvo, ki sodeluje vedno pri vseh nacionalnih prireditvah. naj tudi tu ne manjka. Prepričani smo, da bo naše članstvo na tej prireditvi častno zastopano.
—	Odkritje spominske plošče pesniku Jo-vanu Hraniloviču v Radatovičih. Na romantičnih Gorjancih v Radatovičih bo v nedeljo 23. septembra 1934 odkrita spominska plošča pesniku »Zumberačkih elegija« Jovanu Hraniloviču. — Letos poteče 10 let od njegove smrti. Kakor je naš Trdina ljubil Gorjance in njih slovenski del, tako je ljubil Hranilovič Zum-berak-Gorjance, saj je bil »žumberačke gore list...« Poznal je vse težave in siromaštvo ljudstva, poznal njih življenje in navade. In vse, kar je videl in slišal, saj je bil mnogo let župnik v Radatovičih, je izlil v svoje elegije. — Ne samo Zumberčani, tudi drugi pri-hite, da počaste spomin pesnika Zumberka. Skoro vse kulturne institucije Zagreba bodo poslale svoje delegate. Tudi Matica Srpska in Matica Slovenska se bosta po vsej verjetnosti odzvali pozivu Akcijskega odbora. Hranilovič .sicer ni po noklicu učitelj, vendar je bil Zum-berku še več nego učitelj! Zato pohitimo tudi mi učitelji na ta dan v Belo Krajino na lepe Gorjance in se spomnimo sina Žumberka. — Vse informacije daje tajnik Akcijskega odbora g. Kneževič, učitelj v Radatovičih.
—	Tovariši(ce) pripravniki(ce), posnemajte lansko leto v drž. službo sprejetega tovariša, ki je odhajajoč v službo izjavil, da si nabavi s prvo plačo »Ročni katalog«, ki mu bo najboljši in najcenejši svetovalec in varuh ne-prilik, ker vsebuje vse uredbe in zakonske predpise, navodila in obrazce, ki jih rabi v službi in izven nje. V stanovskem glasilu je či-tal v rubriki »Učiteljski pravnik«, koliko škodo so utrpeli nekateri tovariši, ki so se izognili »svetovalcu«. Novo sprejeti tovariši(ce)! Ali ste že naročili »Ročni katalog«? Ako ne, ne odlašajte, ker je predvideno, da poide letos naklada »Ročnega kataloga« prej kot prejšnja leta.
—	Krožek upokojenega učiteljstva v Mariboru je imel 6. t. m. svoj redni mesečni sestanek pri Koštomajki. Obisk je bil prav po-voljen. Udeležilo se ga je 28 tovarišev in tova-rišic. Vodja krožka tov. Ogorelec je obširneje poročal o gibanju raznih organizacij vseh drž. upokojencev v državi, ki se med seboj vedno bolj zbližujejo in že enotno nastopajo v dosego svojih stanovskih ciljev. Posebno agilno in iniciativno je mariborsko društvo drž. upokojencev, pri katerem vodstvu deluje prav marljivo več naših tovarišev in tovarišic. Od ustanovitve 12. jan. 1933 pa do danes je doseglo že 1019 plačujočih članov. Udejstvuje se po svojih močeh tudi na socialnem polju. V preteklem letu je obdarilo najrevnejše za božič s podporo v manjših zneskih. Letos hoče podpreti nekatere s kurivom. In morda bo še za božične darove kaj ostalo. — Odslej se bodo vršili redni mesečni sestanki vsak prvi četrtek pri Koštomajki. Če kakega tovariša ali tovarišico iz podeželja pripelje takrat pot v Maribor, naj poseti naše upokojence. Ne bo mu žal.
—	Esperanto poučuje po izkušeni metodi Jezikovna dopisna šola na Jesenicah. Vpisnina 10 Din, učnina mesečno samo 10 Din. Zahtevajte prospekt! Priložite znamko za odgovor!
XLV. REDNA VELIKA SKUPŠČINA
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bo v nedeljo, dne 16. septembra 1934. ob 11. uri dopoldne na Vrhniki v Sokolskem domu. Spored: 1. Predsedstvena poročila. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4., Poročilo nad-zorništva. 5. Volitev: a) predsednika, b) 15 članov v družbeno vodstvo. 6. Volitev nadzor-ništva (5 članov). 7. Volitev razsodišča (5 članov). 8. Proračun za leto 1934. 9. Slučajnosti. Vabimo učiteljstvo na to skupščino.
TEDEN RDEČEGA KRIŽA.
se s slavnostnimi zborovanji, ki jih prirede odbori društva na najprimernejši način po vsej državi. Teden je posvečen propagandi ideje Rdečega križa, nabiranju članov in zbiranju prispevkov. V tem tednu ne sme nobeno drugo društvo zbirati prispevkov niti imeti kakšnih prireditev, temveč samo sporazumno z Rdečim križem in za Rdeči križ. V tem tednu se bo pobirala taksa po 50 par od vsake vozne karte. Prav tako bomo plačevali za vsako poštno pošiljko poleg običajne frankature še 50 par takse z znamko Rdečega križa. Izvzete tudi niso vstopnice za gledališča in kinematografe ter druga javna podjetja za javno zabavo.
V item tednu naj se tudi Podmladek Rdečega križa najvidnejše udejstvuje pri vseh prireditvah občinskega odbora. Ako tega ni, naj Podmladek 6am organizira razne prireditve manifestacije in akademije. Ta teden naj se uporabi za predavanja o nacionalnem, vzgojnem in človekoljubnem pomenu, ki ga ima Podmladek Rdečega križa. Po vseh šolah naj se izvede organizacija šolskih odborov in razrednih pododborov.
