REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR ONESNAŽENOST ZRAKA V SLOVENIJI V LETU 1998 Agencija Republike Slovenije za okolje LJUBLJANA, marec 2002 POVZETEK 1. Na področju zakonodaje v letu 1998 ni bilo posebnih novosti. Tekle so priprave na uskladitev slovenske zakonodaje z zakonodajo EU. V prvi fazi je bil narejen pregled usklajenosti kot priprava na »screening« v Bruslju. Primerjave obeh zakonodaj je pokazala, da imamo mejne vrednosti za posamezne snovi zelo podobne. To je razumljivo, ker je osnova za mejne vrednosti pri obeh zakonodajah smernica svetovne zdravstvene organizacije. Glede politike zaščite kakovosti zraka lahko v mnogih primerih uporabimo določila Zakona o varstvu okolja, ki je med boljšimi v Evropi. Veliko konkretnih določil iz EU zakonodaje pa bo potrebno vpeljati v našo zakonodajo s podzakonskimi akti. 2. V merilnih mrežah ni bilo bistvenih sprememb tako glede števila merilnih mest kot merilnih metod. V avtomatski mreži smo nabavili nekaj novih merilnikov in jih vključili v mrežo, predvsem za merjenje ozona in lebdečih delcev. 3. Meritve koncentracij žveplovega dioksida kažejo, da je bila koncentracija v letu 1998 v večjih mestih nekoliko nižja kot v letu 1997, v krajih pod vplivom obeh termoelektrarn pa približno enaka kot leto poprej. Prekoračitev mejnih vrednosti je bilo največ na teh merilnih mestih. Tam so bile presežene tudi kritične vrednosti. Na Dobovcu, merilnem mestu v bližini TE Trbovlje, so izmerili izjemno visoko urno koncentracijo 4548 µg/m3, ki je bila posledica prevelike emisije iz termoelektrarne in neugodnih vremenske situacije – dalj časa trajajoče temperaturne inverzije. V mestih je bilo preseganj mejnih vrednosti razmeroma malo. Med temi merilnimi mesti izstopata z visokimi koncentracijami Krško in Šoštanj, kjer je bila onesnaženost tudi večja od kritične. V Krškem je le-ta posledica emisij iz bližnje industrije celuloze in papirja, v Šoštanju pa posledica emisije iz nižjih dimnikov TEŠ. Koncentracije dušikovega dioksida so bile nekoliko višje kot v letu 1997 in so v Ljubljani na merilnem mestu Figovec presegle mejno urno vrednost, na mobilni postaji v centru mesta ob prometni Roški cesti pa tudi mejno dnevno vrednost. Največje število preseganja dovoljenih vrednosti se je pojavilo pri ozonu. Velik vpliv na koncentracijo ozona ima nadmorska višina kraja in oddaljenost od naselij. Visoke koncentracije so najdalj trajale na merilnih mestih z večjo nadmorsko višino in daleč od naselij. V naseljih ozon, ki nastane s fotokemijskimi reakcijami, reagira z dušikovim monoksidom. Zato so koncentracije najnižje na merilnih mestih, ki so najbolj izpostavljena emisijam zaradi prometa. Ozon je tipično sezonski onesnaževalec z najvišjimi koncentracijami v topli polovici leta, v hladni polovici pa so koncentracije povsod pod mejnimi vrednostmi. Koncentracije ogljikovega monoksida so bile v glavnem pod mejnimi vrednostmi; presežena je bila le 8-urna mejna vrednost v Ljubljani. Koncentracije skupnih lebdečih in inhalabilnih delcev presegajo mejne vrednosti predvsem v mestih blizu prometnih cest. Meritve indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini, izraženega kot koncentracija SO2, nam kažejo primerjavo onesnaženosti zraka med slovenskimi kraji. Ta mreža ima največ merilnih mest. Najvišje vrednosti kažejo meritve v večjih krajih in v bližini večjih virov onesnaženja- tam je bila tudi presežena mejna vrednost. Tudi koncentracije dima so bile višje od mejne vrednosti na merilnih mestih v večjih naseljih. Kislost padavin se je na podeželskih lokacijah zmanjšala, drugod pa je ostala približno na ravni leta 1997. 17 do 18% padavin je bilo preveč kislih- toliko kot leta 1997. Koncentracije prašnih usedlin so presegle mejno vrednost v mesecu avgustu v Anhovem. 4. Leto 1998 je bilo razen izrazito hladnega decembra s pogostimi temperaturnimi inverzijami v zimskih mesecih nadpovprečno toplo, kar ugodno vpliva na kakovost zraka, saj so pogoji za disperzijo boljši in emisije škodljivih snovi zaradi ogrevanja manjše, posledica pa so nižje koncentracije onesnaženja. Trajanje sončnega obsevanja je bilo nadpovprečno veliko ves čas od januarja do avgusta z izjemo aprila. To je tudi vzrok za zgoden pojav povišanih koncentracij ozona. Primerjava leta 1998 s predhodnimi leti pokaže pri nekaterih snoveh rahlo nižanje koncentracij, predvsem pri žveplovem dioksidu v večjih mestih, sulfatih in indeksu onesnaženosti zraka s kislimi plini. Pri dušikovih oksidih so koncentracije na ravni zadnjih let, toda vsaka postaja ima določeno specifiko, kot je sprememba mikrolokacije, menjava merilnikov in včasih prenizek izplen podatkov. Zato ni mogoče z gotovostjo govoriti o trendu. Rast koncentracije nitratov v padavinah se je ustavilo. Pri ozonu je koncentracija močno odvisna od vremenskih razmer, nivo pa se v zadnjih petih letih ni močno spreminjal. Za ostale snovi imamo premalo podatkov za večletno primerjavo. ABSTRACT There were no particular changes in the field of legislation in 1998. Arrangements in harmonization of Slovene legislation with EU legislation started. First an overview of harmonization was done as a basis of »screening« in Brussels. In both legislations the limit values of certain pollutants turned out to be quite similar. This is understandable as the directive of World Health Organization is the basis of both legislations. As the Slovene Environmental Protection Act showed to be a good starting point a great deal of its provisions may be applied in the policy of air quality protection. The rest of concrete provisions of the EU legislation will have to be introduced to our legislation by supplementary administrative acts. Monitoring networks remained practically unchanged regarding the number of stations as well as measuring methods. In automatic network some new monitoring devices – mainly for ozone and particulate matter detection - were bought and put in operation. In comparison to 1997 SO2 concentrations in 1998 were slightly lower in urban sites and nearly the same in places influenced by Šoštanj and Trbovlje power plants. Exceedances of limit values occurred most frequently at these monitoring sites where critical values were exceeded as well. In Dobovec monitoring site near Trbovlje Power Plant an extremely high hourly concentration of 4548µg/m3 was detected. It was the result of too high emission from the plant and unfavourable weather condition with a longer period of temperature inversion. There were rather few exceedances of limit values in bigger cities except Krško and Šoštanj monitoring sites with concentrations even higher than critical values. In Krško this is due to emission from the neighbouring Paper and Pulp Mill and in Šoštanj due to emission from lower stacks of Šoštanj power plant. NO2 concentrations were slightly higher than in 1997 and exceeded hourly limit value at Ljubljana Figovec site and daily limit value at busy Roška street in the center of Ljubljana. The highest number of limit value exceedance was found in ozone concentrations. The altitude and distance from populated areas influence ozone concentration. High measured values of longest duration occurred on higher levels far from urban areas. In cities ozone originating from photochemical processes reacts with nitrogen monoxide. Thus ozone concentrations were lowest on the sites most exposed to traffic emission. Ozone is a typical seasonal pollutant with highest concentrations in summer while in winter values on all sites are below limit value. CO concentrations were mainly below limit values except 8-hour value in Ljubljana. Concentrations of total suspended particles and PM10 exceeded limit values especially on monitoring sites near busy roads. Measurements of index of air pollution with acid gases expressed as SO2 concentration enable us to make comparison of air quality among different places. This network is richest in the number of monitoring sites. The highest values with limit value exceedances were measured in larger cities and in the vicinity of greater air pollution sources. Also black smoke concentrations exceeded limit value in urban places. Acid precipitations decreased at rural monitoring sites and remained on the level of 1997 at other places. Concentrations of deposited matter exceeded limit value in August 1998 in Anhovo. Except extreemly cold December with frequent temperature inversions the year 1998 was exceedingly warm during winter season This is favourable to air quality protection as less heating cause lower emissions and consequently less air pollution, and dispersion of pollutants is better. Insolation was exceedingly high during January-August except April. Consequently high ozone concentrations occurred early. Comparison of 1998 with previous years shows us a slight decreasing in concentrations of certain substances, patricularly in sulphur dioxide in bigger cities, sulphates, and index of air pollution with acid gases. Concentrations of nitrogen oxides are on the level of last few years alhough it is difficult to speak about a clear trend as data in each station are greatly sensitive to microlocation changes, changes of monitoring devices and sometimes low data completeness. Rising of concentrations of nitrates in precipitations seems to stop. Ozone concentration is higly dependent on weather conditions but didn't change significantly during last 5 years. For other substances we do not have enough data to make comparison over years. 1. UVOD Poročilo ONESNAŽENOST ZRAKA V SLOVENIJI V LETU 1998 izdajamo s triletno zamudo. Glavni razlog za zamudo je bil povečan obseg dela na oddelku za onesnaženost zraka ob nespremenjenem številu zaposlenih. Izmerjene mesečne podatke redno objavljamo v mesečnih biltenih, ki jih izdaja Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije. Seveda je razlika med mesečnimi podatki, ki imajo status začasnega podatka in v poročilu objavljenimi letnimi dokončnimi podatki. Mesečne podatke kontroliramo z računalniškimi programi, izvedene vrednosti pa pregledajo zaposleni na oddelku za onesnaženost zraka. Dokončno veljavnost pa dobijo podatki šele po letni validaciji. Zaradi zamude poročila nismo prevajali v angleščino. Glede na to, da poročila pogosto uporabljamo pri predstavljanju slovenske problematike varstva zraka v tujini, smo prevedli povzetek, kazalo in podnaslove pri tabelah in slikah. Na ta način lahko to poročilo uporabljajo tudi tujci. Zakonodaja, ki se nanaša na področje koncentracij onesnaženosti zraka in meritev teh koncentracij, se leta 1998 ni spreminjala. Obdelave v tem poročilu smo v primerjavi s poročili iz prejšnjih let nekoliko skrčili glede števila tabel. Podali smo podatke le za tiste snovi in statistične parametre, za katere so predpisane mejne in kritične vrednosti. 2. ZAKONSKE OSNOVE 2.1. Slovenska zakonodaja na področju varstva zraka Slovenski predpisi s področja varstva zraka temeljijo na Zakonu o varstvu okolja (ZVO), ki je bil sprejet junija 1993 (Ur.l RS, št 32/93). Posamezna področja varovanja okolja, tudi varstvo zraka, urejujejo podzakonski akti. Podzakonski predpisi s področja varstva zraka pokrivajo naslednje tematike: Zunanji zrak • Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur. l. RS, št.73/94) Emisije iz kurilnih naprav • Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. l. RS, št.73/94) • Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. l. št.68/96) • Uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. l. RS, št.73/94) • Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. l. RS, št.51/98) • Popravek uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. l. RS, št.83/98) Tehnološke in druge emisije • Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov (Ur. l. RS, št.73/94) • Uredba o emisiji snovi v zrak iz naprav za pridobivanje aluminija (Ur. l. RS, št.73/94) • Uredba o emisiji snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo keramike in opečnih izdelkov (Ur. l. RS, št.73/94) • Uredba o emisiji snovi v zrak iz naprav za pridobivanje cementa (Ur. l. RS, št.73/94) • Uredba o emisijah snovi v zrak iz naprav za izdelavo sive litine, ferozlitin in jekla (Ur. l. RS, št.73/94) • Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih motorjev z notranjim izgorevanjem in nepremičnih plinskih turbin (Ur. l. RS, št.73/94) • Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih motorjev z notranjim izgorevanjem in nepremičnih plinskih turbin (Ur. l. RS, št.51/98) • Uredba o emisiji snovi v zrak iz naprav za vroče pocinkanje (Ur. l. RS, št.73/94) • Uredba o emisiji snovi v zrak iz lakirnic (Ur. l. RS, št.73/94) • Uredba o emisiji snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo in predelavo lesnih tvoriv (Ur. l. RS, št.73/94) • Uredba o emisiji snovi v zrak iz naprav za pridobivanje svinca in njegovih zlitin iz sekundarnih surovin (Ur. l. RS, št.73/94) • Odredba o ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča (Ur. l. RS, št.80/97) • Uredba o emisiji azbesta v zrak in pri odvajanju odpadnih voda (Ur. l. RS, št.75/97) • Uredba o emisiji hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav za skladiščenje in pretakanje motornega bencina (Ur. l. RS, št.11/99) Monitoring emisij • Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št.68/96) Kakovost goriv • Odredba o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena (Ur. l. RS, št.8/95) • Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena (Ur. l. RS, št.91/98) Promet • Odredba o prepovedi prodaje in uvoza vozil brez katalizatorja (Ur. l. RS št.27/94) • Odredba o spremembi odredbe o prepovedi prodaje in uvoza vozil brez katalizatorja (Ur. l. RS št.43/94) Takse • Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Ur. l. RS, št.68/96) • Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Ur. l. RS, št.2/97) • Popravek (Ur. l. RS, št.5/97) • Uredba o spremembi uredbe o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Ur. l. RS, št.24/98) • Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Ur. l. RS, št.65/98) • Odredba o obliki in vsebini napovedi za odmero takse za obremenjevnje zraka z emisijo ogljikovega dioksida za gorljive organske snovi (Ur. l. RS, št.28/99) 2.2. Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi zraku Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku definira naslednje pojme: mejna imisijska vrednost, opozorilna imisijska vrednost, kritična imisijska vrednost, koncentracija, povprečne koncentracije za različne časovne intervale (od pol ure do enega leta), trdni delci in vegetacijska doba. Mejne koncentracije za različne čase povprečenja so predpisane za naslednje snovi: žveplov dioksid, dušikov dioksid, ozon, ogljikov monoksid, ogljikov disulfid, žveplovodik, fluoride, izražene kot HF, kloride, izražene kot HCl, delce, kovine (kadmij, svinec, mangan in vanadij) v delcih ter za organske spojine: 1,2-dikloretan, diklormetan, formaldehid, stiren, tetrakloretilen, toluen in trikloretilen. Opozorilne vrednosti koncentracij so predpisane za ozon, ogljikov monoksid, dušikov dioksid, žveplov dioksid in skupne lebdeče delce. Poleg definiranih mejnih in opozorilnih vrednosti so pomembne naslednje določbe: • Koncentracije so izražene v masnih enotah na enoto volumna zraka (pri temperaturi 293 K in zračnem tlaku 101,3 kPa). • Kritične imisijske vrednosti (KIV) so dvakratne številčne mejne vrednosti (MIV). • Povprečja in druge izvedene vrednosti je dovoljeno računati v primeru, da je v nizu najmanj 85% podatkov. V tabeli 2.2.(1) je podan pregled nekaterih mejnih vrednosti. Tabela 2.2.(1): Mejne imisijske vrednosti (MIV) in 98-percentili (C98) za urbana in industrijska območja Table 2.2.(1): Limit values (MIV) and 98-percentile (C98) for urban and industrial areas MIV C98 za eno leto Snov Enota Čas merjenja Čas merjenja 1 leto v. d.* 24 ur 8 ur 1 ura 30 min 24 ur 30 min Anorganski plini SO2 µg/m3 50 125 350 100 250 NO2 µg/m3 50 150 300 120 200 O3 µg/m3 60 65 110 150 CO mg/m3 10 30 60 CS2 µg/m3 20 H2S µg/m3 7 HF µg/m3 5 10 HCl µg/m3 100 200 Delci Dim in Inhalabilni delci µg/m3 50 125 200 100 Skupni lebdeči delci µg/m3 70 175 300 150 250 Cd µg/m3 0,02 Pb µg/m3 1 Mn µg/m3 1 V µg/m3 1 * v.d. vegetacijska doba * v.d. vegetation period MIV Snov Enota Čas merjenja 1 leto 1 mesec Prašne usedline Skupne Prašne usedline mg/m2·dan 200 350 Pb µg/m2·dan 100 Cd µg/m2·dan 2 Zn µg/m2·dan 400 MIV Snov Enota Čas merjenja 24 ur 30 min Hlapne Organske spojine 1,2 -dikloroetan mg/m3 0,7 Diklorometan mg/m3 3 Formaldehid mg/m3 0,1 Stiren mg/m3 0,07 Tetrakloroetilen mg/m3 5 8 Toluen mg/m3 1 Trikloretilen mg/m3 1 2.3. Uredba o emisijah snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav Uredba deli kurilne naprave glede na nazivno moč in vrsto goriva na male srednje in velike kurilne naprave: Naprava Moč Gorivo < 1MW trdna goriva Male kurilne naprave < 5MW tekoča goriva < 10 MW plinasta goriva ≥ 1MW in < 50 MW trdna goriva Srednje kurilne naprave ≥ 5 MW in < 50 MW tekoča goriva ≥ 10 MW in < 100 MW plinasta goriva ≥ 50MW trdna in tekoča goriva Velike kurilne naprave ≥ 100 MW plinasta goriva V tabeli 2.3.(1) so podane mejne emisijske vrednosti za nove in rekonstruirane velike kurilne naprave. Tabela 2.3.(1): Mejne emisijske vrednosti za nove in rekonstruirane velike kurilne naprave Table 2.3.(1): Limit values of emission for new and reconsructed heating devices pojasnilo, posebnost trdna goriva tekoča goriva Plinasta goriva Skupni prah 50 mg/m3 50 mg/m3 za plavžni plin: 10 mg/m3 za druge pline: 5 mg/m3 Posebne anorganske snovi in njihove spojine As, Pb, Cd, Cr, Co, Ni samo za druga trdna goriva: 0,5 mg/m3 samo za druga tekoča goriva: 2 mg/m3 Ogljikov monoksid (CO) 250 mg/m3 175 mg/mm3 100 mg/m3 Dušikovi oksidi, Izraženi kot NO2 ≤ 300 MW > 300 MW 400 mg/m3 200 mg/m3 300 mg/m3 150 mg/m3 200 mg/m3 100 mg/m3 Žveplovi oksidi, Izraženi kot SO2 območje >50 MW in ≤ 100 MW: 2000 mg/m3 za vrtinčno kurjavo: 400 mg/m3 >50 MW in ≤ 300 MW: 1700 mg/m3 za tekoči plin: 5 mg/m3 za druge pline: 35 mg/m3 območje >100 MW in ≤ 500 MW: mejna emisijska vrednost je izračunana na podlagi linearnega zmanjševanja od 2000 mg/m3 pri 100 MW do 400 mg/m3 pri 500MW za vrtinčno kurjavo: 400 mg/m3 >300 MW in ≤ 500 MW: mejna emisijska vrednost je izračunana na podlagi linearnega zmanjševanja od 1700 mg/m3 pri 300 MW do 400 mg/m3 pri 500MW >500 MW 400 mg/m3 400 mg/m3 400 mg/m3 Plinaste anorganske halogenske spojine klora izražene kot HCl fluora izražene kot Hf ≤ 300 MW:200 mg/m3 > 300 MW: 100 mg/m3 ≤ 300 MW: 30 mg/m3 > 300 MW: 15 mg/m3 samo za druga tekoča goriva: 30 mg/m3 samo za druga tekoča goriva: 5 mg/m3 Računska vsebnost kisika v vol .% premog: 6% vrtinčna kurjava: 7% biomasa, šota: 11 % 3% 3% V tabeli 2.3.(2) so podane mejne emisijske vrednosti za obstoječe velike kurilne naprave. Tabela 2.3.(2): Mejne emisijske vrednosti za obstoječe velike kurilne naprave Table 2.3.(2): Limit emission values for existing large heating devices pojasnilo, posebnost trdna goriva tekoča goriva plinasta goriva Skupni prah 125 mg/m3 50 mg/m3 za plavžni plin: 10 mg/m3 za druge pline: 5 mg/m3 Posebne anorganske snovi in njihove spojine As, Pb, Cd, Cr, Co, Ni samo za druga trdna goriva: 1,5 mg/m3 samo za druga tekoča goriva: 2 mg/m3 Ogljikov monoksid (CO) 250 mg/m3 175 mg/mm3 100 mg/m3 Dušikovi oksidi Izraženi kot NO2 650 mg/m3 450 mg/m3 350 mg/m3 Žveplovi oksidi Izraženi kot SO2 2000 mg/m3 za kurilna olja: 1700 mg/m3 za druga tekoča goriva: 2500 mg/m3 za tekoči plin: 5 mg/m3 za druge pline: 35 mg/m3 Računska vsebnost kisika v vol .% premog: 6% vrtinčna kurjava: 7% biomasa, šota: 11 % 3% 3% Za obstoječe kurilne naprave začnejo veljati mejne emisijske vrednosti in drugi pogoji za nove kurilne naprave 1. julija 2004. Uredba, ki je vezana na emisije v zrak iz velikih kurilnih naprav, je usklajena s smernico Evropske skupnosti 88/609/EEC. 2.4. Mednarodni sporazumi in konvencije Slovenija je pristopila tudi k mednarodnim sporazumom in konvencijam s področja zaščite zraka. Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, Barcelona, 16. februar 1976, • Protokol o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem s kopnega z aneksi I, II, III, Atene,17. maj 1980 Slovenija je v tem primeru naslednica SFRJ, ki je konvencijo in protokol ratificirala. Dunajska konvencija o varstvu ozonskega plašča s prilogama I in II, Dunaj, 22. marec 1986 • Montrealski protokol o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, Montreal, 18. september 1987 • Londonski amandmaji k Motrealskemu protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, London, 29. junij 1990 • Copenhagenski amandmaji k Motrealskemu protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, Copenhagen, 25. november 1992 Slovenija je v primeru dunajske konvencije in montrealskega protokola naslednica SFRJ, ki je konvencijo ratificirala. Londonske in copenhagenske amandmaje je Slovenija ratificirala. Konvencija o spremembi podnebja, Rio de Janeiro, 13. junij 1990 Protokol o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, Kyoto, 21. oktober 1998 Slovenija je konvencijo ratificirala, kyotski protokol pa je podpisala. Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Ženeva, 13. november 1979 • Protokol h konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979 o dolgoročnem financiranju programa za opazovanje in ovrednotenje emisije onesnaževalcev zraka v Evropi (EMEP), Ženeva, 28. september 1984 • Protokol h konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979 glede kontrole emisij NOx ali njihovih čezmejnih tokov, Sofija, 1. november 1988 • Protokol h konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979 glede kontrole emisij lahko hlapnih ogljikovodikov ali njihovih čezmejnih tokov, Ženeva, 18. november 1991 • Protokol h konvenciji o prekomejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje iz leta 1979 o nadaljnjem zmanjševanju emisij žvepla, Oslo, 13. junij 1994 • Protokol h konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979 o težkih kovinah, Aarhus, 24. junij 1998 • Protokol h konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979 o težko razgradljivih organskih snoveh, Aarhus, 24. junij 1998 Slovenija je v primeru konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in protokola EMEP iz leta 1984 naslednica SFRJ, ki je konvencijo in protokol ratificirala. Protokol iz leta 1994 je Slovenija ratificirala, protokola iz leta 1989 pa je podpisala. 2.5. Zakonodaja Evropske skupnosti na področju varstva zraka Zakonodaja Evropske skupnosti, ki se nanaša na varstvo zraka, je razdeljena v naslednje tematske sklope: Zunanji zrak • Ocena in upravljanje kakovosti zunanjega zraka (Council Directive on ambient air quality assessment and management, 96/62/EC) • Onesnaženost zraka z ozonom (Council Directive on air pollution by ozone, 92/72/EEC) • Mejne vrednosti za žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec v zunanjem zraku (Council Directive relating to limit values for sulphur dioxide and oxides of nitrogen, particulate matter and lead in ambient air, 99/30/EEC) Izmenjava informacij • Recipročna izmenjava informacij in podatkov iz merilnih mrež za kakovost zraka v državah članicah (Council Decision establishing a reciprocal exchange of information and data from networks and individual stations measuring ambient air pollution within the Member States, 97/101/EC) Emisije iz kurilnih naprav • Omejevanje emisij v zrak iz velikih energetskih objektov (Council Directive on the limitation of emissions of certain pollutants into the air from large combustion plants, 88/609/EEC) Tehnološke in druge emisije • Omejevanje onesnaževanja zraka iz industrijskih virov (Council Directive on the combating of air pollution from industrial plants, 84/360/EEC) • Celostno preprečevanje in nadzor nad onesnaževanjem (Council Directive concerning Integrated Pollution Prevention and Control, 96/61/EC) • Preprečevanje onesnaževanja zraka iz novih sežigalnic komunalnih odpadkov (Council Directive on the prevention of air pollution from new municipal waste incineration plants, 89/369/EEC) • Zmanjšanje onesnaževanja zraka iz obstoječih sežigalnic komunalnih odpadkov (Council Directive on the reduction of air pollution from existing municipal waste-incineration plants, 89/429/EEC) • Sežig nevarnih odpadkov (Council Directive on incineration of hazardous waste, 94/67/EC) • Nadzor nad emisijo hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav za skladiščenje in pretakanje motornega bencina (European Parliament and Council Directive on the control of volatile organic compound (VOC) emissions resulting from storage of petrol and its distribution from terminals to service stations, 94/63/EC) • Ukrepi za emisijo plinastih polutantov in delcev iz motorjev z notranjim izgorevanjem za izvencestne mobilne stroje (Directive of the European Parliament and of the Council on the approximation of the laws of the Member States relating to measures against the emission of gaseous and particulate pollutants from internal combustion engines to be installed in non-road mobile machinery, 97/68/EC) Evidence o emisijah • Mehanizem za monitoring emisij CO2 in drugih plinov tople grede (Council Decision for a monitoring mechanism of Community CO2 and other greenhouse gas emissions, 93/389/EEC) Monitoring emisij • Usklajene merilne metode za določanje masnih koncentracij dioksinov in furanov iz emisij pri sežigu odpadkov (Comission Decision on harmonized measurement methods to determine the mass concentration of dioxins and furans in atmospheric emissions in accordance with Article 7(2) of Directive 94/67/EC on the incineration of hazardous waste, 97/283/EC) Kakovost goriv • Vsebnost svinca v bencinu (Council Directive on the approximation of the laws of the Member States concerning the lead content of petrol, 85/210/EEC) • Vsebnost žvepla v nekaterih tekočih gorivih (Council Directive relating to the sulphur content of certain liquid fuels, 93/12/EEC) 4. ONESNAŽENOST ZRAKA -29- 4.1. Merilne mreže Republiško mrežo meritev onesnaženosti zraka v Sloveniji sestavljajo osnovna mreža, ki jo vodi Hidrometeorološki zavod, ter dopolnilne, v katerih izvajajo meritve drugi izvajalci (TE Šoštanj, TE Trbovlje, mestne občine Ljubljana, Maribor, Celje). Mreža je gostejša na območjih v bližini večjih virov onesnaženosti zraka. Na območjih, ki so oddaljena od velikih virov emisije, delujeta postaji Iskrba in Krvavec, ki merita ozadje onesnaženosti zraka in sta vključeni v mednarodni program EMEP in GAW. V prilogi je zemljevid merilnih mest z naslednjimi merilnimi mrežami: mreže avtomatskih ekološko-meteoroloških postaj, mreža za 24-urne koncentracije dima in indeks onesnaženosti zraka s kislimi plini in mreža za spremljanje kakovosti padavin in količine prašnih usedlin. 4.1.1. Mreže avtomatskih ekološko-meteoroloških postaj Od aprila 1998 dalje potekajo v Sloveniji avtomatske meritve onesnaženosti zraka v sistemu ANAS (analitično nadzorni alarmni sistem) na desetih merilnih mestih. Aprila 1998 je namreč začela delovati postaja za merjenje ozona v Rakičanu. Poleg tega potekajo meritve v dveh dopolnilnih mrežah, in sicer kot Ekološki informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj (EIS-TEŠ) in Ekološki informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje (EIS-TET). Po eno postajo imajo mestni sistemi v Ljubljani, Mariboru in Celju. V Krškem občina financira meritve SO2 na merilni postaji sistema JE Krško. Poleg stalnih postaj delujeta še dve mobilni postaji, ena v sistemu ANAS in ena v EIS-TEŠ. 4.1.1.1. Sistem HMZ Seznam merilnih mest in parametri, ki se merijo, so podani v tabelah 4.1.1.1(1) in 4.1.1.1.(2). Tabela 4.1.1.1.(1): Merilna mesta za avtomatske meritve Table 4.1.1.1.(1): Monitoring sites for automatic measurements Osnovna mreža (ANAS) : Kraj NV Geogr. dolž Geogr. šir. Dat. zač. mer. Vrsta Ljubljana F. 298 14°30'28'' 46°03'16'' 01.1990 U-C Ljubljana B. 298 14°31'02'' 46°03'56'' 01.1991 U-B Celje 240 15°16'03'' 46°14'06'' 01.1990 U-B Maribor 270 15°39'20'' 46°33'22'' 11.1990 P Rakičan 188 16°11'47'' 46°39'06'' 05.1998 R Trbovlje 265 15°02'53'' 46°08'54'' 01.1990 U Zagorje 240 15°00'00'' 46°07'34'' 08.1990 U Hrastnik 290 15°05'18'' 46°08'40'' 01.1990 U-B Krvavec 1720 14°32'19'' 46°17'53'' 03.1991 R Iskrba 520 14°51'45'' 45°33'43'' 09.1996 R Legenda: NV nadmorska višina (m) Vrsta lokacije: U - urbano B - ozadje C - center P - promet R - podeželsko Legend: NV Elevation above sea level (m) Location: U - urban B - background C - city center P - traffic R - rural Tabela 4.1.1.1.