gospodarske, obertnijske in narodske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr V Ljubljani v sredo 24. septembra 1856. Od cenitve zemljise za mnoge pridelke. kosé nektere zlo gnojne travnike po pětkrát v letu. Zemlj • . v V za p Druge verste travniščne so pri nas navadni travniki, ki dajo sladko , kjer so: Gnojna nanesina, sperste- klajo in se po dvakrat kosé. Tretje verste so močirja nina vertna perst malo ilovčna ali slinj da se veže, se enkrat kisla klaja kosi, ali pa brežine in planine ene v ravnini, j za pšenico, kakor za vsako rastlino bolj in cr » ré po pravici v 1. versto po katasti Tudi mastna y kosnje, ki dajo terdo klajo. Srenjski spašniki ali gmajne, ki se naj med srenj ilovca brez obilo perští, s kakim desetim delom kre- cane razdelé, in v travnike ali pa v njive podelajo. menine, na ravnem, ali malo v bregu, na solncu gre ravno tako tudi še v 1 Prahe njive, ki po eno leto počivajo, potlej se zorjó, , drugo sto, posebno če ima še nekoliko ap- in obsejejo. V Banatu na Ogerskem eno leto eno mne. Slinjevka (ilovca z apnícoj, bolj merzla gré leto drugo polje obdelavajo in obsevajo. že v 2. versto Mazliva, prazna slinjevka, mokra in merzla Trike (Trischfelder), ki se v celini po 3, 4 leta pu ilov S* v 3 sto Druge baže zemlje in druge zrne šance, posebno pesek prema niso za pšenico sté, in se po tem za oves, ajdo ali sirek zorjó; med tem pa nič dobička ne dajo razun malo paše. So večidel za- Za rčž je prej imenovana pšenična mlj 1 in 2 ste zlo dobra, in gré tud za rčž v 1. versto, posebno 2 erste pšenična zemlja dober del peska in nekoliko ap puscene njive v kraji, vcasi plitve, na terdem laporu ali pa zlo kremenine. v Credinke ali vers ten ke (Koppel und Eggàrten), dobra gnojna apnica nice ima. Ravno tako je za rez je nekoliko peska in nekoliko sperstenine, ali nesine. doveli ? er gnojne zemljišca, na kterih se nekaj let vsejana klaja, trava, a- turška detelja itd. popasuje, potlej se pa spet za žito ali je več ilovce, pa malo apnice, pa za korenstvo zorjó. Ce so to ograje, imenujejo Nemci tako Slinjevka pa gnojne peska, gré za rčž v 2. versto Peščena njiva z malo ilovce, ali pa lapor, ali pa ilovca na mokrotnem je ograjo Koppel; ce pa niso ograje, Eggarten. Koppel jim pravijo zato, ker imajo konji, kteri se ondi pasejo, spone, rčž v 3. versti ali pa so na vervéh y in goveda. Mi pa jih imenujemo čre Za ječmen je tolsta gnojna slinjevka, kjer je dovelj dinke ali verstenke zato, ker se čredijo, to je, so zaporedoma na tacih prostorih dobre spašnje in lepi drugi pridelki in dober del peska ali zmletega laporja, Glina, kjer je kak del ? perští in apnice, ki je njiva gorka, gré v 1. versto, perští, gré v 2. versto. Pesek , kjer je malo slinjevke in celó malo perští, gré v 3. versto. Ječmen hoče gorák svet (Weschelâcker). Na Angležkem imajo nar več takih zemljišč. Ker se je ljudstvo zlo pomnožilo , in je zavoljo tega vec kruha treba, se naj vse take zemljišca raje v navadne imeti, to je, malo ilovce, dovelj apnice, nekaj peska in gnoj. stanovitne njive z dobrim obdelovanjem in gnojenjem prena- Za oves je pšenična njiva 1. in 2. verste, in ječme- redé in se na njih naj umne in koristne verstenja pridelkov nova nar bolja, in tudi še malo mokrotna in deteljšče mu vpeljajo; gmajne y prahe y trike in slabe spašne pa naj se hasne. Sicer pa mokrotna ampak za Ian in za travo. njiva za druge žita ne veljá • r y odpravijo. Vinogradi 1., 2. in 3. verste so razne vrednosti po Za ajdo je 2. verste pšenična, režena in ječmenová plenu in dobroti pridelka. zemlja nar bolja. Storí tudi na slabši, na pusti dvakrat trikrat zorani prahi. y Koliko prihodkov dajo take mnoge gospo Nar bolja pšenična