—i Na lastno prošnjo so premeščeni z
ukazom Nj. Veličanstva kralja učitelji(ce):
Aničič Josip in Matilda iz Polšnika k Sv. Jakobu ob Savi (srez Ljubljana okolica), Apih Mara iz Hoč v Ljutomer, Berce Katarina iz Sv. Jakoba ob Savi v Ljubljano, Braz Franja iz Prevalj v Trbovlje-Vode, Burja Ludvik iz Kostanjevice v Izlake (srez litijski), Colja Alojzij iz Bele Cerkve v Prečno (srez novomeški), Čemi Viktor od Sv. Jurija v Markovce (Murska Sobota), Del Cott Ciril iz Razbora v Radvanje (Maribor desni breg), Deškovič Milan iz Bakovcev v Slivnico (Maribor d. b.), Grosman Ida od Sv. Duha na Stari gori k Sv. Juriju ob Ščavnici (ljutomerski).
Habič Anton in Justina iz Štor v Leše (radovljiški), Hari Beneš iz Tišine v Fokovce (Mur. Sobota), Janžekovič M. iz Slov. Bistrice v Kamnico (Maribor 1. br.), Jurečič Fran iz Šmarja-Sap na Vič pri Ljubljani, Kotnik Vili-boj in Pavla iz Lehna v Sv. Marjeto pod Ptujem, Kramar Draga iz Vranskega v Kamnico (Maribor 1. br.), Kumer Josipina iz Ribnice v Štore (celjski), Lazar Anton od Sv. Martina pri Vurbergu v Razvanje (Maribor d. br.), Lešnjak Marija iz Luč v Gorico (gornjegrad-,ski), Levstik Vlasta iz Krškega na Vič pri Ljubljani.
Majer Srečko iz Vurberga v Šoštanj, Mejak Teodora iz Toplic pri 'Zagorju k Sv. Petru pri Ljubljani, Mihelič Ivan iz Selc v Pre-dosle (kranjski), Perič Marija iz Kropivnika k sv. Križu (šmarski), Podlesnik Franica iz Spodnje Polskave v Ribnico na Pohorju, Po-renta Viktor iz Vitanja v Resnik (konjiški), Požar Vaclav iz Adlešičev k Sv. Petru (Novo mesto), Požar Metod in Pavla iz Bohinjske Bistrice k Sv. Petru v Savinjski dolini (celjski).
Rupnik Antonija od Sv. Eme v Slovensko Bistrico, Samec Fran iz Polja pri Muljavi k Sv. Marku pod Ptujem, Soban Marija iz Dob-lič v Podbrezje (kranjski), Soban josipina iz Domaševcev v Šmarje (Ljubljana okolica), So-re Amalija od Sv. Ožbalta v Loški potok (kočevski), Štele Cecilija iz Maribora v Guštanj (prevaljski), Troha Elza iz Ljutomera v Hoče (Maribor d. br.), Trošt Josip in Josipina iz Dobrovnika v Špitalič (konjiški), Tuta Herta iz Zaloga pri Komendi v Domžale (kamniški), Uhlir Marija iz Sodražice v Bohinjsko Bistrico, Uršič Zora v Krško, Višner Stanislava iz Črenševcev v Metliko, Voršič Henrika iz Trbovelj v Hajdino (ptujski), Zagažen Ivan od Sv. Jerneja v Rakovco (konjiški), Zajec Franja iz Črmošnjic v Št. Jernej (krški), Zaun-fuhs Julij ana iz Sv. Ane v Slov. goricah v Turnišče (dolnjelevdavski).
Ahčin Natalija iz Bevk v Ljubljano, Ver-den Franc iz Senožet v Zgornjo Šiško, Cerar Ivana iz Stogovcev v Hrušico (Ljubljana okolica), Debelak Ivana iz Št. Janža v Ribnico, Dragan Ljudmila v Ljubljano, Gande Pavla iz Novega mesta v Šmihel pri Novem mestu, Horvat Valerija iz Komende v Kamnik, Jane-žič Ema od Sv. Marka v Ormož, Jeraj Katarina iz Most v Ljubljano, Kerkoč Leonora iz Ligojne na Vrhniko, Kopriva Franja iz Loko-vice v Dobrniče (novomeški).
Osana Herma iz Sore v Ljubljano, Ora-žem Marija iz Ljubljane v Ribnico, Porenta Urša iz Grosupelj v Hrušico (Ljubljana okolica), Prah Roza iz Vuzenice v Črno (prevaljski), Rogel Stanislava iz Boštanja v Ljubljano. Rus Barica iz Domžal v Kamnik, Semen Pavla iz Lesc v Ljubljano, Šeme Helena iz So-strega v Ljubljano, Tavželj Aleksandra iz Griž v Petrovče (celjski), Turnšek Avrelija iz Doblič v Črnomelj, Ušeničnik Gizela iz Mengša v Domžale, Vizjak Marija iz Dobove v Brežice, Vovk Slava iz Stogovcev v Čatež (krški).