(2): Meritve polutantov in meteoroloških parametrov na merilnih mestih v letu 1998 Table 4.1.1.1.(2): Measurements of air pollution and meteorological parameters on monitoring sites in 1998 Kraj SO2 O3 NOx SLD PM10 CO BTX Meteorološki parametri SS Ljubljana F. x x x x x Ljubljana B. x x x x x Ljubljana-Roška *x Celje x x x x x Maribor x x x x x Rakičan** x x x Trbovlje x x x x x Zagorje x x x x Hrastnik x x x Krvavec x x x Iskrba x x x * meritve so potekale od junija do decembra * measurements from June through December ** meritve so potekale od maja dalje ** measurements from May on Legenda: SO2 Žveplov dioksid Meteorološki parametri: NOx Dušikovi oksidi Temperatura zraka v okolici CO Ogljikov monoksid Nadmorska višina SLD Skupni lebdeči delci Hitrost vetra O3 Ozon Smer vetra PM10 Inhalabilni delci Relativna vlažnost zraka SS - Sončno sevanje Legend: SO2 Sulphur Dioxide Meteorological parameters: NOx Nitrogen Oxides Ambient air temperature CO Carbon Monoxide Altitude a.s.l. SLD Total suspended particles Wind velocity O3 Ozone Wind direction PM10 Inhalable particles Relative air humidity SS - Solar radiation 4.1.1.2. Podsistemi Seznam merilnih mest in parametri, ki se merijo po posameznih sistemih, so podani v tabeli 4.1.1.2.(1). Mobilna postaja EIS TEŠ je v letu 1998 delovala na lokaciji Škale. Tabela 4.1.1.2.(1): Merilna mesta za avtomatske meritve in parametri, merjeni v letu 1998 Table 4.1.1.2.(1): Monitoring sites for automatic measurements and parameters measured in 1998 EIS-TEŠ Kraj NV Geogr. dolž Geogr. šir. SO2 O3 NOx SLD CO Meteorološki parametri Šoštanj 360 15°3'31'' 46°22'38'' x x Topolšica 390 15°1'29'' 46°24'12'' x x Veliki vrh 550 15°2'44'' 46°21'8'' x x Zavodnje 770 15°0'12'' 46°25'43'' x x x x Velenje 390 15°7'1'' 46°21'43'' x x x Graška gora 774 15°7'43'' 46°24'54'' x x Škale 410 15°6'38'' 46°22'42'' x x x x x EIS-TET Kraj NV Geogr. dolž Geogr. šir. SO2 O3 NOx SLD CO Meteorološki parametri Dobovec 700 15°4'35'' 46°6'21'' x x Kovk 600 15°6'50'' 46°7'43'' x x x x Ravenska vas 580 15°1'24'' 46°7'29'' x x Kum 1210 15°4'39'' 46°5'18'' x x Prapretno 480 15°4'54'' 46°8'12'' x x EIS-TE-TOL Kraj NV Geogr. dolž Geogr. šir. SO2 O3 NOx SLD CO Meteorološki parametri Vnajnarje 630 14°40'18'' 46°3'7'' x x x x x EIS CELJE, MARIBOR Kraj NV Geogr. dolž Geogr. šir. SO2 O3 NOx SLD PM10 CO Meteorološki parametri Celje ZSMH 241 15°16'16'' 46°13'55'' x x x x x Maribor ZZV 275 15°39'19'' 46°32'14'' x KRŠKO Kraj NV Geogr. dolž Geogr. šir. SO2 O3 NOx SLD PM10 CO Meteorološki parametri Krško 155 15°31'32'' 45°57'9'' x x Legenda: SO2 Žveplov dioksid Meteorološki parametri: NOx Dušikovi oksidi Temperatura zraka v okolici CO Ogljikov monoksid Relativna vlažnost zraka SLD Skupni lebdeči delci Hitrost vetra O3 Ozon Smer vetra PM10 Inhalabilni delci NV - Nadmorska višina BTX Ogljikovodiki Legend: SO2 Sulphur Dioxide Meteorological parameters: NOx Nitrogen Oxides Ambient air temperature CO Carbon Monoxide Relative air humidity SLD Total suspended particles Wind velocity O3 Ozone Wind direction PM10 Inhalable particles NV - Altitude a.s.l. BTX Hydrocarbons 4.1.2. Mreže postaj z analitskimi metodami meritev 4.1.2.1. Mreža 24-urnih koncentracij dima in indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini (I(SO2)) Meritve 24-urnega indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini (I(SO2)) in dima potekajo v 48 krajih na 56 merilnih mestih. 50 merilnih mest spada v državno mrežo, 6 merilnih mest pa sestavlja dopolnilno mrežo Mestne občine Ljubljana, ki to mrežo tudi financira. Največjo vrednost podatkov s te merilne mreže predstavljata pokritost večine krajev v Sloveniji in dolžina niza podatkov, ki je dolg več kot 20 let (od leta 1977 dalje). Merilna metoda se ni spreminjala, zato lahko s temi podatki dokaj zanesljivo ugotavljamo trend onesnaženosti zraka. Isto velja tudi za meritve dima. Podrobnejši seznam merilnih mest je skupaj z rezultati meritev za leto 1998 podan v poglavju 4.3.2. 4.1.2.2. Mreža za kakovost padavin in prašnih usedlin V osnovni mreži je deset postaj (tabela 4.1.2.2.(1)), od tega jih je 6 v urbanem oziroma v industrijskem okolju, 4 pa so v podeželskem okolju. Iskrba je regionalna postaja (reprezentativna za širše področje), vključena v mednarodna programa EMEP in GAW. V dopolnilni mreži je 18 rednih postaj. Od tega jih je šest na vplivnem območju Termoelektrarne Šoštanj (sistem EIS-TEŠ), šest na vplivnem območju Termoelektrarne Trbovlje (sistem EIS TET), štiri merilne postaje so okoli TE-Toplarne Ljubljana in ena pri toplarni KEL v Ljubljani, ena postaja pa je na lokaciji EIMV v Ljubljani (tabela 4.3.4.2.(1)). Lokacije postaj EIS-TEŠ in EIS-TET so iste kot za avtomatske meritve (tabela 4.1.1.2.(1)). Meritve prašnih usedlin in kvalitete padavin na teh postajah opravlja Elektroinštitut ''Milan Vidmar'' iz Ljubljane. V Celju in okolici je dvanajst merilnih postaj za prašne usedline, v katerih se določajo težke kovine (kadmij, svinec, cink in baker), v padavinah pa se spremlja le pH. Te meritve opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Tabela 4.1.2.2.(1): Merilna mesta iz osnovne merilne mreže za spremljanje kvalitete padavin in količine prašne usedline v letu 1998 Table 4.1.2.2.(1): Monitoring sites of the National Basic Monitoring Network for monitoring precipitation quality and the amount of deposited matter in1998 Postaja NV Geog. dol. Geog. šir. Padavine Usedline Lokacija Ljubljana 300 14o31' 46°04' x x urbana Celje 240 15o15' 46o14' x x urbana Nova Gorica 110 13o39' 45o57' x x urbana Jesenice 570 14o03' 46o26' x x urbana/industrijska Trbovlje 250 15o02' 46o07' x x industrijska Anhovo 95 13o38' 46o03' x x industrijska Portorož 2 13o37' 45o28' x x podeželska Jezersko 900 14o30' 46o24' x x podeželska Bled 500 14o 05' 46o 22' x x podeželska Iskrba 520 14o 51' 45o 33' x x podeželska - regionalna (EMEP, GAW) Legenda: Legend: NV Nadmorska višina (m) NV Altitude a.s.l. (m) 4.1.3. Mednarodne mreže Štiri postaje, dve iz osnovne (Iskrba in Krvavec) in dve iz dopolnilnih mrež (Zavodnje in Kovk), so vključene v mednarodni merilni mreži za zrak EMEP in GAW. Za program EMEP, ki je operativne narave za potrebe konvencije CLRTAP, se spremlja depozicija in koncentracija polutantov v zraku in prekomejni transport. V letu 1998 so se izvajale v Sloveniji meritve kislih usedlin in foto-oksidantov. V programu GAW, ki je bolj raziskovalnega značaja, pa se spremlja sestava kemijske atmosfere in beleži časovne trende. V letu 1998 so potekale v Sloveniji meritve kisle usedline in ozona v spodnji troposferi. Status postaj in parametri, ki se merijo za obe mednarodni mreži, so v tabeli 4.1.3.(1). Merilne postaje EMEP in GAW so locirane v neobremenjenem okolju, proč od lokalnih virov onesnaženosti zraka. Zahteva lokacije postaj teh dveh mrež za reprezentativnost meritev je področje s premerom vsaj 50 do nekaj 100 kilometrov. Za razliko od postaj v urbanem in industrijskem okolju, ki so namenjene predvsem lokalnemu spremljanju kakovosti zraka za opozarjanje in zaščito ljudi, je namen regionalnih postaj pridobiti informacijo o stanju zraka na širšem področju za zaščito okolja (narava, rastline, živali) in ljudi. Iskrba in Krvavec sta edini regionalni postaji v Sloveniji za spremljanje tako imenovanega ozadja onesnaženosti zraka. Iskrba pri Kočevski Reki, ki je locirana na planoti okrog 500 m nadmorske višine na pretežno gozdnatem področju, je namenjena spremljanju kislih usedlin, težkih kovin v okolju ter fotokemijskega smoga večjega obsega, in sicer za študij daljinskega transporta onesnaženega zraka in za ocene vplivov na gozdne ekosisteme, vode in kmetijske površine. Postaja Krvavec na obronku Alp na nadmorski višini okrog 1700 m pa je velik del časa (predvsem ponoči) izpostavljena zračnim masam iz spodnje troposfere in lokacija je bila izbrana z namenom spremljanja daljinskega transporta, fotokemijskih procesov ter trendov ozona v troposferi. Lokaciji Zavodnje in Kovk sta sicer izpostavljeni vplivom bližnjih termoelektrarn, vendar so obdobja teh vplivov kratka in razpoznavna. Postaji prispevata z meritvami prizemnega ozona k programu EMEP predvsem zaradi pomanjkanja informacije o koncentracijah fotokemijskih oksidantov v jugovzhodni Evropi. Tabela 4.1.3.(1): Slovenske merilne postaje za zrak, ki so vključene v mednarodni merilni mreži EMEP in GAW, ter merilni program v letu 1998 Table 4.1.3.(1): Slovenian monitoring stations included into international monitoring networks EMEP and GAW, and the 1998 monitoring program Merilna postaja Mednarodna mreža: čas vključitve Merilni parametri (1997) Nacionalna mreža Izvajalec Krvavec EMEP: junij 1993 GAW: febr. 1994 - O3 - meteorološke meritve osnovna HMZ Iskrba EMEP: maj 1996 GAW: sept. 1996 - O3 - SO2 - SO42-(p) - HNO3(p)+NO3-(d) - NH3(p)+NH4+(d) - kakovost padavin: pH, elektroprevodnost, SO42-, NO3-, Cl-, NH4+, Na+, K+, Ca2+, Mg2+ - meteorološke meritve osnovna HMZ Zavodnje EMEP: junij 1993 - O3 dopolnilna TE in EIMV Kovk EMEP: junij 1993 - O3 dopolnilna TE in EIMV Opomba: (p) plin, (d) delec Note: (p) gas, (d) particle Na Iskrbi in Krvavcu potekajo avtomatske meritve ozona (glej poglavje 4.2.1). 4.2. Merilne metode in merilna oprema 4.2.1. Redne avtomatske meritve Merilne metode in merilna oprema Na avtomatskih merilnih postajah merimo ekološke in meteorološke parametre. Na vseh avtomatskih postajah merimo osnovne meteorološke parametre (temperaturo, relativno vlago, smer in hitrost vetra). Meritve ostalih ekoloških parametrov se razlikujejo od postaje do postaje. Podatki o merilni opremi za avtomatske meritve v sistemu ANAS za leto 1998 so v tabeli 4.2.1.(1). Avtomatski merilniki so testirani po predpisih ameriške agencije za okolje (Environmental Protection Agency, EPA). Isti tip merilnikov uporabljajo tudi v dopolnilni mreži sistemov EIS-TEŠ in EIS-TET ter v Mariboru in v Celju. Tabela 4.2.1.(1): Merilna oprema in metode merjenja za avtomatske meritve v osnovni mreži in v dopolnilni mreži Table 4.2.1.(1): Measuring equipment and measuring methods used in automatic monitoring in the Basic Monitoring Network and Complementary Network Parameter Metoda Instrument (Tip) Natančnost µg/m3 Območje (mg/m3) Meja dokazljivosti SO2 UV fluorescenca molekul SO2 ML Fluorescent SO2 Analyzer Model 9850 in 8850 ± 1,4 0-2,8 <2 µg/m3 0,5 NOx Kemoluminiscenca molekul NO2 ML Nitrogen Oxides Analyzer Model 9841 in 8841 API 200 ± 2 0-2,0 1 µg/m3, 1,5NOx 0,69NO2 1,2-2,8ppb O3 UV absorpcija ( 254 nm) ML Ozone Analyzer Model 9810 in model8810 ± 6 0-2,1 2 µg/m3 CO IR absorpcija ML Carbon Monoxide Analyzer Model 9830 in 8310 ± 100 0-62 58 µg/m3 Skupni lebdeči delci Oscilacijsko mikrotehtanje, Absorbcija ß žarkov TEOM 1400 in FAG FHI 2. Merilnik FAG FHI2 deluje v mer. mreži MO Maribor. ± 5 0-1 5 µg/m3 VOC Plinska kromatografija HP 5980 A, FID detektor in Varian Star 3400 CX, FID detektor ± 10% ± 20% 0-1 BTX Plinska kromatografija AIRMOBTX HC 1000 0-0,3 1 µg/m3 Funkcijska kontrola merilnikov se avtomatsko izvede vsake 24,5 ure, meteoroloških dejavnikov pa 1-krat dnevno. Funkcijske kontrole izvajamo: a) z interno ali zunanjo”kalibrirno-funkcijsko” enoto, ki vsebuje permeacijsko cevko b) s testnimi plini iz jeklenke in c) s testnimi plini iz jeklenke in s kalibratorjem Testni plini in permeacijske cevke imajo certifikate z navedenim odstopanjem. Kalibracijo merilnikov z delovnimi standardi na merilni postaji napravimo najmanj dvakrat letno, ob neustrezni funkcijski kontroli in po takšnem posegu na merilniku, ki vpliva na občutljivost merilnika. Kontinuirane meritve meteoroloških parametrov (temperatura, relativna vlaga, smer in hitrost vetra) in ekoloških parametrov (SO2, NOx, O3, CO, skupni lebdeči delci) beleži avtomatska postaja in izračuna polurne vrednosti. Po prenosu podatkov v center se podatki preverijo in obdelajo, tako da so na razpolago uporabnikom. Funkcijske kontrole so navedene v tabeli 4.2.1.(2). Tabela 4.2.1.(2): Funkcijska kontrola za posamezne merilnike v mreži ANAS Table 4.2.1.(2): Functional control of individual monitors in the ANAS Network Paramet er NO2, NOx, CO SO2, NO2, NOx CO SO2, O3 O3 Merilnik ML model 8841 ML model 8310 ML model 9850 ML model 9840 ML model 9830 ML model 8850 ML model 8810 TEI 49C Funkcijska kontrola Kalibrator ML model 8550 Kalibrator ML model 9506 testni plin iz jeklenke IZS sistem IZS sistem IZS - Internal zero span Senzorji za meteorološke parametre (hitrost in smer vetra, relativna vlažnost in temperatura zraka) so nameščeni na drogu nad merilno postajo. Smer in hitrost vetra merimo na višini okoli 6m od tal, temperaturo in relativno vlažnost zraka pa na višini 3m od tal. Zaradi zastarelosti opreme nimamo na postajah (razen Iskrbe in Krvavca) pomnilnika, zato so podatki ob neuspešnem prenosu izgubljeni. Zagotavljanje kakovosti Planirane dejavnosti zagotavljanja kakovosti meritev na avtomatskih merilnih postajah obsegajo: • redni dnevni pregled prenosa podatkov • redni dnevni pregled ničelnih in testnih vrednosti ekoloških merilnikov za zagotavljanje funkcionalnosti, zapis odstopanj in opozorilo vzdrževalcem • redna mesečna vzdrževalna in preventivno vzdrževalna dela na celotnem sistemu in posamezne merilne opreme po v naprej pripravljenem seznamu del in vrednosti • kalibracijo ekoloških merilnikov na avtomatskih merilnih postajah najmanj dvakrat letno in kalibracijo po takšnem posegu na merilniku, ki vpliva na občutljivost merilnika • rekalibracijo testnih plinov in kalibracijo referenčnih merilnikov in kalibratorjev 2-krat letno • redno letno izobraževanje (planirane so delavnice oziroma primerjalne meritve s predavanji) Podatki: Kontrola in obdelava podatkov poteka avtomatsko. Izločijo se vsi podatki, za katere je ugotovljeno: • preseganje temperaturnega intervala v sistemu avtomatske merilne postaje (20 ± 5°C) • preseganje parametrov funkcijske kontrole • preseganje dovoljenega nihanja omrežne napetosti in izpad napetosti • manj kot 75% trenutnih podatkov v 1/2 urnem intervalu povprečenja • če merilniki niso ogreti na delovno temperaturo ali ob daljšem izpadu električne napetosti se podatki ne upoštevajo za 2 urna intervala Pri nadaljnjih obdelavah izračunamo povprečne in percentilne vrednosti glede na predpisane čase obdelav. Podatkov mora biti vsaj 85%. Če tega pogoja ne dosegajo so označeni z *. Strokovna kontrola: Avtomatsko kontrolirane in obdelane podatke pregledamo in strokovno preverimo v povezavi z vsemi ostalimi meteorološkimi in ekološkimi podatki. Arhiviranje podatkov: Arhiviramo obdelane podatke in vse izvorne datoteke podatkov. Redna kontrola: Na vsake 24,5 ure se izvede avtomatska funkcijska kontrola merilnika s čistim zrakom (črpanje zraka skozi filter in aktivno oglje) in z zrakom, ki vsebuje točno določeno koncentracijo merjenega polutanta. Izmerjeno vrednost dnevno preverjamo in v primeru odstopanja preverimo delovanje merilnika. Mesečno opravimo redni mesečni pregled vseh merilnih postaj ANAS. Ob pregledu kontroliramo bistvene parametre meteoroloških senzorjev in ekoloških merilnikov. Izmerjene vrednosti zabeležimo v naprej pripravljene obrazce in arhiviramo. Zagotavljanje sledljivosti: Vsako leto umerimo referenčne standarde HMZ z referenčnimi standardi UBA-Wien in standardi nekaterih vodilnih svetovnih laboratorijev /Ref. 4.