zemlja pa ni do- darstva? bra za ajdo, ker ondi preveč zraste , pa malo zernja ima y in rada poleže. Za ko ruzo veljá dobra, gnojna zemlja 1. verste y m Na to je težko natanko odgovoriti, ker v raznih krajih okolišine silno velike raz- gorkota, in druge delajo mraz ali ločke, in je ne le rodovitnost zemljišč, temuč tudi cena tudi še 2. Na revnem svetu pa ne dá dobička. Ondi bo pridelkov drugačna. leča bolj koristila, ali pa sirek, tudi na zlo peščenem Katastrališka cena njiv, travnikov, Vinogradov itd. raz Za krompir ilovčen in moker svet ne veljá; apničen, jasnuje nekoliko to reč, in je sploh pri nas blizo resnice v v v . PBim^mm^my pescen s perstjó, z nanesino, tudi v trebežih in novini, je dober. Nov gnoj mu ne koristi. pa natanko vendar ni in ne more biti, ker se cena ta pre-miče ne po posameznih delih, ampak od srenje do srenje, Za sočivje veljá dobra zemlja pšenična 1. in 2.ver- kjer so posamezni deli tudi enega reda razne vrednosti. ste. in ječmenová. Gips ali mavec mu je dober gnoj Kar se pri nas polja tiče, dajo njive 1. verste navadno Za korenstva veljajo nar bolje in zlo gnojne zem- ne čez deset zern, tedaj oral malokdaj čez 40 mernikov i • • v v r- ljisca. Tii sem še spadajo: Požari, kjer se germovje in druga šara požgč njiva 2. verste ne čez 7 zern, in 3. verste ne cez 4 zerna večidel še manj. V Banatu pa dajejo njive 1. verste po ver- y y y nar jetnem spricevanji vedocih moz 40 zern in se vec; tedej raji v bregih, ter se po tem svet skoplje in kaj vseje. Storí oral njiv 1. reda po 160 mernikov. Kakošen razložek! Pri v takem krompir iu koruza, drugo manj, ker prezlo raste nas dá tedaj oral polja 1. verste okoli 40 mernikov žita; in malo zernja dá. Imenujejo take novine trebeže, kjer oral 2. verste okoli 28 mernikov, in 3. verste okoli 16 mer-8e včasih dovelj koristnega lesovja dobi, ki se domu spravi nikov; trike pa komaj 2 ali 3 zerna. Po tem se lahko zrajta in záleže. 1 J Travnisčne, ki so tudi 1., 2. in 3. verste. Gnojne travniščne od nanesine , ali kakor bodi, perve verste dajo gosto, zalo in sladko klajo; se dostikrat po trikrat v letu toliko centov slame kosé, ali pa vsaj po otavi dajo še lepo pašo. Na Laškem če je zernje zdravo. koliko daje tako , ali večje ali manje posestvo, in pa po čim da pride , ker žitni kup in druzih pridelkov je spremenljiv in znan. Slama se tudi lahko ceni. Kolikor centov žita včasi malo več, včasi malo manj? y 308 Oral travniščne 1. verste pri nas daje v dobrem letu blizo 45 centov suhega sená, in 30 centov otave, in po tem se dobro pašo, ki je enaka kakem 15 centom otave. Oral 2. verste travnika dá v dobrem letu blizo 30 centov sená in 20 otave. Oral košenine 3. verste pa dá kakih 15 centov terde klaje, ali pa še manj. Oral vinograda 1. verste daje v dobrem letu okoli 50 veder vina; 2. verste okoli 30 veder, in 3. verste okoli 15 veder. Toda ne le dobrota, ampak tudi plen nista v nobe-nem pridelku tako nestanovitna kakor pri vinu. Oral hoste, postavimo, leščina daje kolja, ce je dosti gosta, vsako četerto leto 40 butar po 12 kr., vsaka butara ima 50 kolov; pride na leto 10 butar. Verbe dorašcene dajo vsako četerto leto vsaka okoli pol butare kolja po 15 kr. butara. Gojzdi pa dajo les za kurjavo in drugo, ter oral bližnjega gojzda vsako leto kakih 5 gold, vrednosti, daljni včasi še 30 kr. ne. . Oral s paši nj srenjskih daje celó malo dobicka, vsem srenčanom komaj polovico tega, kar dajo travnisčne 3. verste. Lastne spašnje pa so vsaj enake košenínam 3, verste Um. K. Narodopisje. V \ Se nekaj od Cicev. Z radostjo smo brali v našem 73. listu nam po vsem ugodni popis Ci čar i je, ki ga je spisal verli domorodec gosp. J. Bilc, Bisterčan ; Ie samo toliko