—i V drž. službo so sprejeti in postavljeni za učitelje(ce):
Adamič Marija v Ambrus (Novo mesto), Antonac Olga v Št. Vid pri Stični (Litija), Ba-gar Helena v Kramarovce (Murska Sobota), Bajlec Ivan v Zg. Sv. Kungoto (Maribor 1. br.), Balman Ivan v Moravče (Murska Sobota), Bem Amalija v Zali log (Šk. Loka), Bižal Ljudmila v Št. Ožbaldt (Dravograd), Blažič Andrej v Bakovce (Mur. Sobota), Božič Anton v Sv. Duhu na Ostrem vrhu (Maribor 1. br.). Božič Ema v Talčji vrh (Črnomelj), Bregar Ivan v Sv. Ožbalt ob Dravi (Dravograd), Celnar Marija k Sv. Marku (Ptuj), Cizelj Marija v Tu-njice (Kamnik), Čebular Danica v Vitanje (Konjice), Čič-Hafner Ivana v Planino (Črnomelj),
Čremožnik Marija v Vurberg (Ptuj), Dolanc Ana v bv. Andraž (Ptuj), Dolinšek Maksimi-ijan v Ribnico na Pohorju (Frevalje), Drove-nik Božidar v Bele Vode (blovenjgradec), Fer-linc Boris v Črenševce (L)ol. Lendava), Fister Franc k i>v. Trojici (Logatec), Gaber Alenčica v Sv. Andraž (blovenjgradec), Gril Celestina v Zavrč (Ftuj), (Jrobin Karoiina v Dobravce (Maribor d. br.), Haber Alojzij v Novo cerkev (Celje), Gruden Marija v Lipovce (Dol. Lendava), Horvat Antonija v Gornji grad (Gor. grad), Horvat Stanko v Serdico (Murska Sobota), Hotnar Marija v Sv. bolfenk na Kogu (Ptuj), Hut Ana v Boh. Sr. vas (Radovljica), Janul Milan v Lehen (Mar. d. br.), Jurko Zlata v Leskovec (Krško), Kastelic Rozalija v bodražico (Kočevje), Kaus Frida k Sv. Barbari (Ptuj). Klemene Ljudmila v Podzemelj (Metlika), Kobal Pavla k Sv. Duhu na Ostrem vrhu (Maribor 1. br.), Kosec Cirila v Podčetrtek (Šmarje), Kugler Miroslav v Talčji vrh (Črnomelj), Kulovec Franc v Kuzmo (Mur. Sobota"), Lavnč Bogomila v Radmožance (Dolnja Lendava), Lenščak Dušan v Zavrč (Ptuj), Levičar Pavla v Kapele (Brežice), Lisac Danica v Muto (Prevalje), Lokovšek Ivan v Frarh (Maribor, d. br.), Matjan Matko v Zabukovje (Brežice), Mercina Zdenka v Rovte (Logatec), Modic Helena v Smuko (Kočevje), Nahtigal Marjeta v Sv. Križ pri Lj. (Ljutomer), Pahner Leopold v Lepo njivo (Gornji grad), Onček Franjo v Tišino (Murska Sobota), Praznik Marija k Sv. Tomažu (Ptuj), Puhar Josip v Runeč (Ptuj), Ravnikar Marija v Preloko (Črnomelj), Reber-nik Karel v Vojnik (Celje), Rojic Joško v Šmarje pri Jel. (Šmarje pri Jelšah), Rozin Rozina v Domanjševce (Murska Sobota), Sedmak Primož v Kančevce (Murska Sobota), Seraj'-nik Beno v Št. Andraž (Ptuj), Silvester Vladi-slava v Št. Janž (Slovenjgradeč), Soklič Ivan v Galicijo (Celje), Sterniša Josipina v Podsredo (Brežice), Strehovec Ivan v Radatoviče (Metlika), Šašek Alojzij v Božakovo (Metlika), Še-mrl Cirila v Križe (Kranj), Šnajder Marija v Laze (Logatec), Špinder Dušan v Gornji grad (Gornji grad), Štempihar Elza v Fokovce (Mur. Sobota), Štukelj Tatjana v Črmošnjice (Novo mesto), Šušteršič Stanislava v Pišece (Brežice), Švarc Avgusta v Sv. Jurij (Maribor 1. br.), Švegelj Štefan v Beltince (Dolnja Lendava), Švigelj Angela v Prečno (Novo mesto), Turk Josip v Melince (D. Lendava), Ukmar Silva v Lipo (D. Lendava), Vaupot Viktor v Stari log (Kočevje), Vičič-Baloh Ana v Bočno (Gornji grad), Vipavec Viktor v Sv. Lenart (Mar. 1. br.), Vrbnjak Klara v Tržišče (Krško), Zidanik Ivan v Sv. Benedikt v SI. gor. (Mar. 1. br.), Žabkar Roza v Sv. Križ (Krško), Železnik Ignacij v Hodoš (M. Sobota) in Žitnik Gabrijela v Cirkovce (Ptuj).