-1/(standardi, katerih odstopanje je v mejah ±3% glede na primarni standard). Sledljivost naših standardov do mednarodno priznanih standardov je v tabeli 4.2.1.(3). Samo mreže EIS-TEŠ, EIS-TET in EIS-MOL so sledljive na HMZ referenčni standard za SO2, NO in O3. Tabela 4.2.1.(3): Sledljivost za SO2, NO, CO in O3 do primarnega standarda Table 4.2.1.(3): Traceability for SO2, NO, CO and O3 to the primary standard Vrsta standarda SO2 NO CO O3 Primarni standard (svetovni) static injection UBA offenbach static injection UBA offenbach + NIST static injection UBA offenbach + NIST EMPA, Švica NIST SRP #15 Referenčni standard (nacionalni) UBA Avstrija UBA Avstrija UBA Avstrija CHMI, Češka NIST SRP #17 Referenčni standard HMZ AIR LIQUIDE 1208A MG A9436 MG 0642A TEI 49C-PS 54724-30 Delovni standardi AIR LIQUIDE 1208A MG 75306 MG A9436 MG A9436 LSI-ML 9811 Datum umerjanja HMZ referenčnega standarda 24.2.1997 24.2.1997 24.2.1997 1.7.1997 Najmanj dvakrat letno preverimo delovanje merilnikov HMZ z našimi delovnimi standardi. Merilnike SO2, NOx in CO na postajah kalibriramo enotočkovno, merilnike ozona pa večtočkovno. V laboratoriju izvajamo tudi medsebojne primerjave delovnih standardov. 4.2.2. Meritve 24-urnih koncentracij dima in indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini (I(SO2)) Merilne metode in merilna oprema Osnova za merjenje 24-urnega indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini in 24-urnih koncentracij dima v osnovni in dopolnilni mreži sta britanska standardna metoda in mednarodna standardna metoda ISO 4220. Indeks onesnaženja zraka s kislimi plini predstavlja koncentracijo vodotopnih kislih komponent v vzorcu zraka, ki so ekvivalentne masni koncentraciji SO2.. Princip določevanja temelji na absorbciji in oksidaciji vodotopnih kislih komponent v raztopini vodikovega peroksida in potenciometrični titraciji z natrijevim tetraboratom. Za potenciometrično titracijo uporabljamo avtomatski titrator TITRINO Metrohm, model 664, 24-urne povprečne koncentracije dima pa določamo reflektometrično z merilnikom EEL, Model 43. Peroksidna metoda ni specifična za SO2, saj s peroksidom reagirajo še druge kisle plinaste snovi v zraku, ki ob nizkih koncentracijah SO2 zelo vplivajo na rezultat meritve. V kurilni sezoni v zraku od plinastih onesnaževalcev prevladuje SO2, zato se takrat rezultati meritev po peroksidni metodi le malo razlikujejo od koncentracije SO2. Zagotavljanje kakovosti V tabeli 4.2.2.(1) so navedeni merilni principi, referenčne metode in njihove karakteristike za parametre, ki jih v laboratoriju določamo v okviru klasične mreže določevanja 24-urnih povprečnih koncentracij dima in indeksa kislih plinastih snovi v zraku (I(SO2)). Tabela 4.2.2.(1): Merilni principi, referenčne metode, karakteristike metod Table 4.2.2.(1): Measuring principles, reference methods, characteristics methods Parameter merilni princip referenčna metoda meja detekcije natančnost indeks onesnaženja zraka s kislimi plini (I(SO2)) (µgSO2/m3) potenciometrična titracija ISO 4220 5 1,6 Dim reflektometrija britanska standardna metoda Princip določevanja indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini temelji na absorbciji in oksidaciji vodotopnih kislih komponent v vzorcu zraka, ki ga vodimo v raztopino vodikovega peroksida pri definirani pH vrednosti /ref. 4.-6/. Kot glavni produkt oksidacije nastane žveplena kislina, ki jo titriramo z natrijevim tetraboratom in pri tem uporabimo potenciometrično titracijo. Rezultate izrazimo kot koncentracijo žveplovega dioksida v kubičnem metru zraka (µgSO2/m3). Za kontrolo potenciometrične titracije uporabljamo raztopine žveplene kisline, ki jih pripravimo z razredčenjem standardne raztopine žveplene kisline s certificirano koncentracijo (Titrival, cH2SO4 = 0,1 mol/l) z deionizirano vodo. Znane volumne tako pripravljene raztopine dodamo absorbcijski raztopini (peroksidna raztopina) in s titracijo z natrijevim tetraboratom (0,002 mol/l) določimo ustrezajočo koncentracijo SO2. Za določevanje dimnih delcev (< 10 µm) uporabljamo reflektometer (Smoke Stain Reflectometer, Diffusion System EEL). Za kontrolo reflektometra se pred vsakim setom meritev naredi test linearnosti s kontrolnim filtrom (proizvajalec EEL). Dopustno odstopanje je 1,5 enote. 4.2.3. Meritve kakovosti padavin in prašnih usedlin Merilne metode in merilna oprema Mesečne padavine in prašne usedline zbiramo v osnovni mreži in v dopolnilnih mrežah z vzorčevalnikom tipa Bergerhoff /ref. 4.-2/, ki zbira mokri in suhi del usedline (tako imenovani celokupni vzorčevalnik). V Ljubljani vzorčujejo poleg mesečnih še dnevne padavine. Analize padavin in prašne usedline opravljajo za osnovno mrežo kemijski laboratorij na HMZ in za dopolnilno mrežo laboratorija na Elektroinštitutu Milan Vidmar (za okolico termoelektrarn) in na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje (za celjsko področje). V mesečnih padavinah se določajo vsi parametri kot v evropski merilni mreži EMEP /ref. 4.-3/ in v svetovni merilni mreži WMO GAW /ref. 4.-4/. Seznam parametrov in merilne opreme za osnovno mrežo je v tabeli 4.2.3.(1). V Celju se določa le pH padavin. Tabela 4.2.3.(1): Metode merjenja in merilna oprema za analize kakovosti padavin v osnovni mreži Table 4.2.3.(1): Measuring methods and equipment used in analyses of precipitation in the Basic Monitoring Network Parameter Metoda inštrument Električna prevodnost elektrometrija konduktometer CDM230 RADIOMETER pH elektrometrija pH meter 540 GLP WTW Na ionska kromatografija ionski kromatograf WATERS K ionska kromatografija ionski kromatograf WATERS Mg ionska kromatografija ionski kromatograf WATERS Ca ionska kromatografija ionski kromatograf WATERS NH4+ ionska kromatografija ionski kromatograf WATERS SO42- ionska kromatografija titrimetrija x ionski kromatograf avtomatska bireta NO3- ionska kromatografija spektro ionski kromatograf spektrofotometera fotometrijax Cl- ionska kromatografija ionski kromatograf WATERS orto PO43- spektrofotometrija spektrofotometera x dnevne padavine a UV/VIS spektrofotometer HITACHI U-3300 x daily precipitation a UV/VIS spectrophotometer HITACHI U-3300 Prašne usedline določamo gravimetrično /ref. 4.-5/ po sušenju vzorca na 105 °C. S tehtanjem ostanka po žarenju na 600 °C določimo organski in anorganski del v vzorcih prašnih usedlin. V EIS Celje analizirajo v prašni usedlini težke kovine z metodo atomske absorpcije z grafitno kiveto (VARIAN AA20). V Mariboru v dopolnilni mreži analizirajo težke kovine skladno z nemškima predpisoma VDI 2268 T1 in DIN 38 406 T19. Zagotavljanje kakovosti Za določevanje kakovosti padavin in prašnih usedlin analiziramo mesečne in dnevne vzorce padavin. Parametri so zbrani v tabeli 4.2.3.(2). Za določevanje koncentracij anionov in kationov v mesečnih padavinah je bila uporabljena tehnika ionska kromatografija (IC), v dnevnih padavinah, kjer določamo le sulfat in nitrat, pa titrimetrija oziroma spektrofotometrija. Tabela 4.2.3.(2): Merilni principi, referenčne metode, karakteristike metod - mesečne in dnevne(x) padavine Table 4.2.3.(2): Measuring principles, reference methods, characteristics of methods – monthly and daily(x) precipitation Parameter* merilni princip referenčna metoda Meja detekcije Natančnost PH elektrometrija ISO 10523 0,01 0,006 Električna prev. µS/cm (25°) Elektrometrija ISO 7888 8 1,4 klorid Cl mg/l IC** EN ISO 10304-1:1995 0,037 0,012 sulfat SO4 mg/l IC titrimetrija x EN ISO 10304-1:1995 0,133 2,4 0,044 0,8 nitrat NO3 mg/l IC spektrofotometrijax EN ISO 10304-1:1995 0,077 0,01 0,026 amonij NH4 mg/l IC ISO/DIS 14911-1 0,026 0,009 kalcij Ca mg/l IC ISO/DIS 14911-1 0,011 0,004 magnezij Mg mg/l IC ISO/DIS 14911-1 0,009 0,003 natrij Na mg/l IC ISO/DIS 14911-1 0,021 0,007 kalij K mg/l IC ISO/DIS 14911-1 0,023 0,008 orto fosfat PO4 mg/l spektrofotometrija SIST EN 1189 0,015 0,003 Prašne usedline, mg/l Gravimetrija EN 872 0,1 0,05 * v tekstu so simboli anionov in kationov zapisani brez nabojev ** IC : ionska kromatografija * symbols of anions and cations are stated without their charges ** IC : ion chromatography Točnost laboratorijskih meritev preverjamo z analizami certificiranih referenčnih materialov (CRM 408 in CRM 409, BCR), ki jih analiziramo enkrat mesečno. Natančnost ali ponovljivost meritev, ki jo izražamo kot standardni odmik, določamo z analizami standardnih oziroma kontrolnih vzorcev, ki jih pripravimo v laboratoriju iz soli visoke čistosti. Posamezne meritve koncentracij glavnih ionov kontroliramo z uporabo kontrolnih kart (Shewart control charts) z analizami kontrolnih vzorcev, sledljivimi na certificirane referenčne materiale. Pravilnost analiz preverjamo z računanjem ionske bilance, ki temelji na principu elektronevtralnosti v vzorcu padavine ter primerjavo izmerjene in izračunane elektroprevodnosti /ref. 4.-7/. Točnost laboratorijskih meritev preverjamo tudi s sodelovanjem v medlaboratorijskih primerjalnih shemah (EMEP, GAW) in s primerjavami z drugimi laboratoriji (Inštitut Milan Vidmar, ISWS). 4.2.4. Meritve v mednarodnih mrežah Merilne metode in merilna oprema Na lokaciji Iskrba se izvajajo od maja 1996 za mednarodna programa EMEP in GAW meritve žveplovih (S) in dušikovih (N) spojin v zraku po metodi EMEP z impregniranimi filtri /ref. 4.-6/. Vzorčenje je 24- urno s pretokom zraka okrog 14 l/min skozi tri zaporedne filtre. Prvi teflonski filter zbira lebdeče delce velikosti okrog 0,1-10 µm. Na tem filtru določamo koncentracije aerosolov SO42-, NO3- in NH4+. Drugi celulozni filter Whathman 40 je impregniran z raztopino KOH, ki absorbira kisle pline SO2 in HNO3. Tretji prav tako celulozni filter Whatman 40 je impregniran z oksalno kislino in je namenjen vzorčenju NH3. Metoda omogoča v primeru žvepla dobro ločitev med plinsko fazo (SO2) in trdno fazo (aerosol SO42- ), v primeru oksidirane in reducirane oblike dušika pa ločitev ni popolna, zato se podaja rezultat meritve kot vsota koncentracij v plinski fazi (HNO3 in NH3) in trdi fazi (aerosoli NO3- in NH4+), t.j. HNO3+ NO3- in NH3+ NH4+. Pred kemijsko analizo vzorce na posameznih filtrih ekstrahiramo tako, da jih potopimo v točno določen volumen raztopine (ultra čista voda za teflonske in oksalne filtre in 0,3% raztopina H2O2 za filtre, impregnirane s KOH) in stresamo v ultrazvočni kopeli pol ure. Ekstrakte prefiltriramo skozi membranske filtre s porami 0,45 µm in jih analiziramo na ionskem kromatografu Waters. Točnost laboratorijskih meritev smo določili enako kot v primeru določevanja kakovosti padavin z analizo certificiranih referenčnih materialov CRM 408 in CRM 409 (glavne spojine v sintetični deževnici, nizka in visoka vsebnost) BCR, ki smo jih analizirali enkrat mesečno. Ponovljivost meritev smo določili enako kot v primeru določevanja kakovosti padavin z analizo standardnih vzorcev in jo izrazili kot standardni odklon (tabela 4.2.4.(1)). V tabeli 4.2.4.(1) navajamo metodologijo kemijskih meritev in spodnje meje detekcije žveplovih in dušikovih spojin po vzorčenju na impregniranih filtrih. Tabela 4.2.4.(1) Merilni principi, spodnje meje detekcije žveplovih in dušikovih spojin po vzorčenju na impregniranih filtrih (µg/m3) Table 4.2.4.(1): Measuring principles, bottom detection limit of sulphur and nitrogen compounds after sampling on impregnated filters (µg/m3) Parameter merilni princip spodnja meja detekcije (µg/m3) NH4+-N (teflonski filter) ionska kromatografija 0.015 NO3--N (teflonski filter) ionska kromatografija 0.019 SO42--S (teflonski filter) ionska kromatografija 0.014 HNO3-N (KOH filter) ionska kromatografija 0.039 SO2-S (KOH filter) ionska kromatografija 0.060 NH3-N (oksalni filter) ionska kromatografija 0.079 Zagotavljanje kakovosti V merilnih mrežah EMEP in GAW je zaradi potrebe po mednarodni primerljivosti podatkov meritev vpeljan sistem zagotavljanja kakovosti. Namen je zagotoviti ustrezno raven kakovosti meritev v skladu s postavljenimi ciljnimi vrednostmi (“data quality objectives”). Vodstvi obeh mednarodnih merilnih mrež v Evropi tesno sodelujeta in usklajujeta metode za zagotavljanje kakovosti. Za program EMEP koordinira aktivnosti Kemijski koordinacijski center (CCC) in vodja za kakovost programa EMEP. Z imenovanjem nacionalnih vodij za kakovost v letu 1994 in določitvijo njihovih nalog so se aktivnosti pri uvajanju zagotavljanja kakovosti v mreži EMEP pospešile. Glavni elementi sistema kakovosti pri programu EMEP so: - kriteriji za izbiro reprezentativne lokacije za merilno postajo, - predpisane merile metode in kontrole kakovosti /ref. 4.-8/, - vodenje dokumentacije o meritvah, - redna letna medlaboratorijska primerjava s kontrolnimi vzorci, - primerjava vzorčevalnikov in merilnih sistemov na merilnih postajah, - ekspertna ocena kakovosti meritev na merilni postaji in v laboratoriju (zunanja presoja), - kontrola in validacija podatkov meritev na nacionalnem nivoju in nivoju EMEP. V programu EMEP so ciljne vrednosti za meritve kakovosti padavin, NO2 in za meritve spojin N in S v zraku z impregniranimi filtri /ref. 4.