Listek. 61 Starodobna ladja na barji ljubljanskem. Dne 14. listopada je v bralni sob; jubljanskega muzeja g. kustos prof. Alfonz Miillner predaval o prezanimivi ladji, katero so odkrili na posestvu g. dr. Jožefa Koslerja v barji ljubljanskem. Gospod kustos je o predavanji svojem priobčil v uradnem listu obširnejši članek, o katerem podajamo bralcem ,,Ljubljanskega Zvona" nastopni posnetek: Precej pod površino je najmlajša plast tre"bež, pod njo stara šota, potem rjava ilovica z rastlinskimi ostanki, rjavo blato in končno modrikasta ilovica s kon-hilijami, polžkarica, ki je bila dno starodavnemu jezeru. Ondu, kjer so odkrili ladjo, debela je prvonavedena plast (trebež) 25 cm, šota 45 cm in rjavo blato 30 cm; kako nizko seza polžkarica, tega ni moči določiti. Ker so koli prazgodovinskih stavb zabiti v polžkarico, tedaj so rečene stavbe starejše od šote; rimska cesta od Babne gorice do Iga pa drži po vrhu šote, torej mora biti iz poznejše dobe od šote. Ali prav to je dokaz, da je bila ,.rimska cesta" zgrajena že za Rimljanov; vrhu tega izpričuje nje" nizka le"ža, kakd dobro obdelano je bilo barje v tedanjih časih. Razločevati bi bilo torej štiri dobe barja ljubljanskega: srednjeveško dobo od leta 500 po Kr. do okolo leta 1700.; rimsko dobo od leta 50. po Kr. do okolo leta 500. po Kr.; predrimsko dobo in naposled jezersko dobo s stavbami na koldh. Odkrita ladja seza s koncema svojema še v šolo, napolnjena je z rjavim blatom, leži pa na polžkarici. Krmilo je obrnjeno proti vzhodu, sprednji konec gleda proti za-padu. Zložena je ladja od kakih 42 vzporednih lesenih tramov, razdaljenih po kakih 60 cm; dolgi so trami po sredi 4'5 »ž, ob krajah 2 m. Na te prččnike so pribite deske, dolge do 12 m, široke 30—35 cm in debele do 4 cm. Posamične dele spajajo drenovi cveki, vender so zabiti tudi železni žeblji. Ladji meri površina kakih 100 m%, utegnila pa je nositi do tooo q. Iz marsičesa, zlasti iz ploske zgradbe, nizkih obojnih desak, prostih prednikov, sklepa g. Miillner, da je bila odkrita ladja tovorna ladja in da se je potopila v nekdanje jezero, predno se je začelo močviriti. Velikost in tehniška konstrukcija kaže poleg železnih žebljev, da so jo morali zgraditi tesarji, izobraženejši od nekdanjih naseluikov na barji. Ali kje je bilo takovo ljudstvo? Situla, najdena na Vačah, šlčmi z etrurskimi napisi iz Slovenskih goric štajerskih, razno orodje in starodobni nakit v grobovih naših, vse to kaže, da so morali Etruski dokaj pridno zahajati v deželo kranjsko, kjer so skoro zasledili bogate zaloge železa, katerega v Italiji ni bilo dov61j za njih obrtne in trgovinske namene. Iz Strabonovih spisov dokazuje g. Miillner, da je nekdaj prihajalo blago iz Ogleja preko Hrušice na Vrhniko in odtod po plovni reki (denašnji Ljubljanici) po Savi v Sisek in dalje k Panoncem. Torej je že pred Kristom tekla Ljubljanica med Vrhniko in Savo ; o jezeru ne v6 Strabo ničesar. To se popolnoma ujema s tem, da je rimska cesta z Emone (Iga) v Akvilino (Ljubljano) zgrajena vrhu šote. Toda odkrita ladja leži pod šoto, na dnu jezera, torej je morala pluti po jezeru davno pred Stra-bonom. Koliko časa se je močvirilo jezero in tvorila šota, tega res ni moči dognati, vender každ nekatera znamenja, da je med letom 1200. pred Kr. in? letom pred Kr. še jezero pluskalo po našem barji. Verjetno je, da so z našimi kraji prosto občevali Etruski v dobi od leta 900. do leta 400. pred Kr., in prav tej dobi pripada odkrita ladja, ki ni bila nič druzega, nego občilo po tedanjem jezeru med Vrhniko in Ljubljano. Gospod Miillner završuje zanimivo svojo razpravo z nastopnimi črticami o našem barji; 1. Jezero s stavbami na koleTi pri Igu; 2. okolo leta 1000. pred Kr. pridejo izobraženi narodje iz juga in jugovzhoda z bronom in železom; tedanji prebivalci na koleli ostavljajo jezerske vasi; tujci tržijo od juga in jugovzhoda proti vzhodu in severovzhodu — po jezeru jadrajo velike ladje tovornice; 3. okolo leta 400. pred Kr. pri : 0 2 Listek. dreve" Keltje