še opomnimo, da Cí-čem se morejo po vsi pravici še prištevati z enako obleko in enakimi šegami vsi pod tem imenom ne le samo v Terstu, Reki in Kopru, temuč po celi Istri dobro znani prebivavci Vodiške lokal-kapelanije in cele fare Laniške *), ktera je dobre 3 ure dolga in obsega 12 sel (vaší), kterih stanovniki so več ali manj oglarji, izdelujejo velike lopate za žito iu mnogo druge lesene robe. Koliko tisuč goldi-narjev pride iz Tersta in druzih isterških mest vsako leto v to faro za oglje iz lesníne, bi ne verjel, kdor sam ni vidil. Cele trume teh Cičev, možkih in žensk, mladih in starih se vsaki petek z dobro otovorenimi mulami, ktere imajo vsaka svoj zvonček na vratu, vlečejo narveč v Terst, da na samotném Krasu vsakega strah obide, kdor sreča te černe konjike z belimi, tesnimi in dolgimi hlačami in jih ne pozná in ne vé kako in kaj. V nedeljo zjutraj pridejo veseli s polno mošnjo nazaj. Res je, da so nekdaj slabe in nizke s slarno kritehiše imeli; al kdor 8 let že ni bil v Laniščah, bi se sedaj za-vzel nad njih visokimi in snažnimi pohištvi; tudi ceste od vseh straní so popravili kolikor mogoče tako, da se sedaj, kar pred ni bilo mogoče , s kočijo lahko pride do novega íarovža, ki je eden naj lepših v Istri. Tudi novo pokopa-lišče so napravili zunaj vaší po trudu in prizadevanji mnogo častitega njih farmana g. Jakoba Marčelja, kterega skerb je sedaj, ko je novi farovž napravil, napraviti tudi novo hišo Božjo. Da ob krátkém rečem : Laniščani napredujejo vsako leto v lepšanji svoje vaší, pod ktero se razprostira lepa tri četerti ure dolga pa ozka dolinica z mnogoverstnim žitom in dobrim senom, toda, žalibog! z malo sadnimi drevesi. Omenjeni gospod župnik, poslavljeni z zlato svetinjo ob času prekucij avstrijanskih, so napravili poleg farovža na živi skali z velikim trudom lep vert, kterega hočejo nasaditi z mnogimi drevesi in tertami za poskušnjo, zakaj tukaj ni terta navadna. Opomnim še, da morebiti nikjer v Istri ni toliko bistre, dobre in zdrave vode, kakor v ti fari; vsaka vas, razun Sluma, ima svoj živ vodnjak, kteri nikoli ne usahne. V dobrih letinah pridelajo razun sternenega mnogo zelja, koruze, krompirja itd., po dobro vino pa gredó večidel na Dragu-sčino. Velike črede ovác velikega plemena jim dajejo mnogo sira, dobrega mesa, kož za mehove, ki jih prodajajo v Terst za kožuhe in na Krajnsko v Teržeč. Ti Ciči, nekdaj po *) Lan i sce so tri ure nad Buzetom, od vseh strani s hribi ob- dane, pa še dosti priljudne. Pis. pravlici strahoviti volkovi, so se sedaj ukrotili, da so kakor jagnjeta. V Buzetu (Pinguente) je njih okrajna gosposka. Toliko o Cičih L a n i š k i h. Sedaj pa še nekaj od jezika čiš kega. Res! čuden je jezik čiški, pa ciganski ni, in se je med Čiči, ki jih je Bilc popisal, samo v Zejanah , Munski fari, pa tudi tukaj le slabo ohranil. Kdor hoče slišati lepo govoriti ta (vlaški, ce re b i r sk i) jezik , naj gré v podnožje Učke. v S usnje vi co in njene poddružnice: Novo v as, Jese novi k in Li taj. Sicer se govori (gana) vlaško še tudi po Berščini (Berdo), proti Pasu, toďa ne deleč okoli. Ker sem dvé leti prebival med tem ljudstvom, sem se mogel hoté ali nehoté tudi njegovega jezika navaditi, ker nikoli nisem slišal teh ljudi med seboj drugače govoriti, akoravno znajo tudi lepo po istrijansko kramljati s ptujcom. Kar jez vém, med vsemi temi nar gerši govoré Žejanci. V Laniščah sem se dostikrat za kratek čas ž njimi po vlaško zgovai jal, drugi pa so nas debelo gledali in se čudili. Naj podam „Novicam" *) par besed jezika čiškega (vlaškega): Cerkev imenujejo base rike, kruh — pere, lepa deklica — in ušato fetice, hodi sem! — oč vire! kamo greš? — kotro m eri? danes — astez, jutri — do m erece, pojdi spat — pas doruii, vrag naj te vzame! — draku te cire! moliti Boga — do mnu roga itd. Posebno pri njih je pa to, da sami med seboj le po vlaško govoré, in zato otroki po 8 do 10 let stari le malo istrijansko razumejo. Ne molijo nikoli v tem jeziku, ampak le po istrijansko (horvaško); vendar se more v tem jeziku vsaka molitev zložiti, ktera koli se hoče. — Po mojih mislih je ta jezik iz mnogih drugih zložeri ; iz začetka se zdí vsakemu gerd, kadar se ga pa clovek navadi, se mu dopada in mu teče kakor namazano kolo. Jak. Sajovec. Pristavek zastran čiškega jezika. Tudi iz Zagorja nam je pisal gosp. Fr. Znidaršič, ki je kot rokodelec veliko sveta obhodil in se tudi nekoliko vlaškega jezika naučil, da jezik Zijancev in Muncev je vlaški. „Ko sem domů přišel — piše Znidaršič — sem prenočil ne-deleč od Bistrice v veliki Bukovci; pride tudi priletna Čička prenočiša prosit; gospodar ga ji dovoli pa jo vpraša: iz ktere vasi da je. Ko slišim, da je iz Zej an, me popade radovednost zvediti: ali jezik Zejanski in Munski, kteri pri ljudeh sploh za ciganskega veljá, ni morebiti vlaški (wal-lachisch). Poprašam tedaj babo: „štuje rumonješte šopo nj as a? Odgovori mi: „nu štijo nr', pa hipoma umolkne kakor da bi se sramovala tega jezika; jez pasem bil sedaj prepričan, da je ta jezik vlaški, gotovo pa po-pačen kakor nemški kočevarski. Da bi pa tudi drugi sosedni Čiči razumeli in govorili vlaški jezik, ne morem poterditi44. Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Gorice 17. sept. Pri vas v Ljubljani se bo že kmali začelo novo šolsko leto, pri nas v Gorici pa se je še le staro izteklo, za gimnazijalne šole sicer že konec preteklega mesca, za realke pa še le sred tekočega. Bila pa je zahvalnica realnih šol toliko slovesná , da javalne kje tako. Gospoda Miroslav Šmid in Miha Komel, oba sloveča godca in namestivna učitelja na tukajšni realki, poslednji že davno znan po vsi ipavski dolini za ravno tako izverstnega orga-nista kakor šolskega učitelja, sta bila nagovorila svojega prijatla gosp. Hoffmann-a, vodja vojaške glasbene družbe zdaj tu bivajočih cesarskih lovcov, naj bi tudi pri zahvalnici godbeno sv. mašo, po ravno tem mojstru zloženo, godel, z vso svojo „bando". In tako je bila res ta zahvalnica tako iz-verstna, da malokje tako, in cerkev polna, da so šolarji ko- *) Ako bi utegnil kdo naših nemških pisateljev porabiti za kak svoj spis ta in uni sostavek iz 73. lista „Novic44, prosimo, da naj pove. odkod ga je vzel. Mi nimamo nič zoper to, ako se na-rodopisi iz „Novic" in ..Koledarčka" prestavljajo v nemški jezik, marveč nas še veseli, vendar moremo terjati, „vsakemu svoje!" S ..Kocevarji", „Soričani" itd. ni bilo povsod tako. Vred. m 309 maj vec prostora imeli. Druga posebnost slovesnega let nega končanja pa je bil pervi letopis tukajšne že stiri leta plot smuk! na konja i da ga jezdi brez uzde i sedla v dir i trojnorazredne realne šole. Kazun navadnih naznanil takih skokoma. spisov obsega ta letnik tri posebno zanimive sostavke: dva sta od slovečega g. Pfeiffer-ja, privatnegainženirja in me- hanikarja, ki že od začetka vpeljanega 3. razreda v tem Zahomčani i Drevljani pri svojih slavivnih vratih blizo mo razredu prostovoljno in brez plačila uči kemijo, v nedeljski sta zilskega. Vseh konjikov je bilo 95 (pet in devetdeset) dolgo , da ga spravi k nekemu plotu , zleze na plot i raz Zato se zberejo Šumerčani, Šenpavčani, Mišev čani, Sekovičani i iz drugih bližnjih vesí na konjih v Su merčih; Bistričani pa, h kterim so se potle pridružili tudi šoli pa tudi tehnologijo in obrislovje (_Projektionslehre) ? in ki Je verh vsega tega podařil ti šoli že cei 55 fizikalen ka pod poveljstvom