-9/ naslednje: - izplen (pravilnih) podatkov: 90% za 24-urne meritve - merilna negotovost za vzorčenje in analize skupaj: 15-25% - točnost za laboratorijske analize: SO42- 0,032 mg S/l NO3- 0,014 mg N/l Cl- 0,107 mg Cl/l NH4+ 0,028 mg N/l Na+ 0,007 mg Na/l K+ 0,012 mg K/l Ca2+ 0,012 mg Ca/l Mg2+ 0,007 mg Mg/l pH 0,05 Meritve, ki ne izpolnjujejo kriterijev o ciljnih vrednostih za kakovost in izkazujejo več let zapored slabe rezultate pri medlaboratorijskih primerjavah, se izločijo iz poročil EMEP. V programu GAW pa so ciljne vrednosti za kakovost podatkov naslednje: a) Za meritve kakovosti padavin, za regionalne postaje /ref. 4.-9/, /ref. 4.-10/ - izplen (pravilnih) podatkov: 80% za tedensko vzorčenje - merilna negotovost za vzorčenje in analize skupaj: 30% - točnost za laboratorijske analize: 20% - preciznost za laboratorijske analize: 20% - kriterij za ionsko bilanco: Anioni + kationi (µekv./l): ≤ 50 > 50 ≤ 100 > 100 ≤ 500 > 500 Relativna razlika (%): ≤ ± 60 ≤ ± 30 ≤ ± 15 ≤ ± 10 - kriterij za električno prevodnost: Izmerjena električno prevodnost (µS/cm): ≤ 5 > 5 ≤ 30 > 30 Relativna razlika med izmerjeno in izračunano elektroprevodnostjo (%): ≤ ± 50 ≤ ± 30 ≤ ± 20 b) Za meritve prizemnega ozona /ref. 4.-11/ - izplen (pravilnih) podatkov: 90% na 3 mesece - točnost: ± 2% za koncentracije 0-20 ppb, ± 5% za koncentracije > 20 ppb, s sledljivostjo na primarni GAW standard NIST UV-Photometer SRP #15, EMPA, Dübendorf, Švica - preciznost: ± 2% za koncentracije 0-20 ppb, ± 5% za koncentracije > 20 ppb Laboratorij HMZ sodeluje pri rednih letnih medlaboratorijskih primerjavah za EMEP od leta 1993 in za GAW od leta 1996. V tabeli 4.2.4.(2) so rezultati testov v letu 1996. Tabela 4.2.4.(2): Rezulati kemijskega laboratorija HMZ iz medlaboratorijske primerjave za meritve kakovosti padavin (za EMEP in GAW) ter za meritve plinov in aerosolov v zraku (za EMEP) v letu 1996 /ref. 4.-12/, /ref. 4.-13/. Table 4.2.4.(2): Results of the HMZ chemical laboratory obtained in the intercomparison of analytical methods for measurements of precipitation quality (for EMEP and GAW) as well as measurements of gases and aerosols in air (for EMEP) in 1996/ref. 4.-12/, /ref. 4.-13/. Parameter Vzorec EMEP kakovostni razred* GAW kakovostni razred** PH Padavine 1 + SO42- Padavine 1 + NO3- Padavine 1 + Cl- Padavine 1 + NH4+ Padavine 1 + Na+ Padavine 1 + K+ Padavine 2 + Ca2+ Padavine 1 + Mg2+ Padavine 1 + Elektroprevodnost Padavine + SO2 zrak (plin) 1 SO42- zrak (aerosol) 1 NO2 zrak (plin) 2 *EMEP - kakovostni razredi: 1 zelo dobro, napaka < 5%, oz. < 0,03 pH enot 2 dobro, napaka 5-10% , oz. 0,03-0,05 pH enot 3 potrebno izboljšati, napaka 10-20%, oz. 0,05-0,10 pH enot 4 ni zadovoljivo, napaka > 20%, oz. > 0,10 pH enot **GAW - kakovostni razredi: + meritev v skladu s ciljno vrednostjo - meritev do 2-kratne ciljne vrednosti -- meritev nad 2-kratno ciljno vrednostjo *EMEP – quality grades: 1 very good, error< 5%, or < 0,03 pH units 2 good, error 5-10% , or 0,03-0,05 pH units 3 needs improvement, error 10-20%, or 0,05-0,10 pH units 4 unsatisfactory, error > 20%, or > 0,10 pH units **GAW - quality grades: + measurement in accord with target value - measurement up to double target value -- measurement above double target value Za meritve ozona opravlja HMZ od 1996 dalje redno letno umerjanje referenčnega etalona HMZ (Thermo Environmental Instruments, Model 49C-PS) z regionalnim standardnim etalonom GAW (NIST UV- Photometer SRP #17) na Češkem hidrometeorološkem zavodu (CHMI) v Pragi. Le-ta je sledljiv na primarni standard GAW v Švici. Shema sledljivosti je prikazana na sliki 4.2.4.(1). GAW primarni GAW regionalni Slovenski Slovenski Merilnik standard standard referečni standard delovni standard ozona (EMPA, Švica) (CHMI, Češka) (laboratorij HMZ) (teren HMZ) (postaja HMZ) Slika 4.2.4.(1): Sledljivost za meritve prizemnega ozona v Sloveniji v 1997 za programa EMEP in GAW Figure 4.2.4.(1): Traceability scheme for ground-level ozone measured in Slovenia in 1997 for EMEP and GAW V programu EMEP so objavljeni poleg rezultatov meritev tudi podatki o njihovi kakovosti. Zadnje poročilo EMEP o kakovosti meritev, pripravljeno na osnovi nacionalnih poročil o zagotavljanju kakovosti (tudi slovenskega - HMZ), se nanaša na meritve v letu 1995 /ref. 4.-14/. NIST SRP #15 NIST SRP #17 TEI 49C-PS LSI-ML 9811 TEI 49C 4.3. Rezultati meritev in časovni trendi 4.3.1. Redne avtomatske meritve V osnovni mreži ANAS in dopolnilnih mrežah termoelektrarn Šoštanj in Trbovlje ter mestnih občin Ljubljana, Maribor in Celje potekajo meritve na tistih lokacijah, kjer se na osnovi predhodnih meritev ali ocen vplivov na okolje pričakuje večja onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom, v mestih pa zajemamo še vpliv prometa. V zadnjih letih smo na več postaj dodali še merilnike ozona in inhalabilnih delcev. V poročilu so tudi podatki dopolnilnih mrež elektrogospodarstva ter mestnih občin. Vse podatke elektrogospodarstva obdela in predstavi v letnih in mesečnih poročilih Elektroinštitut Milan Vidmar /ref. 4.- 15/, /ref. 4.-16/, /ref. 4.-17/. Rezultate meritev smo obdelali in ovrednotili v skladu z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku, ki je bila izdana decembra 1994 (Ur. l. RS, št.73/94) Kompletni nizi podatkov iz stalne avtomatske mreže za žveplov dioksid, dušikove okside in ozon so na razpolago od leta 1992 dalje. Pri izračunih masnih koncentracij (µg/m3) iz volumskih (ppm) (izhodne vrednosti iz merilnikov) so upoštevani naslednji predpisani (Ur. l. RS, št.73/94) pretvorbeni koeficienti, ki odgovarjajo pogojem 293 K in 1013 hP: SO2 : 1 ppb = 2,66 µg/m3 NO2 : 1 ppb = 1,91 µg/m3 O3 : 1 ppb = 2,00 µg/m3 NO : 1 ppb = 1,25 µg/m3 CO : 1 ppb = 1,16 µg/m3 4.3.1.1. Žveplov dioksid Letni pregled parametrov, ki kažejo na onesnaženost zraka z SO2 za leto 1998, je podan v tabeli 4.3.1.1.(1). Navedene so vrednosti, ki so definirane v Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku: povprečna letna koncentracija, 98-percentilna koncentracija, izračunana iz polurnih vrednosti, maksimalna dnevna in urna koncentracija ter število dni s preseženo dnevno in urno mejno ter kritično imisijsko koncentracijo. Tabela 4.3.1.1.(1): Onesnaženost zraka z SO2 v letu 1998 Table 4.3.1.1.(1): Air Pollution with SO2 in 1998 Postaje % Cp C 98 Cm/24 Cm/1 d>125 d>250 u>350 u>700 Ljubljana F. 91 22 112 144 796 1 0 15 1 Ljubljana B. 95 27 121 163 936 1 0 14 2 Maribor 92 18 69 69 161 0 0 0 0 Celje 93 23 120 117 623 0 0 4 0 Trbovlje 93 32 158 136 693 4 0 14 0 Hrastnik* 78 25 147 123 978 0 0 24 1 Zagorje 96 27 179 171 1092 5 0 38 4 Šoštanj 98 44 534 366 1495 34 12 289 88 Topolšica 98 20 193 184 1245 5 0 62 9 Veliki Vrh 93 63 479 472 1530 47 7 273 44 Zavodnje 96 43 340 401 2255 28 4 152 32 Velenje 99 10 56 113 1316 0 0 6 1 Graška Gora 94 32 304 268 1076 18 1 102 11 Škale - 19 - 274 811 6 1 45 5 Kovk 97 55 439 375 1916 48 10 262 23 Dobovec 97 54 546 648 4548 42 14 277 118 Kum 94 16 90 103 1344 0 0 19 3 Ravenska Vas 98 82 531 377 1846 90 15 399 56 Vnajnarje 99 18 112 126 890 1 0 10 1 EIS-Celje 91 27 141 130 603 1 0 7 0 EIS Krško 96 42 361 363 1012 26 5 159 23 Mobilna postaja+ 89 22 105 147 851 1 0 13 1 Legenda: % odstotek veljavnih podatkov Cp povprečna letna koncentracija (µg/m3), mejna vrednost 50 µg/m3 C98 98-percentilna vrednost polurnih koncentracij (µg/m3) Cm/24 maksimalna 24-urna koncentracija (µg/m3) Cm/1 maksimalna 1-urna koncentracija (µg/m3) d>125 število dni s preseženo 24-urno mejno vrednostjo 125 µg/m3 d>250 število dni s preseženo 24-urno kritično vrednostjo 250 µg/m3 u>350 število ur s preseženo 1-urno mejno vrednostjo 350 µg/m3 u>700 število ur s preseženo 1-urno kritično vrednostjo 700 µg/m3 * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov + od 1.1. do 18.6.1998 na lokaciji Ljubljana-Roška, od 18.6.1998 dalje pa na lokaciji Ljubljana-Bežigrad Legend: % percentage of valid data Cp average annual concentration (µg/m3), limit value 50 µg/m3 C98 98-percentile of ½-hour values (µg/m3) Cm/24 maximum 24- hourly concentration (µg/m3) Cm/1 maximum 1- hourly concentration (µg/m3) d>125 number of days with exceeded 24-hour limit value of 125 µg/m3 d>250 number of days with exceeded 24- hour critical value of 250 µg/m3 u>350 number of hours with exceeded 1- hour limit value of 350 µg/m3 u>700 number of hours with exceeded 1- hour critical value of 700 µg/m3 * for information only, insufficient percentage of valid data + January through June 18 at Ljubljana-Roška site, June 18 through December at Ljubljana-Bežigrad Tabela 4.3.1.1.(2): Povprečne mesečne koncentracije SO2 (µg/m3) v letu 1998 Table 4.3.1.1.(2): Average monthly concentrations of SO2 (µg/m3) in 1998 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Ljubljana F. 29 57 42 21 12 9 8 10 6 *15 29 *26 22 Ljubljana B. 35 72 49 16 10 10 12 12 10 20 43 40 27 Maribor 26 27 21 17 12 7 6 8 8 *15 *22 41 18 Celje 37 53 25 17 9 8 8 *11 10 14 29 57 23 Trbovlje 49 72 39 21 17 12 23 18 18 17 40 *60 32 Hrastnik 24 36 *24 *33 17 11 24 15 *17 23 *41 *57 *25 Zagorje 36 44 32 *14 24 7 18 37 18 13 36 39 27 Šoštanj 33 42 25 119 38 71 31 17 53 28 43 29 44 Topolšica 19 35 28 12 16 17 31 15 14 9 13 35 20 Veliki Vrh 112 101 62 30 34 57 36 35 35 41 89 124 63 Zavodnje 56 66 46 28 26 31 27 30 24 46 32 103 43 Velenje 14 19 15 7 5 7 6 4 5 6 10 23 10 Graška Gora 41 42 46 52 22 19 25 12 28 53 21 25 32 Škale 21 31 40 28 11 21 10 4 10 15 12 25 19 Kovk 91 86 63 106 38 33 63 25 42 34 24 57 55 Dobovec 79 61 43 27 39 15 67 57 37 65 64 94 54 Kum 15 22 *22 16 19 11 13 9 13 14 21 18 16 Ravenska vas 68 87 78 52 102 47 93 124 72 57 122 81 82 Vnajnarje 26 36 24 17 12 4 6 10 6 12 35 26 18 EIS Celje 47 68 32 24 15 10 8 4 - 12 27 57 28 EIS Krško 72 148 30 31 59 25 36 22 14 13 16 38 42 Mobilna postaja *38 53 34 *18 *10 8 6 7 6 13 31 40 22 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data Tabela 4.3.1.1.(3): Maksimalne urne koncentracije SO2 v µg/m3 po mesecih v letu 1998 Table 4.3.1.1.(3): Maximum 1-hour concentrations of SO2 in µg /m3 in 1998 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Ljubljana F. 556 768 645 419 213 98 71 79 61 *573 354 *133 796 Ljubljana B. 545 936 540 924 243 66 63 70 73 432 454 190 936 Maribor 120 104 80 81 110 52 42 34 38 *85 *81 161 161 Celje 392 623 149 147 129 126 87 *11 184 209 283 200 623 Trbovlje 236 438 452 330 354 478 526 693 463 515 412 *288 693 Hrastnik 363 508 *207 *601 393 285 379 315 *387 978 *401 *523 *978 Zagorje 930 586 1092 *205 344 144 437 626 328 328 439 341 1092 Šoštanj 851 1239 1183 1458 992 1378 532 448 1495 807 1167 755 1495 Topolšica 585 545 1245 714 406 523 1175 365 792 304 547 936 1245 Veliki Vrh 1236 1530 1242 643 772 739 568 572 803 725 765 1325 1530 Zavodnje 1037 907 818 1249 301 546 450 860 381 1086 1075 2255 2255 Velenje 520 369 1316 179 55 192 401 156 124 2132 265 380 1316 Graška Gora 610 820 758 825 846 340 711 320 466 1076 495 790 1076 Škale 387 624 811 553 299 387 329 172 340 409 442 568 811 Kovk 1314 1667 1916 727 866 604 1124 505 861 571 404 959 1916 Dobovec 3781 2273 2312 851 2161 947 2689 1912 1616 2279 2461 4548 4548 Kum 228 901 *201 519 706 83 1344 574 268 144 525 683 1344 Ravenska vas 1388 1846 1063 672 1147 1059 1192 1619 775 1288 1220 800 1846 Vnajnarje 341 890 377 442 318 89 79 119 99 237 364 279 890 EIS Celje 472 603 205 131 234 157 98 103 - 116 211 247 603 EIS Krško 772 1012 808 718 854 956 466 362 243 365 192 363 1012 Mobilna postaja *545 851 517 *372 *58 29 46 59 57 374 408 185 851 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data Maksimalne urne koncentracije za posamezna merilna mesta so odvisne od lokalnih meteoroloških razmer, smeri in hitrosti vetra ter bližine virov emisije. Tabela 4.3.1.1.(4): Maksimalne dnevne koncentracije SO2 (µg/m3) v letu 1998 Table 4.3.1.1.(4): Maximum 24-hour concentrations of SO2 (µg/m3) 1998 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Max Ljubljana F. 98 144 108 67 33 31 13 33 15 *85 104 *31 144 Ljubljana B. 96 163 109 74 36 30 23 24 19 65 100 84 163 Maribor 48 52 41 34 27 15 11 19 17 *34 *39 69 69 Celje 115 92 64 30 21 23 24 *23 37 52 89 117 117 Trbovlje 128 136 75 50 52 53 45 88 56 57 99 *116 136 Hrastnik 94 87 *33 *106 58 34 95 51 *89 117 *99 *123 *123 Zagorje 171 127 155 *30 53 21 52 140 65 45 101 68 171 Šoštanj 199 214 168 346 256 366 116 77 346 146 363 164 366 Topolšica 94 112 178 95 88 66 36 42 88 40 127 184 184 Veliki Vrh 472 374 162 98 106 184 104 110 101 181 304 276 472 Zavodnje 164 211 151 245 89 162 84 142 96 146 150 401 401 Velenje 82 66 113 22 12 27 36 31 21 21 75 11 113 Graška Gora 189 170 243 246 97 63 147 76 129 268 126 102 268 Škale 81 113 274 147 58 81 38 24 50 100 106 140 274 Kovk 375 325 325 289 174 225 273 87 242 153 124 150 375 Dobovec 648 220 242 184 250 100 307 326 257 528 577 499 648 Kum 45 66 *80 34 86 29 85 25 50 42 103 63 103 Ravenska vas 354 377 222 233 255 206 211 331 293 192 274 283 377 Vnajnarje 74 121 73 79 48 17 23 37 31 51 126 75 126 EIS Celje 130 117 69 35 36 31 26 19 - 40 81 118 130 EIS Krško 244 363 101 97 170 106 89 79 43 56 60 139 363 Mobilna postaja *147 113 85 *67 *15 14 13 17 17 55 75 83 147 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data Slika 4.3.1.1.(1): Povprečne letne koncentracije in 98-percentilna vrednost polurnih koncentracij SO2 v letu 1998 (MIV- mejna vrednost) Figure 4.3.1.1.(1): Average annual concentrations and 98-percentile value of ½-hour concentrations of SO2 in 1998 (MIV- limit value) Slika 4.3.1.1.(2): Povprečne mesečne koncentracije SO2 na merilnih mestih ANAS in na merilnih mestih EIS Celje in EIS Krško v letu 1998 Figure 4.3.1.1.(2): Average monthly concentrations of SO2 at ANAS monitoring sites and at the EIS Celje and EIS Krško monitoring sites in 1998 I IV VII X Maribor Celje Hrastnik EIS Celje EISKrško Ljubljana F. Ljubljana B. Zagorje Trbovlje 0 20 40 60 80 100 120 140 160 K on ce nt ra ci je v µg /m 3 Mesec 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 550 EIS Krško EIS-Celje Vnajnarje Ravenska Vas Kum Dobovec Kovk Škale Graška Gora Velenje Zavodnje Veliki Vrh Topolšica Šoštanj Zagorje Hrastnik* Trbovlje Celje M aribor Ljubljana B. Ljubljana F. µg/m 3 C 98 Cp 1leto M IV C98 Slika 4.3.1.1.