ali Galci v ravnino padsko in naše planine ter prežend stare Italike; jezero naše se začne močviriti, ali, pa se močviri dalje; šota nastaja; 4. Rimljanje pridejo v deželo in grade ceste čez barje; 5. Rimljanje odidejo, barje se znova močviri do leta 1700. po Kr.; 6. za Marije Terezije se zopet prične osuševanje; nove ceste nastanejo preko barja; močvirne rastline izumro; rimske ceste se prikažejo malone do površine. — Iz muzejskega društva. Dne" 27. listopada je g. prof. V. Voss v bralni sobi muzejskega društva predaval o znamenitem delu dr. Kinkerlina, tičočem se tercijarnih tvoiov gorenjske in dolenjske naše strani — zlasti o okameneli korali s Polšice pri Podnartu. Potem je govoril o zloženem očesi žuželk in razkazoval povečano podobo na očesni mrežici kresnice (lampvris noctiluca), končno pa razpravljal o dveh novih glivah (puccinnia carniolica in sphaerella Deschmannii), kateri je zasledil v okolici bleski. Obilim poslušalcem je dobro ugajalo učenega g. profesorja zanimivo predavanje. Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaji je imelo v minulem meseci letni svoj občni zbor. Predsednik g. Navratil je omenjal mimo druzega, da šteje društvo za ustauovnika svoja dva kuezoškofa; sam presvetli cesar mu je blagoizvolil pokloniti bogato darilo. Iz poročila tajnikovega je razvidno, da je bilo leta 1890. rednih društvenikov 55, podpiranih pa je bilo 42 dijakov v 97 slučajih. — Poročilo blagaj-nikovo kaže, da je leta 1890. došlo ustanovnine 360 gld., torej znaša z ustanovnino, izkazano v poročilu z leta 1889. v znesku 144.0 gld. 30 kr., dosedanja ustanovna glavnica 1900 gld. 30 kr. Drugih dohodkov je bilo 866 gld. 30 kr., troškov pa 73,1 gld 94 kr. Z lani ostalim imenjem, to je 1660 gld. 62 kr., potem z letošnjimi skupnimi dohodki 1226 gld. 30 kr., znašajo dosedanja aktiva skupaj 2886 gld. 02 kr. ter ostane po odbitku podpor in troškov v znesku 731 gld. 94 kr. še 2154 gld. 98 kr., v kateri vsoti pa ni še glavničinih obrestij od začetka 1890. leta, katere se bodo zaračimjale šele koncem leta. — Ko je še v imeni presojevalcev prof. Svaišnik poročal, da so bile knjige, zapiski in bla-gajnica v najlepšem redu, vršila se je volitev novega odbora, ki se je v prihodnji seji sestavil tako: Predsednik Ivan Navratil, podpredsednika dr. Fr. Simonič in dr. M. Ploj, blagajnik dr. Fr. Sedej, njega namestnik J. Pukl, tajnik J. Jereb, namestnik dr. Karol Strekelj, odborniki dr. M. Murko, dr. A, Homan, Iv. Luzar; namestniki dr. Lachen-berger, Fr. Oblak, Jožef Premru; presojevalci Vlad. pl Globočnik, Anton Svaršnik, Peter Hlačar, njih namestniki Žiga Sežuu, Fr. Tomšič, Fr. Sušnik. — Ta imena so nam porok, da bode prekoristno podporno društvo za slovenske visokošolce i nadalje vestno izvrševalo plemenito nalogo svojo; zajedno pa smo prepričam, da. narod slovenski ne bode pozabljal mladine svoje, nego z bogatimi doneski podpiral odbor, čegar delovanje rodi in bode i nadalje rodilo ndrodu našemu koristi, o katerih ni treba govoriti nadrobneje Dr. Emil Holub je dne" 4. grudna v deželni redutni dvorani ljubljanski predaval o južnoafriških plemenih, med katerimi je bival dokaj let. Prihodnje leto namerja v dunajski rotundi razstaviti vse zbirke, katere je pripeljal s potovanja afriškega; potrebno vsoto, okolo gld. 120.000, hoče polagoma nabrati po predavanjih. — To vest zabele-žujemo zlasti zategadelj, ker bode dr. Holub po razstavi podaril svoje zbirke muzejem, šolam in poleg teh mestom, kjer predava; torej dobode tudi mesto ljubljansko, oziroma deželni naš muzej nekaj iz dragocenih zbirk slovečega potovalca Osebne novice. Sotruduiku našemu, prof. Antonu Bezenšku v Plovdivu, podelil je francoski minister narodne prosvete zlato palmo častnika francoske akademije v priznanje uspešnega delovanja njegovega na medndrodnem kongresu v Parizu, kakor tudi književnih zaslug njegovih. To odlikovanje je jako častno, ker prejemajo red zlate palme le malokdaj učenjaki francoski in le izjemoma učenjaki inozemski.