Sebastjana Izepa Marfarja. Ko se je stre-lanje in zvonenje začelo na znamenje, da se bližate Nju Veličanstvi, so naši konjiki jo zapeketali s svojimi tremi za- stavek pa je od gosp. Miroslava Srnida, še prav rnla- stavami iz Šumerič skoz Čajno i črez Zilo, kjer so našli namestivnega učenika predmetov vso Bistrico zbrano. ima več ko 100 hiš. Ko se cesar i binet u dragega orodja za naravoslovske poskuse. Drugi so dega pa kaj sposobnoga tehniških. Pervi teh treh važnih spisov govori o učbi brisoslovja, drugi o brez ves tne m ra v nan ji ro V cesarica pripeljeta v Sumerče, jih ljudstvo pozdravlja radostno k o d e 1 s k i h mojstri v d j a n s k i rabi ze skup realna šola v treh • • S S V O ) 1 111 1 k tretji klicaje smesoma „živio" i „vivat!4 pa Dve devici praznično po zilsko oblečene pristopite k cesarskemu vozu i podaste na slovencov (F ljomerja. Imela pa je letos vseh okrožnikih položena dva lepa svezka cvetlic i jedna izmed razredih 32 Slovencov in 72 Ne- nju Franca lzep, Marfarjeva progovori: „Majestát! zur Er Lahov in Nemcov), tedaj vseh 104; innerung an Gailthal!" ali po naše: „Veličanstvo! da se spo menjate Ziljanov!" Ko cesarski vozovi črez zilski most pri glavna delavniška v štirih razredih 246 Slovencov, 331 Neslovencov, obojih 577 ? glavna nedeljska 150 Slovencov dirjajo, je bilo prekrasno pogledati na prostorném ravnem in 129 Neslovencov, obojih ločka odnosti, skup 279; 117 nedeljska ska pa brez prođu postavljene konjanike naše v redu po obeh straneh 221, glavna delavniška in nedeljska 856 hod nje šolsko leto se začne, kakor za latinske, tudi za nemške šole o vseh Svetih. Ta s o ča sni začetek obéh šol, in Pr tedaj realna z nedeljsko ceste, malo dalje blizo osemdeset deklet praznično oblečenih med njimi jedna kakor nevesta, jedna kakor družica, i ve lika množica sveta i so vpili „vivat!" Seb. Izep, Marfar je izročil rudečo-belo zastavo Bis-tričanu Janezu Valnarju sicer še po stari občni navadi o vseh Svetih, je nam na Košičovu, izsluženemu c. k. stražmestru, da kakor zastav- Goriškem in po vsem Primorskem naj bolj vsec olj bendime, naj večje razveseljevavke šolarj posebno nik (bandirar) pervi dirja i sprovod redovno vozi, i mu je Naj bi ojstro prepovedal, nikogar pustiti jezditi pred voz cesarski le bilo tudi še pri s o čas ni s kleni t vi šolskega leta za temoč da imajo po zapovedi vsi konjiki dirjati za vozovi ce-oboie ostalo pri starem! Toda ta lepa združenost je raz- sarskimi. Marfar sam se vsede na svoj vožič, da se pelje od zada za celim sprovodom. Vse je šlo nekaj časa lepo, pa z grozo i gnjevom vidi, da zastavnik v jeden mah pod-boduje konja, přiklonivši rudečo-belo zastavo pred cesarjem i dirja skokoma pred cesarski voz. Pol konjanikov se vdere To le je bilo. derta že nekaj let, in letos so bile nemške sole celihl4dní za latinskimi larj Kako neugodno in zoperno je to ne le so- ospodarjem , ni j še temuč tudi njih star in hišnim or » dopovedati. Kolika britkost za nemskosolce, da moraj ______. . . V « • a . • V • • • • t ostati, kadar njih latinskošolski stanišni in mizni tovarši, za njim. Marfar ne vé, kaj se godi. sovaščani, sorodniki in celó bratje že odhajajo na vesele sol Nju Veličanstvoma je dopadel ta konjaniški sprovod i pre-ske praznike! Kakor duše v vicah zdihujejo po rešitvi in světli cesar sami so iz svojega voza z roko mahnivši za- hrepené iti s poprej rešenimi. Kako pa morejo pri takih stavniku i našim Slovencom glasno zaukazali : „Die Hàlfte britkih čutilih imeti še kaj veselja za nadaljavo učenja,? In Reiter voraus!" I tako je šlo po vlastněni ukazu cesarje- koliko se li tudi zares naučijo ob času te tlake? Pa : tudi vem vse urno i radostno naprej. kako