Bezjak Josip v Črenjševcih; Založnik Nada v Mokronogu (srez krški), Zidarič Danica pri Sv. Miklavžu (ptujski), Zupanek Josip v Dobrni (celjski), Kovač Angela v Dobrepoljah (kočevski), Kavčič Antonija pri Sv. Urbanu (ptujski), Majhen Vladislav v Črnomlju, Kra-mer Ema pri Sv. Martinu pri Vurbergu (Maribor 1. b.), Kozina Ana v Središču (ptujski), Lampret Karoiina v Mežici (prevaljski);
Lah Antonija pri Sv. Benediktu (Maribor 1. b.), Kovač Genovefa pri Sv. Benediktu (Maribor 1. b.), Lah Danijela v Lehnu (Maribor d. b.), Lužnik Fran v Mariji Snežni (Maribor 1. b.), Luci Ivan v Srednji Bistrici (dolnjelendav-ski), Lichteneger Anica v Petešovcih (dolnje-lendavski), Kuštrin Stanko v Dolnjih Slavečih (murskosoboški);
Krašna Ivan v Rovtah (logaški), Kastelic Alojzij v Ščavnici (ljutomerski). Končnik Karel pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, Kranjc Jožef v Kobilju (dolnjelendavski), Rep Alojzija pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, Purkeljc Emilija v Spodnji Polskavi (Maribor d. b.);
Pire Dragica v Ribnici na Pohorju (prevaljski), Pihler Herbert v Lokovici (prevaljski), Prime Rajnelda pri Sv. Križu pri Ljutomeru, Porenta Stanko pri Sv. Ani v Slov. goricah (Maribor L. b.), Škorjanec Cecilija pri Sv. Jurju (murskosoboški), Prime Marta v Vo-doncih (murskosoboški), Oblak Marija pri Sv. Antonu (brežiški).
—i Premestitve učiteljev in učiteljic. Beograd, 12. septembra, v. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog ministra prosvete po potrebi službe premeščeni učitelji in učiteljice: Arnšek Janko iz Hrušice v Polje pri Muljavi (srez litijski), Doberšek Karel iz Prevalj Pilštanj (šmarski), Hercog Gabrijela od Sv. Križa v Buče (šmarski), Jurčič Ačim iz Maribora v Beograd, Kristan Srečko iz Leš v Adlešiče, Likar Helena iz Ljubljane v Toplice pri Zagorju, Malešič janko iz Škocjana v Že-tale (šmarski), Pucelj Alojzij iz Sladke gore v Vučjo vas (ljutomerski), Rot Leopoldina iz Vitanja v Telče (krški), Valjevac Franc iz Bohinjske Srednje vasi v Razbor (laški).
—i Upokojeni so učiteljice): Bačič Marija od Sv. Jurija (MS), Koban Amalija iz Kostanjevice (Krš.), Klemenčič Karoiina iz Novega mesta, Potočnik Alojzij iz Ljubljane, Vogrinec Josipina od Sv. Antona v Slov. Gor. (Mar. 1. br.) in zabavilja Maraž Zofija iz Novega mesta.
—i Napredovali sta učiteljici v VIII. skupino (15. VII. 1934): Eržen Marica iz Begunj (Log); v IX. skupino: Trček Ludvika iz Gor. Lakoša (Dol. L.) 15. VIII. 1934.
—i Prevedeni so 15. VIL 1934 iz pripravniške v IX. skup.: Prah Alojzija iz Kaple (Drav.); Hudales Zoran iz Rajhenau-a (Koč.); Berton-celj Terezija iz Bogojine (Dol. L.); Zafred Anton iz Marije Snežne (Mar. 1. b.).
Tožba z določeno skupno vrednostjo spornega predmeta se taksira z \% vrednosti, a taksa ne sme biti manjša od 100 Din; priloge izvirne tožbe je tudi v tem primeru kolkovati z 2 Din.
§ Tožba na drž. svet se ne kolkuje. Takso plača drž. uradnik naknadno, če drž. svet odbije tožbo. (Roč. kat. str. 185.)
§ V »Ročnem katalogu« za š. 1. 1934/35 je pomotoma izostalo na str. 32. kot 31. sresko društvo JUU: »Škofja Loka—Debelak Vojteh, učitelj — Škofja Loka«. Cenjene tovariše(ice), ki so si nabavili priročnik, prosim, naj izpopolnijo z gornjim vpisom označeno poglavje na strani 32.
V kazalu »Dolgovi iz prejšnjih let« je pravilna str. 74 in ne 71 (tiskovna pomota).
V. G.
Učiteljski pravnik
§ Tožbo na upravno sodišče je vložiti v dvojniku t. j. izvirnik in prepis z vsemi prilogami. — Za neocenjene spore je kolkovati izvirnik tožbe z 200 Din in priloge z 2 Din. Prepis (duplikat) tožbe in prilog je takse prost.
Naša gospodarska organizacija
UČITELJSKI DOM V LJUBLJANI
reg. zadruga z om. zavezo
sklicuje v smislu § 29. odst. 3 svojih pravil po pooblastilu rednega občnega zbora in po sklepu načelstva in nadzorstva
IZREDNI OBČNI ZBOR,
ki bo 30. septembra 1934 ob 9. uri dopoldne v sobi odsekov JUU sekcije Ljubljana v Frančiškanski ulici št. 6/1 v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Sklepanje o nakupu poslopja za Uči-ski konvikt.
2.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri, se bo vršil čez V¡ ure drug občni zbor na istem kraju in sklepa neglede na število navzočih zadružnikov (§ 33.).
Načelstvo Učiteljskega doma v Ljubljani,
dne 13. septembra 1934.
Stanko Vrhovec, s. r., Zora Rugelj, s. r.,
načelnik.	tajnica.
Jos. Kobal, s. r.,
blagajnik.
SEJA GOSPODARSKEGA SVETA SEKCIJE JUU
Na praznik 8. septembra t. 1. se je vršila seja gospodarskega sveta z nastopnim dnevnim redom: 1. Kratko informativno poročilo o posameznih učiteljskih gospodarskih ustanovah. 2. Nakup stavbe za učiteljski dom v Ljubljani. 3. Učiteljski gospodarski dan. (Realizacija sklepa banovinske skupščine.) 4. Slučajnosti. Seje so se polnoštevilno udeležili vsi zastopniki naših gospodarskih in socialnih ustanov, kakor tudi zastopniki sekcije s predsednikom JUU tov. Ivanom Dimnikom.