(3): Povprečne mesečne koncentracije SO2 na merilnih mestih EIS TEŠ v letu 1998 Figure 4.3.1.1.(3): Average monthly concentrations of SO2 at EIS TEŠ monitoring sites in 1998 Slika 4.3.1.1.(4): Povprečne mesečne koncentracije SO2 na merilnih mestih EIS TET v letu 1998 Figure 4.3.1.1.(4): Average monthly concentrations of SO2 at EIS TET monitoring sites in 1998 V povprečju je bil zrak v Sloveniji v letu 1998 najbolj onesnažen v zimskih mesecih (december, januar, februar). Najvišje povprečne mesečne kot tudi maksimalne dnevne koncentracije so bile preko celega leta izmerjene na merilnih mestih EIS-TET. 24- urna mejna imisijska koncentracija 125 µg/m3 je bila v Sloveniji najpogosteje presežena februarja (57 dni) in decembra(51 dni). Mejna urna koncentracija 350 µg/m3 je bila najpogosteje presežena v februarju, skupno 345 ur. Kritična urna koncentracija 700 µg/m3 je bila najpogosteje presežena v decembru (57 ur), od tega 23 ur v sistemu TET in 34 ur v sistemu TEŠ. Mejna letna koncentracija 50 µg/m3 je bila presežena v okolici TEŠ in TET. 98-percentilna polurna koncentracija 250 µg/m3 je bila presežena do 110% v okolici TEŠ in do 120% v okolici TET. Dnevni hod I IV VII X Kum Vnajnarje Dobovec Kovk Ravenska vas 0 20 40 60 80 100 120 140 K on ce nt ra ci ja ( µ g/ m 3 ) Mesec I IV VII X Velenje Topolšica Škale Šoštanj Graška Gora Zavodnje Veliki Vrh 0 20 40 60 80 100 120 140 K on ce nt ra ci je v µ g/ m 3 Mesec Najvišje koncentracije SO2 na merilnih mestih sistema ANAS so bile dosežene med 10.00 dopoldne in 14.00 popoldne (slika 4.3.1.1.(5)), na merilnem mestu v Krškem, ki je pod vplivom tovarne celuloze, pa v nočnem času. Slika 4.3.1.1.(5): Dnevni hod koncentracij SO2 na štirih merilnih mestih ANAS v obdobju januar-marec 1998 Picture 4.3.1.1.(5): Daily variation of SO2 at four ANAS monitoring sites for the period January-March 1998 Časovni trend Iz analize večletnih vrednosti (slike 4.3.1.1.(6-8), tabeli 4.3.1.1.(5-6)) sledi: • Onesnaženost z SO2 v letu 1998 se je glede na leto 1997 v večjih mestih (postaje ANAS) in na vplivnem področju TE Trbovlje nekoliko zmanjšala, na vplivnem področju TE Šoštanj pa se je rahlo povečala. • V zadnjih nekaj letih koncentracije SO2 v mestih padajo in so precej pod mejno letno vrednostjo 50 µg/m3, medtem ko v okolici termoelektrarn Šoštanj in Trbovlje ostajajo na približno enakem nivoju in so blizu mejne vrednosti, ponekod pa celo nad njo. • Najvišje urne koncentracije v zadnjih letih v večjih mestih sicer upadajo, vendar so razen v Mariboru še nad mejno vrednostjo 350 µg/m3. Na vplivnih območjih obeh termoelektrarn najvišje urne vrednosti v zadnjih letih ostajajo visoke in precej presegajo mejno vrednost. 0 20 40 60 80 100 120 140 0: 30 2: 00 3: 30 5: 00 6: 30 8: 00 9: 30 11 :0 0 12 :3 0 14 :0 0 15 :3 0 17 :0 0 18 :3 0 20 :0 0 21 :3 0 23 :0 0 ura Ljubljana-Bežigrad Celje Krško Trbovlje µg/m3 Slika 4.3.1.1.(6): Povprečne letne koncentracije SO2 na merilnih mestih ANAS Figure 4.3.1.1.(6): Average annual concentrations of SO2 at ANAS monitoring sites Slika 4.3.1.1.(7): Povprečne letne koncentracije SO2 na merilnih mestih TEŠ Figure 4.3.1.1.(7): Average annual concentrations of SO2 at TEŠ monitoring sites 0 10 20 30 40 50 60 70 80 leto µg /m 3 Ljubljana F. 51 39 27 23 25 24 22 Maribor 47 42 30 28 24 23 18 Celje 57 54 49 32 24 27 23 Trbovlje 69 71 49 48 37 40 32 Hrastnik 62 51 32 29 24 27 25 Zagorje 71 60 48 41 34 31 27 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 MIV 0 10 20 30 40 50 60 70 80 leto µg /m 3 Šoštanj 49 48 38 29 34 29 44 Topolšica 54 51 32 20 20 18 20 Veliki Vrh 71 54 49 49 57 53 63 Zavodnje 51 44 46 26 33 42 43 Velenje 19 19 12 6 10 11 10 Graška Gora 39 42 47 27 28 36 32 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 MIV Slika 4.3.1.1.(8): Povprečne letne koncentracije SO2 na merilnih mestih TET Figure 4.3.1.1.(8): Average annual concentrations of SO2 at TET monitoring sites Tabela 4.3.1.1.(5): Povprečne letne vrednosti koncentracij SO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami Table 4.3.1.1.(5): Mean annual SO2 concentrations, measured by automatic monitoring stations Povprečne letne koncentracije SO2 (µg/m3) POSTAJA LETO 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 Ljubljana-Fig. 51 39 27 23 25 24 22 Ljubljana -Bež. 38 45 33 21 33 34 27 Maribor 47 42 30 28 24 23 18 Celje 57 54 49 32 24 27 23 Trbovlje 69 71 49 48 37 40 32 Hrastnik 62 51 32 29 24 27 25 Zagorje 71 60 48 41 34 31 27 Šoštanj 49 48 38 29 34 29 44 Topolščica 54 51 32 20 20 18 20 Veliki Vrh 71 54 49 49 57 53 63 Zavodnje 51 44 46 26 33 42 43 Velenje 19 19 12 6 10 11 10 Graška Gora 39 42 47 27 28 36 32 Kovk 73 59 70 58 35 76 55 Dobovec 30 50 29 36 41 66 54 Kum 17 13 11 13 18 25 16 Ravenska Vas 56 34 34 50 51 82 82 EIS Celje 26 24 28 27 EIS Krško 51 42 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 leto µg /m 3 Kovk 73 59 70 58 35 76 55 Dobovec 30 50 29 36 41 66 54 Kum 17 13 11 13 18 25 16 Ravenska Vas 56 34 34 50 51 82 82 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 MIV Tabela 4.3.1.1.(6): Najvišje urne vrednosti koncentracij SO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami Table 4.3.1.1.(6): Maximum 1-hour SO2 concentrations, measured by automatic monitoring stations najvišje urne koncentracije SO2 (µg/m3) POSTAJA LETO 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 Ljubljana-Fig. 1328 1194 744 718 1009 919 796 Ljubljana -Bež. 1257 1380 532 843 1198 1593 936 Maribor 928 396 304 286 223 211 161 Celje 719 797 733 993 263 975 623 Trbovlje 1456 943 765 797 785 1806 693 Hrastnik 1430 638 663 844 1162 1930 978 Zagorje 1701 1000 716 606 605 914 1092 Šoštanj 2383 2272 2739 1945 1412 1536 1495 Topolščica 2021 2265 1482 878 1107 1050 1245 Veliki Vrh 1052 988 1142 1493 1543 1720 1530 Zavodnje 1364 3272 2265 1242 1131 2154 2255 Velenje 735 1169 764 261 578 672 1316 Graška Gora 1791 1904 2313 990 1270 1579 1076 Kovk 2084 1309 1917 1630 1622 3000 1916 Dobovec 2507 3613 2429 4308 6021 6072 4548 Kum 530 539 776 2324 1114 3640 1344 Ravenska Vas 1412 869 1103 1111 1078 2578 1846 4.3.1.2. Dušikovi oksidi Največji vir dušikovih oksidov je promet. Meritve dušikovih oksidov so v letu 1998 potekale na 8 stalnih merilnih mestih ter z mobilnima postajama v Ljubljani in v Škalah . Letne rezultate podajamo za vsa merilna mesta. Z zvezdico smo označili podatke z lokacij, ki so zaradi premajhnega deleža dobrih podatkov (manj kot 85 %) le informativni. Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku predpisuje mejne in kritične vrednosti koncentracij pri dušikovih oksidih samo za dušikov dioksid, ki pa ne daje realne slike o onesnaženosti zraka in onesnaževanju, ki nastaja zaradi prometa. V izpušnih plinih znaša delež NO med 80 in 90 %, v zraku pa NO oksidira v NO2. Zato podajamo tudi skupne koncentracije NOx, ker so le tako med sabo primerljivi podatki z merilnih mest, ki so različno oddaljena od izvora (prometnic) in je zaradi tega stopnja oksidacije različna. Stopnja oksidacije dušikovega monoksida, emitiranega iz prometa v višje okside, raste z oddaljenostjo od izvora (koncentracija zaradi razredčenja pada). Odvisna je tudi od meteoroloških razmer, predvsem sončnega sevanja in temperature, letnega obdobja in seveda lokacije. Povprečne letne koncentracije NO2 (tabela 4.3.1.2.(1)) v letu 1998 ne presegajo mejne koncentracije na nobenem stalnem merilnem mestu, pač pa na mobilni postaji v ožjem središču Ljubljane. Podatki z ljubljanske mobilne postaje presegajo tudi dovoljeno dnevno vrednost (tabela 4.3.1.2.(1), slika 4.3.1.2.(1)). Najvišje povprečne mesečne koncentracije so bile na večini merilnih mest dosežene v mesecih december in februar. V Ljubljani, Mariboru, EIS-Celju in Trbovljah je bil z NO2 najbolj onesnažen mesec februar, v Celju pa mesec december. Na sliki 4.3.1.2.(2) in sliki 4.3.1.2.(3) vidimo izrazit letni hod koncentracij dušikovih oksidov. V zimskih mesecih so pogoji za širjenje onesnaženja najslabši, zato so koncentracije takrat najvišje. Grafični prikazi koncentracij NO2 in NOx so na slikah 4.3.1.2.(1-5) Tabela 4.3.1.2.(1): Onesnaženost zraka z NO2 v letu 1998 Table 4.3.1.2.(1): NO2 pollution in 1998 Postaja % Cp C98 Cm/24 Cm/1 d>150 u>300 Ljubljana F.* 68 42 105 103 324 0 1 Maribor * 57 39 90 70 182 0 0 Celje* - 29 90 93 198 0 0 Trbovlje* 84 29 69 76 131 0 0 Zavodnje 96 7 37 31 91 0 0 Škale - 8 - 44 85 0 0 Kovk * 82 7 26 24 56 0 0 Vnajnarje 98 3 21 21 59 0 0 EIS-Celje* 71 47 105 99 178 0 0 Mobilna postaja+ 85 52 157 209 295 6 0 Legenda: % odstotek veljavnih podatkov Cp povprečna letna koncentracija (µg/m3), mejna vrednost 50 µg/m3 C98 98-percentil za polurne vrednosti (µg/m3) Cm/24 maksimalna 24-urna koncentracija (µg/m3) Cm/1 maksimalna 1-urna koncentracija (µg/m3) MIV mejna imisijska vrednost d>150 število dni s preseženo 24-urno MIV 150 µg/m3 u>300 število ur s preseženo 1-urno MIV 300 µg/m3 * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov + od 1.1. do 18.6.1998 na lokaciji Ljubljana-Roška, od 18.6.1998 dalje pa na lokaciji Ljubljana-Bežigrad Legend: % percentage of valid data Cp average annual concentration (µg/m3), limit value 50 µg/m3 C98 98-percentile of ½-hour values (µg/m3) Cm/24 maximum 24- hour concentration (µg/m3) Cm/1 maximum 1- hour concentration (µg/m3) MIV limit value (LV) d>150 number of days with exceeded 24- hour LV of 150 µg/m3 u>300 number of hours with exceeded 1- hour LV of 300 µg/m3 * for information only, due to insufficient percentage of valid data + January through June 18 at Ljubljana-Roška site, June 18 through December at Ljubljana-Bežigrad Tabela 4.3.1.2.(2): Onesnaženost zraka z NOx v letu 1998 Table 4.3.1.2.(2): NOx pollution in 1998 Postaja % Cp Ljubljana F.* 68 75 Maribor * 57 64 Celje* 61 49 Trbovlje* 84 55 Zavodnje 96 8 Kovk 88 7 Vnajnarje 98 3 Mobilna postaja+ 85 92 Legenda: % odstotek veljavnih podatkov Cp povprečna letna koncentracija (µg/m3) * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov + od 1.1. do 18.6.1998 na lokaciji Ljubljana-Roška, od 18.6.1998 dalje pa na lokaciji Ljubljana-Bežigrad Legend: % percentage of valid data Cp average annual concentration (µg/m3) * for information only, due to insufficient percentage of valid dataLegenda: + January through June 18 at Ljubljana-Roška site, June 18 through December at Ljubljana-Bežigrad Tabela 4.3.1.2.(3): Povprečne mesečne koncentracije NO2 (µg/m3) v letu 1998 Table 4.3.1.2.(3): Average monthly concentrations of NO2 (µg/m3) in 1998 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Ljubljana F. 44 62 *61 *31 - *28 *32 32 35 44 47 *60 *42 Maribor *43 *49 *45 *50 *36 *33 32 *26 *36 *36 *36 *45 *39 Celje - - *37 *26 *22 *18 *22 - 20 *23 *32 58 *29 Trbovlje 32 41 33 29 *30 22 *23 23 23 24 29 39 *29 Zavodnje 9 8 6 5 5 5 5 5 5 7 7 13 7 Škale 10 10 10 9 6 *7 5 4 6 8 9 15 8 Kovk 9 9 8 7 3 *8 5 *4 *5 5 7 *10 *7 Vnajnarje 1 1 1 0 0 2 2 1 4 5 5 10 3 EIS Celje - *65 55 45 42 37 *38 - - 48 *54 - *48 Mobilna postaja *51 77 48 *47 *43 39 26 *26 60 40 46 102 52 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data Tabela 4.3.1.2.(4): Povprečne mesečne koncentracije NOx (µg/m3) v letu 1998 Table 4.3.1.2.(4): Average monthly concentrations of NOx (µg/m3) in 1998 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Ljubljana F. 90 136 *86 *41 - *35 *40 40 52 84 98 *120 *75 Maribor *84 *82 *68 *79 *52 *47 43 *35 *56 *66 *65 *88 *64 Celje - - *51 *33 *27 *21 *26 - 32 *44 *70 116 *49 Trbovlje 70 87 54 44 *48 37 *36 36 45 49 64 81 *55 Zavodnje 11 10 7 5 5 6 5 6 6 9 8 16 8 Škale 11 11 11 9 6 *8 6 4 6 9 9 17 9 Kovk 10 9 9 8 3 *9 6 *4 *5 6 7 *12 *7 Vnajnarje 1 1 1 0 0 2 2 1 4 6 5 12 3 Mobilna postaja *130 199 88 *81 *76 65 30 *30 43 68 81 198 92 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data Tabela 4.3.1.2.(5): Maksimalne dnevne koncentracije NO2 (µg/m3) v letu 1998 Table 4.3.1.2.(5): Maximum 1-hour concentrations of NO2 (µg/m3) in 1998 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Ljubljana F. 84 98 *77 *51 - *44 *41 42 47 70 66 *103 *103 Maribor *65 *68 *68 *70 - *48 40 *43 *44 *53 *48 *58 *70 Celje - - *71 *41 *36 *28 *32 - 27 *33 *52 93 *93 Trbovlje 49 76 52 46 *50 32 *30 34 33 32 40 61 *76 Zavodnje 21 22 15 23 15 17 10 14 12 14 16 31 31 Škale 22 17 44 20 11 *12 13 9 13 17 22 28 44 Kovk 16 17 20 15 13 *12 10 *6 *9 13 13 *24 *24 Vnajnarje 2 4 4 1 1 5 6 3 17 15 19 21 21 EIS Celje - *99 83 66 57 37 *53 - - 59 *62 - *99 Mobilna postaja *75 115 83 *68 *64 53 35 *37 98 62 69 209 209 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data Tabela 4.3.1.2.(6): Maksimalne urne koncentracije NO2 (µg/m3) v letu 1998 Table 4.3.1.2.(6): Maximum 1-hour concentrations of NO2 (µg/m3) in 1998 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Ljubljana F. 324 164 *111 *83 - *87 *76 91 94 143 137 *205 *324 Maribor *117 *117 *182 *108 63 *90 74 *74 *94 *86 *82 *129 *182 Celje - - *198 *109 *101 *78 *72 - 64 *63 *87 164 *198 Trbovlje 85 131 88 80 *70 63 *56 59 81 78 84 90 *131 Zavodnje 57 67 54 82 58 49 47 76 52 62 58 91 91 Škale 49 53 85 58 51 *69 67 55 66 41 33 50 85 Kovk 37 32 51 41 56 *52 28 *30 *26 34 29 *48 *56 Vnajnarje 4 6 6 3 3 13 23 8 59 52 40 50 59 EIS Celje - *178 150 110 104 99 *80 - - 92 *84 - *178 Mobilna postaja *104 180 134 *123 *126 93 68 *78 160 110 104 295 295 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data Slika 4.3.1.2.(1): Povprečne letne koncentracije NO2 in 98-percentil v letu 1998 (MIV- mejna vrednost) Figure 4.3.1.2.(1): Average annual concentrations of NO2 and 98-percentile value in 1998 (MIV- limit value) Slika 4.3.1.2.(2): Povprečne mesečne koncentracije NO2 I IV VII X Ljubljana F. Maribor EIS Celje Celje Trbovlje Zavodnje Škale Kovk Vnajnarje 0 10 20 30 40 50 60 70 K on ce nt ra ci ja ( µ g/ m 3 ) Mesec I V IX Ljubljana F. Maribor Trbovlje Celje Zavodnje Škale Kovk Vnajnarje 0 20 40 60 80 100 120 140 K on ce nt ra ci ja ( µ g/ m 3 ) Mesec 0 20 40 60 80 100 120 Ljubljana F. Maribor Celje Trbovlje Zavodnje Škale Kovk Vnajnarje Eis-Celje µg/m3 Cp 98.percentil MIV-1 leto Figure 4.3.1.2.