nadležno, zamudno in dnarozertno je to iocenj po Skoz naso gorjansko faro (Goriach) je šel sprevod pa sebno za take stariše, ki imajo po vec sinov naenkrat v takole, V Gorjah začnejo naterklati v • . • • v V šoli v ravno tistem mestu in v stanisču ; iti danes po latin (trijančiti, vbrano zvo niti). Cesta ze davno prazna, naši ljudi zbrani pri slavivnih skošolca, čez teden ali dva tedna pozneje pa še le posebej vratih pred dreveljsko vesjo. Tukaj sem bil jaz poveljnik , . i zaukažem, da, kdorkoli sadaj po cesti pride iz sprovoda cesarskega, ga pozdravimo s trikratnim „živio !" Iz Drevljan pridirja 8 konjanikov, pa se postavijo k po nemskosolca, in tako, namesto vse opraviti z eno potj za vsakega p o s eb pot delati, za vsakega poseb sta nino in hranino plačevati in domace opravke po večkrat za mujati ! Tudi hišnim gospodarjem , pri kterih stanujejo šo nam v red; mi zakličemo jim trikrat „živio!" Sadaj pride 12 naših deklet v pintelnih po zilsko oblečenih i stopijo v red: mi jih pozdravimo sopet s trikratnim „živio!" larji, hra nj bi bilo mnogo Ijubše vse plačilo skup přejeti in vse en dan iz hiše na dom odpraviti Naj bi do tične si. oblastnije prevdarile take družinske razmere ? pervi Po cesti priderči jeden voz z deželnim poglavarjem 5 in naj bodo prepričane , da kolikor bolj porajtajo na take pozneje jeden voz cesarski nim pozdravom slovenskim. pravične zelje obcinstva, toliko bolj so spostovane. Tomaž Mozetič. V Gorjah na Koroškem. (Konec.) Ob devetih 9 malo vsakega smo sprejeli s serč-Blaerorodni naš deželni pogla- var zakliče na nas: „V pol ure se pripeljate Nju Veličanstvi!" Cesta spet prazna. Sadaj vidimo dolgi red konjikov septembra sta šla presv. cesar in cesarica k svetej meši, i naših pridirjati skokoma, rudečo-belo zastavo pred njimi. zatim se peljala iz St-Mihora skoz našo dolino proti Pod- Konjike spet pozdravimo, kakor smo do sadaj pozdravljali, kloštru (Arnoldstein). Povsod so Slovenci stali pri svojih slavivnih vratih i Tù se malo zaderžijo, na besedo zastavnikovo v red se se jim pridružijo i sadaj letí napred postavijo, nasi Drevljani pozdravljali Nju Veličanstvi. V Sumerčih (Emersdorf) se vsa četa (Truppe), kakor na perutih. Cesta spet prazna ♦ V 1 10 V â m, M — « m m rn V Y ____. _ _ - - __^ . _ je začelo veličanstveno slavj prosili deželnega glavarja po Zi'j so ze v St.-Mihoru V naj hujšem skoku přiletí na konji Janez Oberekar Proj Sumerskem županu Sebast- bistriški, zavpije na nas po slovensko: „Pervi voz ko pride, v njem 55 sta cesar i cesarica !" Zavpije na nas, i ni ga bilo janu Izepu Marfarju v Sumerčih, da bi se jim dovolilo slavivno spremiti presvetlega cesarja i cesarico na konjih več viditi. Sadaj zagledamo po ravnej cesti proti nam pri jezdec. I to se je dovolilo pa pod to pogodbo, da povelnik derčati cesarjev voz. Razložno i gromovito zakličemo tri vseh jezdcov je verli naš Marfar 5 Seb Izep i da skerbno krat 55 živio" Voz se zastavi i se pelj e tako lagahno 7 da pazi na red, da se cesarska vožnja nikakor ne smé motiti smo vsi prav lehko i lepo vidili cesarja i cesarico. Za Njima ali zaderževati i da se ljudem ali živini nekaka škoda ne pridirjajo spet naši Slovenci z zastavama. Sprevod je šel prigodi. Škode se ni bilo treba bati, ker skoro vsaki Zi- dalje skoz Drevljane ( Dreulach), Drašče (Draschitz), Stra- y ljan zna se dobro obhoditi s konji, i že fantič k o m a j 10 joves (Hohenthurn) na Vrate (Thorl), kjer se križate cesti let star, spravi konja na paši k sebi ga vlači i vozi tako stara i nova. Odtod po novej cesti na Žilico (Gailitz), tam âio se obernejo nasi konjaniki po stai črez stari most do Podkloštra potu memo Serarja cer nic y postavili pred vesjo a d u ega ; nenavadno je le to, da se tabart ne v dolgi bo vsa merknila ali le na enem krajcu.