1. Zastopniki naših ustanov so podali pregledna poročila o delovanju in stanju stanovskih, gospodarskih in socialnih ustanov. Izostalo je poročilo hranilnice in posojilnice učiteljskega konvikta v Ljubljani. Iz podanih poročil se je jasno zrcalila nujna potreba tesnega sodelovanja članic v pogledu denarnega poslovanja, to je baza centralizacije sredstev učiteljskih ustanov. Zato je vsekakor potrebno, da se izvede sejni sklep gospodarskega sveta z dne 9. januarja 1933, da se sestavi osnutek za ustanovo, ki bi imela izvesti koncentracijo denarnega poslovanja ustanov, katerega ima izdelati v ta namen izvoljeni odsek.
Najvažnejša točka dnevnega reda pa je bila nakup stavbe za učiteljski dom v Ljubljani. Odbor zadruge je predložil informativno poročilo o stavbah, ki so domu na ponudbo v nakup. Med ponudenimi poslopji bi za namene internata najbolj odgovarjala obsežna, solidno zgrajena stavba, v kateri bi lahko do-rnovalo do 70 gojencev in ki bi jo zamogla pridobiti zadruga z ozirom na razpoložljiva denarna sredstva. Zato se je ta stavba, o kateri sta podala svoje izvedensko mnenje prav ugodno tudi dva strokovnjaka, obravnavala v vseh pogledih. Navzoči so iznesli svoja mnenja o tej stavbi tako iz gledišča prostor-ninske obsežnosti stavbe in z ozirom na način nje pridobitve na osnovi razpoložljivih gmotnih sredstev zadruge. Zato se je priporočilo zadrugi »Učiteljski dom v Ljubljani« soglasno z vsemi navzočimi člani gospodarskega sveta, naj odbor takoj pristopi k pridobitvi te stavbe, uvažujoč vse iznešene nasvete na seji gospodarskega sveta. Pričakujemo, da bo zadruga končno uresničila dolgoletno težnjo učiteljstva dravske banovine, to je, realiziranje učiteljskega doma v Ljubljani.
Obravnavala se je tudi prireditev gospodarskega dne učiteljstva. Sklenjeno je bilo, da izdela zadevni referat posebni odsek. Ta referat bo pregledal še gospodarski svet v seji pred božičem, na kar se izvede gospodarski dan po vseh društvih sekcije v zimskih mesecih vsako leto.
Pri slučajnostih se je ugotovila potreba intenzivnejšega poslovanja gospodarskega sveta, da tudi po drugih banovinah zainteresiramo učiteljstvo za udejstvovanje v stanovsko gospodarskih in socialnih ustanovah. V ta namen bi se moralo ustanoviti pri gospodarskem svetu stalno tajništvo. Določilo se je tudi, katere važne zadeve bodo morale biti stalno na dnevnem redu sej gospodarskega sveta.
V interesu stanu in organizacije je, da se dosledno izvedejo navedeni sklepi gospodarskega sveta.
—g Članom Učit. Samopomoči. V zadnjih dneh avgusta Vam zadružna uprava ni poslala položnic, ker nismo imeli nobenih smrtnih slučajev. (Za 1 smrtni slučaj proti koncu meseca je uprava prepozno zvedela.) Vljudno prosimo, da vsi člani, ki imate še kakšne zaostanke.
te prav gotovo poravnate v tem mesecu. — Na zadnji seji (5. 9. 1934) je načelstvo rešilo 15 prošenj za podpore iz podpornega sklada ugodno, 2 prošnji pa neugodno. Vsled pomanjkanja gotovine je odložilo za sejo v oktobru t. 1. 14 prošenj; zato v oktobru novih (od 5. 9. 1934 dalje) prošenj ne bo mogoče upoštevati. Komur je bila podpora dovoljena ali odklonjena, je bil pismeno obveščen; prosilec, ki ni dobil obvestila, bo upoštevan na prihodnji seji in naj čaka na rešitev. Da bi podporni sklad zadovoljil vse prosilce, bi moral imeti v blagajni vsaj petkratni znesek od današnjega. — Pridobivajte in priglašujte US novih članov!
—g Učit. domu V Mariboru darujem 100 Din mesto čestitk vrlemu staremu tovarišu in prijatelju iz prvih let učiteljevanja Juraju Režku k njegovi osemdesetletnici. — Še na mnoga leta, prijatelj Juraj!	Hren.
Učiteljska
tiskarna
—t Zvezki brez napisanih vzorcev in sicer spisovnica L-3a ter lepopisnice št. 6a, 7a in 8a s predpisano lineaturo se dobe, dokler zaloga traja, v Učiteljski tiskarni po globoko znižani ceni. Prejšnja cena je bila 75 par, sedaj pa je le 50 par za komad. Papir je mnogo boljši kot smo ga bili sedaj vajeni. Krajevni šolski odbori naj ine zamude te ugodne prilike nabaviti si zvezkov za revne učence.
—t Učiteljska tiskarna, naša največja stanovska zadruga ima na zalogi nekaj zvezkov, ki imajo ravno tako lineaturo kakor mono-polski zvezki. Da omogoči nakup teh zvezkov tudi revnim učencem ter da zmanjša svojo zalogo, se je odločila prodajati te zvezke po zelo znižani in deloma polovični ceni. Te zvezke naj učenci uporabljajo za vaje doma in v šoli, v kolikor monopolskih ne uporabljajo. Ker se zaloga dnevno manjša, morate z naročili hiteti.