(2): Average monthly concentrations of NO2 Slika 4.3.1.2.(3): Povprečne mesečne koncentracije NOx Figure 4.3.1.2.(3): Average monthly concentrations of NOx Dnevni hod Koncentracije NO2 so najvišje v jutranjih in večernih urah (slika 4.3.1.2.(4)). Slika 4.3.1.2.(4): Dnevni hod koncentracije NO2 na merilnem mestu Ljubljana-Figovec v letu 1998 Figure 4.3.1.2.(4): Daily variation of NO2 concentration at Ljubljana-Figovec site in 1998 Časovni trend Koncentracije NO2 so bile tudi v letu 1998 pod mejno vrednostjo in se zadnjih nekaj let bistveno ne spreminjajo. Slika 4.3.1.2.(5): Povprečne letne koncentracije NO2 Figure 4.3.1.2.(5): Average annual concentrations of NO2 Tabela 4.3.1.2.(7): Povprečne letne vrednosti koncentracij NO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami Table 4.3.1.2.(7): Mean annual NO2 concentrations, measured by automatic monitoring stations Povprečne letne koncentracije NO2 (µg/m3) POSTAJA LETO 0 20 40 60 leto µg /m 3 Ljubljana -Fig. 49 47 41 38 39 36 42 M aribor 50 53 45 39 39 38 39 Celje 32 37 37 35 33 23 Zavodnje 3 5 11 9 5 7 7 Kovk 10 8 8 11 2 4 7 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 MIV 0 10 20 30 40 50 60 0: 30 2: 00 3: 30 5: 00 6: 30 8: 00 9: 30 11 :0 0 12 :3 0 14 :0 0 15 :3 0 17 :0 0 18 :3 0 20 :0 0 21 :3 0 23 :0 0 Ura K on ce nt ra ci ja ( µ g/ m 3 ) 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 Ljubljana-Fig. 49 47 41 38 39 36 42 Maribor 50 53 45 39 39 38 39 Celje 32 37 37 35 33 23 Zavodnje 3 5 11 9 5 7 7 Kovk 10 8 8 11 2 4 7 4.3.1.3. Ozon V letnem pregledu v tabeli 4.3.1.3.(1) so podane povprečne letne koncentracije, 98-percentilna vrednost polurnih koncentracij, povprečne koncentracije v vegetacijski dobi (od začetka aprila do konca septembra), maksimalne urne in dnevne koncentracije, število ur s preseženo urno mejno koncentracijo in število preseganj 8-urne mejne koncentracije 110 µg/m3. V tabeli je navedena tudi nadmorska višina merilnega mesta, ki močno vpliva na koncentracije ozona. V tabeli 4.3.1.3.(2) so prikazane povprečne mesečne koncentracije ozona. Meritve v Rakičanu potekajo od aprila 1998 dalje, vendar je še veliko rezultatov negotovih, zato jih nismo vključili v letni prikaz. Najvišje dnevne koncentracije so bile dosežene v času od aprila do junija. Koncentracije ozona v poletnem času pogosto presegajo urne, 8-urne in dnevne mejne imisijske koncentracije. V poletnem času je potrebno uvesti v Sloveniji obveščanje kot izredni ukrep ob previsokih koncentracijah, mrežo z meritvami ozona pa razširiti, posebno za kraje, kjer se ljudje poleti intenzivno ukvarjajo z rekreacijo. V vegetacijski dobi je bila presežena mejna imisijska koncentracija (60 µg/m3) na 7 merilnih mestih. Pogostost pojavljanja visokih urnih koncentracij ozona je najvišja na višje ležečih mestih (Krvavec, Vnajnarje). Vrednost 98-tega percentila je bila glede na manjšo nadmorsko višino visoka tudi na merilnih mestih Ljubljana-Figovec, Hrastnik in Celje. Podatki so v tabeli 4.3.1.3.(1) v koloni 98-tega percentila. Tabela 4.3.1.3.(1): Onesnaženost zraka z ozonom v letu 1998 Table 4.3.1.3.(1): Air Pollution with ozone in 1998 Postaja nv % Cp C98 Cveget Cm/24 C1max 8ur>110 u>150 d>65 d>130 Krvavec 1720 93 100 151 114 152 187 419 163 322 38 Iskrba 520 93 57 135 68 128 183 163 38 121 0 Ljubljana F. 298 96 40 132 58 129 189 99 53 64 0 Ljubljana B. 300 96 40 122 57 112 181 52 27 52 0 Maribor * 270 84 39 105 56 89 151 13 1 34 0 Celje 240 92 41 128 61 125 168 98 11 71 0 Trbovlje 265 90 41 115 53 108 174 35 4 50 0 Hrastnik 290 89 43 132 58 134 187 35 24 68 0 Zavodnje 770 94 72 134 89 139 164 120 29 181 2 Velenje 390 98 43 118 56 101 176 36 5 64 0 Škale 410 - 50 - 70 107 165 38 6 77 0 Kovk 600 94 61 112 73 137 168 22 19 133 1 Vnajnarje 630 99 77 150 96 - - 189 162 225 11 Maribor Tezno* 275 71 44 - 56 106 152 39 2 47 0 Mobilna post.*+ 298 84 35 119 55 118 193 48 26 45 0 Legenda: nv nadmorska višina (m) % odstotek veljavnih podatkov Cp povprečna letna koncentracija (µg/m 3) C98 98-percentil za polurne vrednosti v enem letu C veget povprečna koncentracija v vegetacijski dobi, ki se prične s 1.aprilom in konča s 30. septembrom(µg/m3), mejna vrednost 60 µg/m3 Cm/24 maksimalna 24-urna koncentracija (µg/m3) Cm/1 maksimalna urna koncentracija (µg/m3) MIV mejna imisijska vrednost KIV kritična imisijska vrednost 8 ur>110 število prekoračitev 8-urne MIV 110 µg/m3 v letu u>150 število ur v letu s preseženo 1-urno MIV 150 µg/m3 d>65 število dni v letu s preseženo 24-urno MIV 65 µg/m3 d>130 število dni v letu s preseženo 24-urno KIV 130 µg/m3 * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov + od 1.1. do 18.6.1998 na lokaciji Ljubljana-Roška, od 18.6.1998 dalje pa na lokaciji Ljubljana-Bežigrad krepko tiskano presežena mejna vrednost za celotno vegetacijsko obdobje (60 µg/m3) Legend: nv Altitude a.s.l. (m) % percentage of valid data Cp average annual concentration (µg/m3) C1max maximum 1- hour concentration (µg/m3) C98 98-percentile value for ½-hour values in 1 year C veget average concentration in the vegetation period, from April 1 to September 30 (µg/m3), limit value 60 µg/m3 Cm/24 maximum 24- hour concentration (µg/m3) MIV limit value (LV) KIV critical value (CV) 8 hours>110 number of exceedances of 8- hour LV of 110 µg/m3 in a year u>150 number of hours in a year with exceeded 1- hour LV of 150 µg/m3 d>65 number of days in a year with exceeded 24- hour LV of 65 µg/m3 d>130 number of days in the year with exceeded 24- hour CV of 130 µg/m3 * for information only, due to insufficient percentage of valid data + January through June 18 at Ljubljana-Roška site, June 18 through December at Ljubljana-Bežigrad bold exceeded limit value for the entire vegetation period (60 µg/m3) Na slikah 4.3.1.3.(1-3) so prikazi povprečnih mesečnih koncentracij ter maksimalnih urnih in dnevnih koncentracij ozona. Ozon nastaja kot produkt fotokemičnih reakcij, ki so odvisne od količine sončne svetlobe. Najvišje koncentracije ozona se pojavljajo poleti, minimalne pa pozimi. Ta hod je posebno izrazit v gosto naseljenih predelih. V višje ležečih krajih je letni hod ozona slabše izražen (sliki 4.3.1.3.(2-3)). Najvišje povprečne mesečne koncentracije ozona so bile na vseh merilnih mestih dosežene v času od aprila do avgusta (tabela 4.3.1.3.(2)). V teh mesecih so bile tudi največkrat presežene dnevne kritične, mejne osem-urne ter mejne urne koncentracije ozona. Tabela 4.3.1.3.(2): Povprečne mesečne koncentracije ozona (µg/m3) v letu 1998 Table 4.3.1.3.(2):Average monthly concentrations of ozone (µg/m3) in 1998 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Krvavec 80 98 98 118 120 113 *124 115 92 88 76 82 100 Iskrba 46 *51 70 87 *72 65 68 65 50 45 38 31 57 Ljubljana F. 16 25 46 65 59 70 64 56 34 19 12 7 40 Ljubljana B. 17 30 47 58 55 65 65 60 36 24 15 9 40 Maribor Center 21 *30 42 53 58 *50 58 60 34 *19 22 15 *39 Celje 16 26 41 65 79 72 59 *58 34 24 13 5 41 Trbovlje 14 20 51 64 59 *52 54 51 37 32 28 23 41 Hrastnik 21 28 56 76 73 62 50 50 *34 24 *17 *11 43 Zavodnje 50 76 83 99 105 *91 87 88 62 48 41 38 72 Velenje 26 31 53 59 59 47 61 65 42 29 22 14 43 Škale 35 51 62 73 83 *67 *55 - - *26 28 21 50 Kovk 42 *58 *60 70 77 80 87 71 54 44 41 47 61 Vnajnarje 47 79 81 105 105 114 94 89 68 58 46 40 77 Maribor Tezno 42 *70 *50 62 68 54 - - 39 23 18 16 *44 Rakičan 71 59 *54 *43 32 Mobilna postaja *14 22 42 *56 *55 58 71 *56 35 23 14 6 35 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data Tab. 4.3.1.3.(3): Število prekoračitev dnevne mejne imisijske koncentracije ozona 65 µg/m3 Table 4.3.1.3.(3): Number of exceedances of 24-hour ozone limit value of 65 µg/m3 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Krvavec 28 26 30 27 29 27 *22 27 23 27 26 30 322 Iskrba 6 *6 18 27 *16 13 12 12 4 4 3 0 121 Ljubljana F. 0 1 4 11 12 15 12 8 1 0 0 0 64 Ljubljana B. 0 1 3 10 6 12 10 8 1 1 0 0 52 Maribor Center 0 *0 2 4 9 *1 8 10 0 *0 0 0 *34 Celje 0 1 1 15 24 16 10 *4 0 0 0 0 71 Trbovlje 0 0 6 14 12 *5 6 3 1 3 0 0 50 Hrastnik 0 1 9 21 21 7 5 3 *0 1 *0 *0 68 Zavodnje 2 19 26 29 25 *18 24 25 10 2 0 1 181 Velenje 0 1 7 11 11 5 11 14 1 3 0 0 64 Škale 0 2 13 19 25 *6 *2 - - *0 0 0 56 Kovk 0 *4 *9 18 26 22 25 18 3 2 0 6 133 Vnajnarje 2 24 23 30 30 30 28 30 18 8 1 1 225 Maribor Tezno 3 *2 *4 12 19 5 - - 2 0 0 0 *47 Mobilna postaja *0 1 0 *8 *8 5 17 *0 1 1 0 0 41 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data Tabela 4.3.1.3.(4): Število prekoračitev 8-urne mejne imisijske koncentracije ozona 110 µg/m3 v letu 1998 Table 4.3.1.3.(4): Number of exceedances of 8-hour ozone limit value of 110 µg/m3 in 1998 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Krvavec 0 12 23 77 87 71 *71 65 12 1 0 0 419 Iskrba 0 *5 15 31 *23 26 29 30 4 0 0 0 163 Ljubljana F. 0 2 1 11 14 29 23 16 3 0 0 0 99 Ljubljana B. 0 0 0 3 0 17 17 12 3 0 0 0 52 Maribor Center 0 *0 0 0 0 *0 3 10 0 *0 0 0 *13 Celje 0 2 0 4 33 33 16 *10 0 0 0 0 98 Trbovlje 0 0 2 11 3 *6 7 6 0 0 0 0 35 Hrastnik 0 0 7 18 35 15 4 5 *0 0 *0 *0 84 Zavodnje 0 5 9 22 36 *16 14 17 0 0 0 0 120 Velenje 0 1 2 1 4 2 11 14 0 1 0 0 36 Škale 0 2 5 6 18 *7 *0 - - *0 0 0 38 Kovk 0 *0 *0 0 1 7 11 3 0 0 0 0 22 Vnajnarje 0 7 10 31 43 50 22 22 4 0 0 0 189 Maribor Tezno 0 *2 *2 6 20 9 - - 0 0 0 0 *39 Rakičan 34 11 *5 *0 0 Mobilna postaja *0 0 1 *1 *4 2 33 *4 3 0 0 0 48 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data Tabela 4.3.1.3.(5): Maksimalne 1-urne koncentracije ozona (µg/m3) v letu 1998 Table 4.3.1.3.(5): Maximum 1-hour ozone concentrations (µg/m3) in 1998 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Krvavec 105 177 157 178 *161 180 *187 170 140 120 102 101 187 Iskrba 92 *133 153 155 139 166 164 183 143 107 97 86 183 Ljubljana F. 68 121 139 162 142 174 189 182 134 99 57 33 189 Ljubljana B. 69 126 117 137 119 165 181 155 126 96 56 42 181 Maribor Center 62 *77 119 113 124 *115 130 151 86 *87 75 60 *151 Celje 59 131 119 138 140 160 151 *168 128 102 68 32 168 Trbovlje 39 105 142 141 126 *153 146 174 120 109 69 71 174 Hrastnik 53 100 145 172 152 187 136 148 *94 96 *73 *64 187 Zavodnje 85 146 155 163 164 *156 159 157 117 90 79 76 164 Velenje 72 128 131 131 125 136 176 164 126 128 87 71 176 Škale 71 139 142 146 165 *147 *126 - - *81 71 74 165 Kovk 73 *100 *106 117 126 165 168 138 101 90 81 101 168 Vnajnarje 90 148 143 187 175 - 185 156 134 108 81 82 185 Maribor Tezno 121 *132 *142 152 145 143 - - 111 107 81 56 *152 Rakičan 155 161 *127 *111 108 Mobilna postaja *62 106 125 *124 *139 134 193 *145 132 100 61 43 193 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data Slika 4.3.1.3.(1): Povprečne letne, maksimalne dnevne in koncentracije ozona za vegetacijsko dobo v letu 1998 (MIV- mejna vrednost) Figure 4.3.1.3.(1): Average annual, maximum 24-hour and vegetation period ozone concentrations in1998 (MIV- limit value) Slika 4.3.1.3.(2): Povprečne mesečne koncentracije ozona v letu 1998 Figure 4.3.1.3.(2): Average monthly ozone concentrations in 1998 Jan Maj Sep Trbovlje Ljubljana F. Celje Ljubljana B. Maribor Center Hrastnik Velenje Maribor Tezno 0 20 40 60 80 100 120 K on ce nt ra ci je v µg /m 3 Mesec                      0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 Maribor Tezno Velenje Celje Trbovlje Hrastnik Maribor Ljubljana B. Ljubljana F. Vnajnarje Kovk Škale Zavodnje Iskrba Krvavec µg/m3 Cm/24 Cveget Cp Cveg MIV Cdan MIV Slika 4.3.1.3.(3): Povprečne mesečne koncentracije ozona v letu 1998 Figure 4.3.1.3.(3): Average monthly ozone concentrations in 1998 Dnevni hod Dnevni hod ozona je odvisen od lokacije merilnega mesta. V naseljenih področjih ima dnevni hod koncentracij dobro izražen maksimum. Maksimum je v zgodnjih popoldanskih urah in minimum pred sončnim vzhodom (Slika 4.3.1.3.(4) – merilno mesto Ljubljana-Figovec). Vzrok je v razmerju koncentracij predhodnikov ozona, ki so antropogenega izvora (dušikovi oksidi, ogljikovodiki, ogljikov monoksid), v intenziteti sončnega sevanja in v višini dnevne temperature. V krajih z višjo nadmorsko višino, ki niso pod vplivom primarnih polutantov, je dnevni hod ozona neizrazit in koncentracije so vseskozi visoke (Slika 4.3.1.3.(4) – merilno mesto Krvavec). Na merilnih mestih v bližini emisije dušikovih oksidov pa NO reagira z ozonom v NO2 in kisik, zato so tam koncentracije ozona nižje /ref. 4.- 18/. Jan Maj Sep Škale Iskrba Vnajnarje Kovk Zavodnje Krvavec Mesec 12 0 10 0 80 60 40 20 µg/m3konc. 0 20 40 60 80 100 120 0: 30 1: 30 2: 30 3: 30 4: 30 5: 30 6: 30 7: 30 8: 30 9: 30 10 :3 0 11 :3 0 12 :3 0 13 :3 0 14 :3 0 15 :3 0 16 :3 0 17 :3 0 18 :3 0 19 :3 0 20 :3 0 21 :3 0 22 :3 0 23 :3 0 Ura K on ce nt ra ci ja ( g/ m 3 ) Ljubljana Fig. Krvavec Slika 4.3.1.3.(4): Dnevni hod ozona na merilnih mestih Ljubljana-Figovec in Krvavec v letu 1998 Figure 4.3.1.3.(4): Daily variation of ozone at Ljubljana-Figovec and Krvavec monitoring sites in 1998 Časovni trend Iz podatkov na sliki 4.3.1.3.(5) ne moremo določiti nekega značilnega trenda. Koncentracija ozona je močno odvisna od vremenskih razmer, zato se povprečne in najvišje koncentracije iz leta v leto spreminjajo. Koncentracije ozona v letu 1998 se glede na prejšnja leta niso bistveno spremenile. Slika 4.3.1.3.(5): Povprečne letne koncentracije ozona Figure 4.3.1.3.(5): Average annual ozone concentrations 4.3.1.4. Ogljikov monoksid Zrak je z ogljikovim monoksidom malo onesnažen (tabeli 4.3.1.4.(1-2)). Odstotek dobrih podatkov je prenizek na vseh treh merilnih mestih, zato so podatki zgolj informativni. Mejne vrednosti v letu 1998 niso bile presežene. Največji vir CO je promet. Na sliki dnevnega hoda koncentracij za lokacijo Ljubljana-Bežigrad (slika 4.3.1.4.(2)) se zato dobro vidi jutranja prometna konica, popoldanska konica pa je premaknjena na večerni čas, ker je postaja odmaknjena od cest. Tabela 4.3.1.4.(1): Onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom v letu 1998 Table 4.3.1.4.(1): Air pollution with carbon monoxide in 1998 Postaja % Cp C98 Cm/1 Cm1/2 1/2u>60 u>30 8u>10 Ljubljana B. * 76 1,3 5,7 17,2 17,6 0 0 1 EIS Celje* - 1,0 4,6 12,4 13,6 0 0 - Mobilna pos.