—V Tahl ed poleg ceste. Cesar i cesarica pa se po novej na gradu cesarja Ferdinanda so pokazali te dni na Dunaji cesti peljeta do reke Žilice 5 se je imel položiti i bla gosloviti čanstev. ustanovni kamen novemu mostu v pi • V Nj Veli zbranim naravoslovcem 37 let starega konja, ki ga je se Zraven rečišča Žilice na prođu je bilo novo iz rajnk cesar Franc jezdaril in sedaj zadnji kruhek vživa. kopano rečišče globoko Po casnikih je še polno popisov slovesnega kronanj ru prostor ograja , prostrano i suho i v njem naprav- sovskega cara; čudno pa je to, da tisti angležki časnikarj iz brinja prav ukusno, v o§ raj ga bili ki bi bili nedavnej radi Rusa požerli, ako bi ga sedaj tako rekoč molijo. Tako se svet spreminja. ., * mogli, ? Veli zapadnej strani oltar, na izhodnej veliko rudece-belo nebo (Baldachin), pod nebom dva prestola za cesarja i cesarico; častěn je bil nek pogled, ko je metropolit moskavški položil okolo te ograje visoki nasipi proda (peska) i na nas' pih klopi le višje i višje tako, da so tudi od zadej stoj v oke na glavo cara in blagoslovil klečečega vladarja. ki ograjo mogli viditi obrede blagoslovlenj y aje dve ogromni piramidi zeleni i nad njima na dveh straneh so se zibale je potem vzdignil, z obema rokama bi blišečo in na 6 m i 1 ij rubljev cenjeno krono prijel in si jo sam pola po ti elike zastave. Tukaj so cakali cesarja i cesarico goma na Terbižani v vojaškej opi z godbo i zastavo vojaško, pre lave, se ž enmalo njenega y titlj dva mno ar fn 1 g- korarj knezo-vladika iz Celovca Vojteh Lidmanski glavo posadil; potem je pokleknila carica pred-nj car vzame svojo krono z g1 v * dotakne, potem ji pa posadi m a nj š o krono na glavo, ktero ? i 14 duhovnikov y S adniki podklosterski, Parizu se so ji stiri gospé z zlatimi iglicami na lase pripele Po podov, goapej in gospodicen i veliko llllJl/^li ^UHjiUUU ^UOJJVJ lil ^ uu^vvnvvn A V V11I1V M ' Viltw ^'J stva). Kamen se je blagoslovil, v njega se položila baki (ljud azširja neverjetna govor » da bo \ a p le on, pridši iz toplic domů, Francozom , kterim je rado skrinjica, v ktero so se djale listine podp y zadevaj dolg cas, kaj ga povedal, namreč, da misli domá in blagoslovlenj kamna i zidanje novega mosta. Skrinj zunaj dosedanjo politiko premeniti ta namen zbor sklicati y kterega bojo^prišli tudi taki svetovavci, ki niso z Napoleonovo se je spojila (verlôthen) i kamen se je zazidal i tudi spojil, vladijo zadovoljni, ki so pa sicer veljavni možje. — Ravno tako • v -m. T • wt 1 • v a A 1 * 1 * _ J _ i___ T ^ - , J .. v vse vpričo Nju Veličanstev, gospode i ljudstva baršunasti blazini so podali cesarju si rim so trikrat po obredu kamen udar Na udeci ebei kladvo. s kte cudno je pato, da Nap y zatem pa kladvo laskih prekucij, smé ocitno v Parizu tistih 100 kanon, s kterimi si hočejo Talij připustí, da Manin, glavár naberati doneske za ani „samostojnost Na Španjskem je oklicana lenjem seje pripeljalo šest naših Dreveljskih praznično po ustava od leta 1845, popolnoma osnovana po ustavi fran- podali cesarici, ktera je ravno to etorila. Med blagoslov- talijansko" pristreljati ..