—t Okroglo pisavo so maše šole zadnji čas precej zanemarjale, ker so bili zvezki dragi. Sedaj jih dobite za polovično ceno. Zvezki za okroglo pisavo št. 1, 2 in 3, ki so bili preje po 3 Din so sedaj po 1*50 Din, seveda dokler zaloga ne poide. Dobe se v trgovinah Učiteljske tiskarne v Ljubljani in Mariboru.
—t Monopolski zvezki so predpisani za nekatere prilike. Za vajo v šoli in doma pa nam služijo zvezki, ki so sedaj tako poceni, da jih more nabaviti vsaka šola in vsi, tudi najrevnejši učenci. Učiteljska tiskarna hoče razprodati svojo zalogo lepopisnic št. 1—8 in zvezkov za cirilico št. 1—2. V ta namen je znižala ceno z 1 Din na 60 par za komad v nadrobni razprodaji. Vsi zvezki imajo predpisano lineaturo in napisane vzorce ter so izdelani iz eelo finega papirja. Naročajte, dokler je še čas, ker zaloga ni zelo velika!
Mladinska _matica
NAŠIM POVERJENIKOM!
Cenjene poverjenike prosimo, da začnejo čimprej z zbiranjem naročnikov za »Naš rod« in publikacije M. M. Tudi letos ostane naročnina ista kot druga leta. Za Din 22'50, ki jih učenci lahko plačujejo v mesečnih obrokih a Din 2"50 dobijo cel letnik »Našega roda« in 4 knjige M. M. Vse 4 knjige bodo bogato ilustrirane, ena celo v večbarvnem tisku. Prav tako bogato ilustriran bo tudi »Naš rod«, ki se letos po želji skupščine v toliko izpremeni, da bo še mnogo bolj uporabljiv v šolah kot je bil dosedaj. Prva številka lista izide v prvi polovici oktobra. Uprava razpošlje v kratkem vsa potrebna navodila in položnice.
—mm Nekatere šole še niso plačale zadnjega obroka naročnine za knjige, zato teh niso dobile. Ker imamo v zalogi le še malo izvodov knjig, so naprošeni cenj. poverjeniki, da iztirjajo od naših naročnikov še zadnji obrok, da lahko pridejo do naših rednih publikacij. Odpošljite naročnino še ta teden.
KNJIGE, KI JIH NAŠI NAROČNIKI ŠE
DOBIJO S 25—50% POPUSTOM:
Pipan: Kako smo delali radio. Kresnice IV. Ribičič: Miškolin. Skulj: Vrtnaričice.
Bevk; Lukec in njegov škorec. Kresnice V. Kresnice VI. Deržaj-Cernejeva: Za vesele in žalostne čase. Kmetova: Lovci na mikrobe. Magajna: Brkonja Celjustnik. Lovrenčič: Tiho življenje. Ribičič: Miklavževa noč. Cer-mielj: Nikola Tesla. »Naš rod« L, II. in IV. letnik.
Knjige, za katere ne velja popust: Ribičič: Mihec in Jakec II. izd. - Kresnice VII. Deržaj-Cernejeva: Kapljice. Bevk: Tovariša. Kardelj: Potovanje skozi čas. »Naš rod« V. letnik. Ostale knjige so popolnoma pošle.
Šolski radio
—r V petek, dne 14. septembra t. 1. bo ob
19,20 v ljubljanskem radiu predaval g. konzul dr. Milan Dular »O preboju solunske fronte« po podatkih, ki jih je dal na razpolago armij-ski general g. Danilo Kalafatovič. Tovariše in šole, ki imajo radio-aparate, opozarjamo na to predavanje.
Stanovska organizacija JUU
= JUU SRESKO DRUŠTVO V RADOVLJICI ima dne 19. oktobra 1934. svoj redni letni občni zbor na Jesenicah v telovadnici narodne šole takoj po prihodu dopoldanskih vlakov. Dnevni red: Poročilo funkcionarjev društvene uprave in nadzorstvenega odbora. Volitev nove društvene uprave za tekoče leto ter določitev smernic društvenega delovanja, ugotovitev članstva. Zamudniki, plačniki, skrajni čas je, da se ganete.
Udeležba brezpogojno za vsakega obvezna.
Egidij Schiffrer, t. č. predsednik.
= JUU SRESKO DRUŠTVO SLOV. BISTRICA zboruje v soboto dne 22. septembra 1934. ob 10. uri na Tinju v narodni šoli. Dnevni red: 1. Došli dopisi. 2. Poročilo društvenih funkcionarjev. 3. Poročilo o skupščinah. 4. Volitve upravnega in nazor-stvenega odbora. 5. Predavanje. 6. Predlogi in nasveti. — Skupni odhod ob 7. uri iz Slov. Bistrice. — V slučaju prav slabega vremena se vrši zborovanje tega dne v Slov. Bistrici. — N. B.: Drugi dan 23. 9. je otvoritev planinske koče pri Sv. Treh kraljih, ki so oddaljeni le eno uro od Tinja ter se tov. turisti ob tej priliki tudi te slavnosti lahko udeleže.
= JUU SRESKO DRUŠTVO LJUTOMER bo imelo svoj občni zbor v soboto, 22. sept. 1934. v Gor. Radgoni. Dnevni red je običajen: poročila funkcionarjev in volitve. Tov. Klanjšek nam bo še podal svoje vtise z banovinske, tov. Turko pa z glavne skupščine. — Začetek po prihodu vlaka.
Novosti na knjižnem trgu
—k Simon Gregorčič: Izbrane pesmi. Priredil dr. Ivan Pregelj. V zbirki: «Cvetje iz domačih in tujih logov« I. zvezek, ki jo je začela izdajati Družba sv. Mohorja v Celju, je izšla gornja zbirka. V tej knjigi je zbral prireditelj 51 najznačilnejših Gregorčičevih pesmi. — Strani 148. Celje 1934. Cena broširanemu izvodu za člane Din 9'—, za nečlane Din 12'—; v platno vezan izvod za člane Din 18'—, za nečlane Din 24'—. Dobi se tudi v »Učiteljski knjigarni«.
—k Fran Levstik: Martin Krpan. Priredil dr. A. Slodnjak. Zbirka »Cvetja iz domačih in tujih logov« II. zvezek prinaša precej obsežno razpravo o Martinu Krpanu in obenem ponatis znane Levstikove povesti. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celju 1934. Strani 48. — Cena broširanemu izvodu za člane Din 3'—, za nečlane Din 4'—; v platno vezan izvod za člane Din 9'—, za nečlane Din 12'—. Dobi se tudi v »Učiteljski knjigarni«.
— »Pes druge čete«, povest češkega pisatelja Františka Langerja v prevodu prof. Pavla Holečka, je najnovejša knjiga Tiskovne zadruge v Ljubljani, ki jo pravkar razpošilja svojim naročnikom.
Knjiga je vredna, da si jo vsakdo nabavi. Je za mladino in za odrasle, za ljubitelje živali, za bivše udeležence svetovne vojne, kakor za one, ki niso bili v vojni; vsi, prav
Naročajte pri tvrdkah, ki inseriraio
vsi bralci bodo našli v nji prav zanimivih in lepih poglavij. Povest je visoko etične in domoljubne vsebine; četudi se opisujejo boji, je vendar polna ljubezni do ljudi in do živali in je izraz koprnenja in ljubezni do domovine.
Na ljubek način se prepleta povest o sibirskem psu, ki dobi v češkem legijonarju Sohorju dobrega gospodarja, z epizodami češkoslovaških legijonarjev na poti domov iz Rusije do Vladivostoka. Povest je film raznih prizorov in celo veselih dogodivščin Švej-kove vrste in dramatskih prizorov legijonar-ske anaibaze preko Sibirije. Ni čuda, da je
povest učakala že 8 čeških izdanj in da se šteje med 100 zlatih knjig češkoslovaške književnosti. Zaradi lahke in zanimive vsebine je knjiga primerna za počitnice; strani ima 272 in lepo naslovno stran.
Učiteljstvo posebno opozarjamo na to knjigo kot ©no najprimernejših knjig za mladino! V češkoslovaških nižjih in srednjih šolah je knjiga prav priljubljeno šolsko čtivo.
Cena knjige v knjigotrštvu je broširana Din 48'—, vezana Din 62'—. Pri izdajateljici jo dobijo naročniki drugih zbirk »Tiskovne zadruge« na odplačilo v 12 mesečnih obrokih za broš. Din 3'50, za vez. po Din 4'50.
UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
♦
ANTON KRISPER, uubijana
MESTNI TRO SS • STRITARJEVA ULICA S
Inozemsko šolstvo in učitelfstvo
ŠOLSTVO V ŠVICI.
Švica pazljivo skrbi za svoje šolstvo. To kar so bile za občine pri nas in v drugih deželah cerkve in občinske hiše, to je bila za švicarske občine že od davnega šola. Moderno, prostorno šolsko poslopje, zidano z umet niški mokusom, zgrajeno in razdeljeno po vseh pravilih moderne higiene, je bilo in je že od nekdaj ponos vsaka občine. Švicarski pregovor pravi: »šole so palače demokracije«. Otrok naj pride že po videzu poslopja do prepričanja in naziranja, da sta izobrazba in znanje glavni potrebi za življenje.
Tudi Švicarji imajo svojega Komenske-ga. Heinrich Pestalozzi (1746—1827) je postavil temelje švicarskemu ljudskemu šolstvu. Značilne so njegove besede: »Brez državljanske in politične vzgoje je svobodno in polnopravno ljudstvo enako otroku, ki se igra z ognjem in lahko vsak trenotek zažge hišo«. Pestalozzijev duh stalno bdi nad švicarskim šolstvom, ki razširja svojo dobrodelnost v najoddaljenejše vasice alpskih velikanov.
Švicarska šola je vodena v modernem duhu in skuša nuditi dijaku ono znanje, ki ustreza njegovim sposobnostim in zmožnostim, in ki ga bo vsak posameznik potreboval pri svojem življenjskem poklicu. Zaradi tega se poučujejo čisto znanstveni predmeti samo na univerzah. Naloga nižjih šol pa je vzgajati in izobraževati mladino za praktično življenje, da bi bila dobro pripravljena in oborožena za življenjsko borbo. V učnem načrtu se mrtve besede vedno bolj umikajo živi besedi in praktičnemu delu. Pripovedovanju se daje prednost pred deklamiranjem in učenjem na pamet. Na srednjih šolah poučujejo tudi začetne temelje trgovskih ved. Na dekliških šolah je posvečen del učnega načrta vodenju gospodinjstva in pripravam, ki so potrebne za druge ženske poklice.