«v. V.1 1 • 1*1 *v J 1 zilsko oblečenih deklet; berž kakor jih straža zagleda, pi cozki Razpor med angležko-írancozko in med apoli med njih za roko i pelje vse na pervo klop na na- tansko vlado je tako deleč prikipel, da je poslanec avstri pervo u sipu i reče tam stoj ospém i gospodična yy lepo pr si m y nite se tem dekletom i etorite jim prostora u Stale janski baron Hub tanskemu o ti zadevi 9 dan t. m. přišel h kralj poli Turskemu t so na paradi Po blagoslovlenj sarica do Podkloštr í sta se peljala cesar i ce-Tam v dolgem redu poleg ceste sto- ječi zilski konjaniki priklonijo svoje zastave i zakličejo so bile tudi vrata slavivne i tam so konje prepregli i še tisti den sta se peljala cesar i cesarica skoz Belak v Celovec, drugi den skoz Velkovec v Maribor, Nemški Gradec, v Beč (Dunaj). cesar slavili red sv. Štefana v brilantih je poslal Vlada š \ ka z vjetimi 460 rogovileži v kantonu Neuenbur aJ krepko ,,vivat!u V Podkloštr Pi v C ahlo ravná. Govori se, da so se obravnave zavolj mnogo zastav že začele. Sultan terja, da naj Černo g spoznav turško vlado kot h go s p o dst parižki časniki menijo , naj bode Černo » prihodnje tako kakor yy Kako ste se smeli podstopiti pred voz zoper mojo ojstro prepoved zakliče Marfar rski jezditi zastavnika S e r b ij je Kaj slijo o tem druge vlade, se še ne vé. To gotovo , da je car Aleksand po orskem po naših konjanikov u slancu Medakoviču knezu cernogorskemu spet zagotovil ti Zastavnik veselo zasuce zastavo pa 8tjh g000 zlatov (cekinov), ki so jih v pomoč revni deželi pravi : Sebastj strah yy Presvetli cesar sami so nam ukazali"! Sadaj se je 0(j ieta 1721 dobivali vladiki černogorski iz Rusovske ___• « « a « m • • V • 1 gnj Izepu skerb odvalila od serca, njegov poprejsni na zastavnika se je spremenil v radost i ve selje. Konjaniki naši pa da po bsko povem yy vra Ob vôdi. tiše se kuči veselo pevajuči" Zastave i věnci ostanej se osem dní po našej zilskej dolini, tište tri zastave pa kterimi so konjaniki slovenski Nju Veličanstvi spi bodemo hranili Ziljani y s v spomen tega veselega dneva Jaz Kak mirne so vodé, Kak bistre , krasne ; V nje sijejo zvezdé Tak svitle, jasne! Serce, naj bi ti b'lo Enako vodi, Tak mirno in jasno Pri vsaki zgodi. pa ponovljam le še tisto besedo, ki jo je Franca Marfarj y progovorila : menjata Slovencev Presvetli cesar, presvetla cesarica! da se spo Matij Maj Pa kane kapljica, Sred vode kane; In voda zašumljá, Se v krogu gane; Naj, kdar strasti prepir Začutiš v sebi. Bi hitro vernil mir Se tudi tebi; Novičar iz raznih krajev. Gospodarska (kmetijska) družba dunajsk hodnje leto mesca maj nik skih in gojzdnih pridelk šega cesarstva, od bo pravila veliko razstavo p pri 1 z h dežel na In dalj in dalj nasir Verté se krogi; Pa koj se verne mir, Je vse spet v slogi. Da strastni bi te šum Ne gonil v krogi, Da ti in bistri um Sta vedno v slogi; ktere smo v našem listu že omenili in bomo kmali še več povedali ; danes le to naznanjamo, da Spet mirne so vodé, Spet bistre, krasne, je c. k. ministerstvo dovolilo, da vse blago za to razstavo V nje sijejo zvezdé, se bo po skih železnicah nazaj in tako vsakemu pošilj to nj peljalo Tak svitle. jasne. Da božja milost v té Jasno sijala Bi, kakor na vodé Zdaj zvezda zala! polajšalo, kdor koli bo hotel Rodoljub Ledinski jih pridelkov kaj na Dunaji 11a ogled postaviti, gradih okolice Lugoške na Ogerskem bojo letos V no-d vakrat brali y ker en del grojzdja je že sedaj prezrel, drugi del pa je se zelen. T pač očitno odeva tisto napako, ki tako pogostoma nahaj da v enem noirradu prevec « tu i h pie grauu je zasajenih 13 mesca bo precej pozno zvečer 1 k dan prihodnega to ni si BT'CT* Gospodarje naše, kteri hocejo poskusiti tudi v nasih krajih poterjeni bivec (posebno ogeršično sorto), opominjamo s temi versticami, da ta ali k vecem prihodnji teden je zadnji čas ga sejati. in da se dobiva pri gosp. fajmoštru Zalokarji, oskerbniku družbinega verta na spodnjih Poljanah v Ljubljani» Njegove cvetlice so dobra paša čbelam spomladi, ko ješe ne dobivajo drugod; ajda ali korenstva se dobro obnašajo po nji na ravno tisti njivi. USfi Odgovorni vrednik : Dr. Janei Bleiweis Natískar in založnik : Jožef Blaznik.