Važen činitelj na ljudskih šolah je tudi telesna vzgoja, katere namen ni samo izboljšati razne podedovane telesne hibe in ubraniti mladino pred posledicami enostranskega, napornega telesnega dela, marveč je njen namen biti tudi protiutež nedostatkom, ki jih v zd-ravstvenem oziru nudi mestno življenje. Posebne ure zdravstvenega pouka, kopeli in prhe v kopališču šolskega poslopja, redni zdravniški pregledi (med šolskim letom pregledujejo šolsko mladino zdravniki-strokov-njaki), prispevanje v obliki prehrane otrokom, ki so nezadostno prehranjeni, brezplačno bivanje v počitniških kolonijah, to vse dopolnjuje skrb za telesno vzgojo. Žtenevski kanton je uvedel tudi zavarovanje šolske mladine proti boleznim in nezgodam.
Šolstvo je pod državnim nadzorstvom. Švicarska ustava pa nudi kantonom pravico samostojnega upravljanja svojega šolstva, predpisuje jim samo obvezen in brezplačen pouk na javnih šolah. Država prispeva z letnimi subvencijami k vzdrževanju javnih in strokovnih: obrtnih, trgovskih in kmetijskih šol, podpira stalne šolske muzeje in posebno komisijo za izbero in določanje šolskih knjig. Nekateri kantoni pobirajo kantonalne šolske davke in plačujejo iz njih učitelje in večji del izdatkov za vzdrževanje šol in šolskega pouka. Drugi kantoni prepuščajo pobiranje občinskih šolskih davkov kar občinam. V tem primeru nudi kanton občini samo prispevek za kritje izdatkov za šolstvo.
Obvezen šolski obisk obstoja za vse otroke vseh veroizpovedi od 6. db 14. leta starosti, v nekaterih kantonih celo do 16. leta starosti. Šolnina ne obstoja. Velika prednost švicarskega šolstva je, da dobiva mladina brez razlike imovinskega stanja svojih staršev, na nižjih šolah brezplačno ne samo vse šolske
knjige, marveč tudi vse potrebne šolske pripomočke in sicer za vse šolsko leto. Tudi pri kopelih dobiva vsak dijak brezplačno košček mila, brisačo in krtačo. Kaka ugodnost je to za starše, ki imajo več otrok in niso obdarovani z zemeljskimi blagri. Ta prednost švicarskih šol ima pa tudi moralni pomen, kajti s tem se krepi zavest enakosti pri šolski mladini. Otroci tujcev uživajo vse ugodnosti in pravice kakor otroci švicarskih državljanov. In ne samo to. Za nje ustanavljajo celo posebne razrede in šole s posebnim učnim načrtom in načinom, vse z namenom, da bi prej obvladali kantonalni jeziks (Ta jezik je lahko po večinskem prebivalstvu posameznega kantona nemški, francoski ali italijanski oz. rhe-toromanski.)
Nizko število učencev, 25 do 45 v razredu, olajšuje učitelju njegove trudapolne naloge in mu omogoča, da posveti vso potrebno pažnjo vsakemu dijaku posebej. To ne vpliva ugodno samo na učne uspehe dijakov, marveč tudi približuje učitelja z učenci, med katerimi vlada večinoma naravnost prisrčno in prijateljsko razmerje. To razmerje se prenaša tudi izven šole. Otroci se ne le ne izogibajo svojim učiteljem, kakor je to navada pri naši šoloobv^ini mladini, marveč hite na cesti radostno nasproti učitelju in mu prožijo roko. Praktično je tudi tedensko poročanje o šolskih uspehih oz. o uspehih šolarjev, kakor se to izvaja v ženevskem kantonu. Očetje, ki vsak teden podpisujejo zvezek z izkazom o vedenju in marljivosti svojih otrok, lahko takoj poskrbe za poboljšanje, če otrok v kakem predmetu n. pr. nazaduje.
Vzorno je urejena skrb za šolstvo predvsem v kantonih Basel, Ziirich, Neuchatel, Schaffhausen, St. Gallen, Thurgau in Ženeva. Industrijski kantoni prednjačijo v šolstvu pred kmetijskimi oz. poljedelskimi kantoni. Leta 1929. je obiskovalo v Švici ljudske šole 472.246 otrdk, katere je poučevalo 13.024 učiteljev in učiteljic. Povprečno je odpadlo na enega učitelja 36 učencev. Razmerje je pa seveda različno in to po kantonih. V celoti izdajo v Švici za ljudsko šolstvo (matične šole, nižje in srednje šole) država, kantonov in občine do 117 milijonov švicarskih frankov, za vojaške izdatke pa skoro 100 milijonov frankov.
Ta vzorna skrb za šolstvo ne donaša švicarskemu narodu samo časti, marveč mu koristi tudi gmotno v veliki meri. Švicarsko mladino v tujini zelo cenijo in iščejo. Izmed 400.000 švicarskih državljanov, ki živijo v tujini. zavzema večina od njih dobro nagrajena mesta ali v trgovini, v industrijskih podjetjih ali pa kot učitelji in vzgojiteljice. Prednost jim nudijo vsi zaradi njihovega strokovnega in jezikovnega znanja, zaradi njih poštenosti in vestnosti.
Cv. Kristaiu
Mali oglasi
Mali oglasi, ki slutijo t posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 _
FR. P. ZAJEC
liprtiii optik Ljubljana, Start trg t
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnina in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Šolske knjige
za vse kategorije lol In pe najnovejših izdajah
šolske zvezke
vsakovrstne, za šolo in domače vaje
šolske potrebščine
za vse mogoče šolske zahteve
Vam nudi vedno
KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE"
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44
v našem