*+ 83 1,6 6,1 13,9 15,4 0 0 2 Legenda: % odstotek veljavnih podatkov Cp povprečna letna koncentracija (mg/m3) C98 98-percentil za polurne vrednosti (mg/m3) Cm/1 maksimalna 1-urna koncentracija (mg/m3) Cm1/2 maksimalna 1/2-urna koncentracija (mg/m3) MIV mejna imisijska vrednost 1/2u>60 število polurnih intervalov s preseženo 1/2-urno MIV 60 mg/m3 0 20 40 60 80 100 120 leto µg /m 3 Krvavec 89 83 83 89 99 98 100 Ljubljana –Bež. 40 38 34 27 36 40 40 Zavodnje 79 73 73 71 66 72 72 Kovk 70 68 69 75 69 68 61 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 u>30 število ur s preseženo 1-urno MIV 30 mg/m3 8u>10 število 8-urnih intervalov s preseženo 8-urno MIV 10 mg/m3 * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov + January through June 18 at Ljubljana-Roška site, June 18 through December at Ljubljana-Bežigrad Legend: % percentage of valid data Cp average annual concentration (mg/m3) C98 98-percentile value for ½-hour values (mg/m3) Cm/1 maximum 1- hour concentration (mg/m3) Cm1/2 maximum 1/2- hour concentration (mg/m3) MIV limit value (LV) 1/2u>60 number of ½-hour intervals with exceeded ½- hour LV of 60 mg/m3 u>30 number of hours with exceeded 1- hour LV of 30 mg/m3 8u>10 number of 8-hour intervals with exceeded 8- hour LV of 10 mg/m3 * for information only, due to insufficient percentage of valid data + January through June 18 at Ljubljana-Roška site, June 18 through December at Ljubljana- Bežigrad Tabela 4.3.1.4.(2): Povprečne mesečne koncentracije CO (mg/m3) v letu 1998 Table 4.3.1.4.(2): Average monthly concentrations of CO (mg/m3) in 1998 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Ljubljana B. *1,6 2,3 1,0 0,8 0,8 0,7 *0,7 *0,5 *0,9 1,3 *1,5 *3,1 *1,3 EIS Celje *1,5 1,6 *0,7 *0,5 *0,5 *0,6 *0,7 - - *1,1 *1,7 *2,7 *1,2 Mobilna postaja *2,6 3,2 1,5 *1,4 *1,3 1,2 0,5 *0,5 0,8 1,2 1,4 2,9 *1,6 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data Tabela 4.3.1.4.(3): Maksimalne urne koncentracije CO (mg/m3) v letu 1998 Table 4.3.1.4.(3): Maximum 1-hour concentrations of CO (mg/m3) in 1998 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Ljubljana B. *6,1 17,2 4,9 3,5 2,6 2,4 *2,3 *2,6 *3,9 7,1 *8,3 *13,1 *17,2 EIS Celje *9,3 10,5 *3,8 *2,9 *2,6 *3,3 *2,7 - - *2,1 *4,9 *12,4 *12,4 Mobilna postaja *8,5 13,9 5,8 *5,1 *4,0 3,5 1,7 *1,8 2,7 6,5 6,2 11,8 *13,9 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data Slika 4.3.1.4.(1): Povprečna letna koncentracija, 98-percentil in maksimalne koncentracije CO v letu 1998 Figure 4.3.1.4.(1): Average annual concentrations, 98-percentile values, and maximum concentrations of CO in 1998     0 5 10 15 20 mg/m3 Ljubljana B. EIS Celje Cm1/2 Cm/1 C98  Cp Dnevni hod Iz slike 4.3.1.4.(2) razberemo izrazit dnevni hod koncentracije CO na mestni lokaciji. Oba maksimuma sta odraz prometnih konic. Slika 4.3.1.4.(2): Dnevni hod CO na merilnem mestu Ljubljana-Bežigrad v letu 1998 Figure 4.3.1.4.(2): Daily variation of CO at the Ljubljana-Bežigrad monitoring site in 1998 0 0.2 0.4 0.6 0.8 1 1.2 1.4 1.6 1.8 0: 30 1: 30 2: 30 3: 30 4: 30 5: 30 6: 30 7: 30 8: 30 9: 30 10 :3 0 11 :3 0 12 :3 0 13 :3 0 14 :3 0 15 :3 0 16 :3 0 17 :3 0 18 :3 0 19 :3 0 20 :3 0 21 :3 0 22 :3 0 23 :3 0 Ura K on ce nt ra ci ja ( m g/ m 3 ) 4.3.1.5. Skupni lebdeči in inhalabilni delci Skupni lebdeči delci Odjem vzorcev poteka preko separatorja po metodi VDI 2463, postopek 11. Najvišja povprečna letna koncentracija lebdečih delcev je bila v letu 1998 dosežena na merilnem mestu Maribor-Center. Na vseh merilnih mestih so bile presežene urne mejne vrednosti. V Mariboru, Zagorju in Prapretnem je bila presežena mejna 24-urna koncentracija skupnih lebdečih delcev 175 µg/m3. Predpisana vrednost 98-tega percentila 1/2 urnih intervalov merjenja (250 µg/m3 ) v letu 1998 ni bila presežena. Z lebdečimi delci, ki izvirajo pretežno iz prometa in industrije, sta bili v letu 1998 najbolj obremenjeni merilni mesti Maribor-Center in Zagorje. Tabela 4.3.1.5.(1): Onesnaženost zraka s skupnimi lebdečimi delci v letu 1998 Table 4.3.1.5.(1): Air pollution with total suspended particles in 1998 Postaja % Cp C98 Cm/24 Cm/1 d>175 u>300 d>350 u>600 Zagorje 96 63 214 230 479 9 30 0 0 Škale - 44 - 142 597 0 5 0 0 Prapretno * 82 54 165 189 893 1 12 0 4 Vnajnarje 97 27 83 160 522 0 5 0 0 Maribor Center 85 67 228 237 343 4 9 0 0 Legenda: % odstotek veljavnih podatkov Cp povprečna letna koncentracija (µg/m 3), MIV -70µg/m3 C98 98-percentil za polurne vrednosti v enem letu, MIV- 250µg/m3 Cm/24 maksimalna 24-urna koncentracija (µg/m3) Cm/1 maksimalna urna koncentracija (µg/m3) MIV mejna imisijska vrednost KIV kritična imisijska vrednost d>175 število prekoračitev dnevne MIV 175 µg/m3 v letu u>300 število ur v letu s preseženo 1-urno MIV 300 µg/m3 d>350 število prekoračitev dnevne KIV 350 µg/m3 v letu u>600 število ur v letu s preseženo 1-urno KIV 600 µg/m3 * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov Legend: % percentage of valid data Cp average annual concentration (µg/m3), MIV -70µg/m3 C98 98-percentile value for ½-hour values annually , MIV - 250 µg/m3 Cm/24 maximum 24- hour concentration (µg/m3) Cm/1 maximum 1- hour concentration (µg/m3) MIV limit value (LV) KIV critical value (CV) d>175 number of exceedances of 24-hour LV of 175 µg/m3 annually u>300 number of hours in a year with exceeded 1- hour LV of 300 µg/m3 d>350 number of exceedances 24- hour CV of 350 µg/m3 annually u>600 number of hours in a year with exceeded 1- hour CV of 600 µg/m3 * for information only, due to insufficient percentage of valid data Tabela 4.3.1.5.(2): Povprečne mesečne koncentracije skupnih lebdečih delcev v letu (µg/m3) 1998 Table 4.3.1.5.(2): Average monthly concentrations of total suspended particles in µg/m3 in 1998 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Zagorje 73 116 60 54 53 55 *52 58 50 50 61 73 63 Škale 48 58 45 36 40 *45 44 43 36 36 41 61 44 Prapretno *61 64 50 41 44 *49 *54 54 40 *39 61 48 *54 Vnajnarje 22 27 21 9 23 36 36 37 27 24 34 33 27 Maribor Center *74 70 58 67 *59 *71 *67 56 57 54 61 114 67 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data Tabela 4.3.1.5.(3): Maksimalne urne koncentracije skupnih lebdečih delcev (µg/m3) v letu 1998 Table 4.3.1.5.(3): Maximum 1-hour concentrations of total suspended particles in µg/m3 in 1998 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Zagorje 342 479 301 355 231 291 *303 319 268 230 297 239 479 Škale 597 504 206 534 122 *219 217 166 157 125 114 553 597 Prapretno *181 229 231 179 240 *199 - 667 273 *220 301 893 *893 Vnajnarje 76 192 60 86 277 113 254 411 103 98 522 129 522 Maribor Center *336 299 224 285 *299 *300 *285 276 302 250 200 343 343 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data Slika 4.3.1.5.(1): Povprečna letna koncentracija (Cp), 98-percentil (C98) ter maksimalne urne (Cm/1) in dnevne (Cm/24) koncentracije skupnih lebdečih delcev v letu 1998; MIV- mejna vrednost Figure 4.3.1.5.(1): Average annual concentration (Cp), 98-percentile value (C98), maximum 1-hour (Cm/1) and maximum 24-hour concentrations of total suspended particles (Cm/24) in 1998; MIV- limit value       0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 Zagorje Škale Prapretno Vnajnarje Maribor Center µg/m3 Cm/1 Cm/24 C98 Cp MIV: 1 leto 1dan C98 1ura Slika 4.3.1.5.(2): Povprečne mesečne koncentracije skupnih lebdečih delcev v letu 1998 Figure 4.3.1.5.(2): Average monthly concentrations of total suspended particles in 1998 Inhalabilni delci Onesnaženje zraka z inhalabilnimi delci prikazujejo tabele 4.3.1.5.(4)-(6) in slike 4.3.1.5.(3)-(5). Povprečna letna mejna vrednost 50 µg/m3 ni bila nikjer presežena, pač pa sta bili povsod preseženi urna in dnevna mejna vrednost. Najvišje koncentracije so bile povsod izmerjene v decembru. Tabela 4.3.1.5.(4): Onesnaženost zraka z inhalabilnimi delci PM10 v letu 1998 Table 4.3.1.5.(4): Air pollution with PM10 inhalable particles in 1998 Postaja % Cp C98 Cm/24 Cm/1 d>125 u>200 d>250 u>400 Ljubljana Fig. 97 41 142 164 265 7 23 0 0 Celje * 82 33 119 134 250 2 7 0 0 Trbovlje 95 48 155 158 363 5 53 0 0 EIS Celje* 77 48 142 154 412 2 22 0 0 Ljubljana Fig.* + PM2,5 44 34 143 149 227 5 7 0 0 Ljubljana-Roška*+ PM2,5 50 33 129 127 236 1 2 0 0 Legenda: % odstotek veljavnih podatkov Cp povprečna letna koncentracija (µg/m 3), MIV -50µg/m3 C98 98-percentil za polurne vrednosti v enem letu Cm/24 maksimalna 24-urna koncentracija (µg/m3) Cm/1 maksimalna urna koncentracija (µg/m3) MIV mejna imisijska vrednost KIV kritična imisijska vrednost d>125 število prekoračitev dnevne MIV 125 µg/m3 v letu u>200 število ur v letu s preseženo 1-urno MIV 200 µg/m3 d>250 število prekoračitev dnevne KIV 250 µg/m3 v letu u>400 število ur v letu s preseženo 1-urno KIV 400 µg/m3 * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov + Mobilna postaja: 1.1. do 23.7.1998 Ljubljana-Roška, 24.7 do 31.12. 1998 Ljubljana- Figovec Jan Apr Jul Okt Zagorje Škale Prapretno Vnajnarje Maribor Center 0 20 40 60 80 100 120 K on ce nt ra ci je v g/ m 3 Mesec Legend: % percentage of valid data Cp average annual concentration (µg/m3), MIV -50µg/m3 C98 98-percentile value for ½-hour values annually Cm/24 maximum 24- hour concentration (µg/m3) Cm/1 maximum 1- hour concentration (µg/m3) MIV limit value (LV) KIV critical value (CV) d>125 number of exceedances of 24-hour LV of 125 µg/m3 annually u>200 number of hours in a year with exceeded 1- hour LV of 200 µg/m3 d>250 number of exceedances 24- hour CV of 250 µg/m3 annually u>400 number of hours in a year with exceeded 1- hour CV of 400 µg/m3 * for information only, due to insufficient percentage of valid data + Mobile station: Ljubljana-Roška, Jan.1 through July 23, 1998; Ljubljana-Figovec, July 24 through Dec. 31, 1998 Tabela 4.3.1.5.(5): Povprečne mesečne koncentracije inhalabilnih delcev (µg/m3) v letu 1998 Table 4.3.1.5.(5):Average monthly concentrations of inhalable particles in µg/m3 in 1998 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Ljubljana F. *48 73 34 17 29 34 33 35 30 34 42 82 41 Celje - - 21 19 27 27 28 28 30 31 35 78 *33 Trbovlje *62 83 48 34 38 36 38 44 *35 38 51 67 48 EIS Celje 56 73 44 *37 *36 *39 43 *39 - *35 47 *76 48 Ljubljana Fig. PM2,5 - - - - - - 25 26 24 21 30 73 *34 Ljubljana-Roška PM2,5 47 71 31 20 17 *15 21 - - - - - *33 * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov * for information only, due to insufficient percentage of valid data Tabela 4.3.1.5.(6): Maksimalne urne koncentracije inhalabilnih delcev (µg/m3) v letu 1998 Table 4.3.1.5.(6): Maximum 1-hour concentrations of inhalable particles in µg/m3 in 1998 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Ljubljana F. *158 265 120 40 94 127 113 115 112 163 178 245 265 Celje - - 85 110 90 100 175 154 110 130 157 250 *250 Trbovlje *237 363 227 199 138 116 152 220 *132 156 275 329 363 EIS Celje 209 317 187 *215 *101 *117 412 *116 - *166 195 *235 412 Ljubljana Fig. PM2,5 - - - - - - 96 91 83 81 117 227 *227 Ljubljana-Roška PM2,5 188 236 102 89 73 84 54 - - - - - *236 * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov * for information only, due to insufficient percentage of valid data Slika 4.3.1.5.(3): Povprečna letna koncentracija (Cp), 98-percentil (C98) ter maksimalne urne (Cm/1) in dnevne (Cm/24) koncentracije inhalabilnih delcev PM10 v letu 1998; MIV- mejna vrednost Figure 4.3.1.5.(3): Average annual concentration (Cp), 98-percentile value (C98), maximum 1-hour (Cm/1) and maximum 24-hour concentrations of PM10 particles (Cm/24) in 1998; MIV- limit value Slika 4.3.1.5.(4): Povprečne mesečne koncentracije inhalabilnih delcev PM10 v letu 1998 Figure 4.3.1.5.(4):Average monthly concentrations of PM10 particles in 1998      0 100 200 300 400 500 Ljubljana-Fig. Celje Trbovlje EIS Celje µg/m3 Cm/1 Cm/24 C98  Cp MIV: 1 leto 1 dan 1 ura I III V VII IX XI Celje Ljubljana Fig. EIS Celje Trbovlje0 20 40 60 80 100 K on ce nt ra ci ja ( g/ m 3 ) Mesec Slika 4.3.1.5.(5): Povprečne dnevne koncentracije inhalabilnih delcev na lokaciji Ljubljana-Figovec v decembru 1998 (MIV- mejna dnevna vrednost) Picture 4.3.1.5.(5): Average daily concentrations of PM10 and PM2,5 particles at Ljubljana-Figovec location in December 1998 (MIV- limit 24 hour value) 4.3.1.6. Določevanje spojin BTX v zraku Promet predstavlja v urbanem okolju pomemben vir hlapnih ogljikovodikov (VOC - Volatile Organic Compounds) v zraku. Škodljivi vplivi VOC na človeka in okolje so že delno raziskani. Nekateri VOC so toksični direktno, vsi pa sodelujejo v fotokemijskih reakcijah v atmosferi, pri čemer se tvorijo močno reaktivne spojine, kot so ozon, peroksi radikali, peroksidi, itd. Pri teh procesih se VOC lahko pretvarjajo v bolj toksične spojine, kot so formaldehid, organske kisline, organski peroksidi in drugi fotokemijski oksidanti. Pomembni predstavniki VOC, ki so posledica emisij iz prometa, so substance BTX (benzen, toluen, etil- benzen, orto-ksilen, meta-ksilen in para-ksilen). Promet predstavlja od 70 do 80% njihovih emisij (glej poglavje 3.). Njihov prispevek k tvorbi fotokemijskega smoga je znaten, prav tako je bila dokazana kancerogenost benzena. V razvitih evropskih državah so omenjene substance že vključene v zakonodajo za omejitev njihovih imisijskih vrednosti. Pri nas je trenutno določena le mejna povprečna polurna imisijska vrednost za toluen in znaša 1 mg/m3. Predpisana vrednost je znatno previsoka in jo bo potrebno v prihodnje znižati. Meritve Že štiri leta merimo koncentracije hlapnih ogljikovodikov (VOC) z nekontinuirnim merilnikom firme VARIAN, s katerim določujemo koncentracije vseh ogljikovodikov razen metana. V oktobru 1996 smo pričeli s kontinuiranimi meritvami ogljikovodikov z novim avtomatskim merilnikom firme AIRMOTEC. S tem merilnikom kontinuirano merimo koncentracije benzena, toluena, vsote ksilenov in celokupno koncentracijo VOC. V zraku smo določevali spojine BTX z avtomatskim merilnikom VOC firme AIRMOTEC (AIRMO BTX). Merilnik je posebej prirejen plinski kromatograf s plamensko ionizacijskim detektorjem (FID) za avtomatsko merjenje VOC v zraku. Separacija je končana v 15 minutah. Vzporedno z analizo že poteka jemanje naslednjega vzorca in traja 10 min. Merilnik nam podaja povprečne 15 minutne vrednosti. 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Dan Ko nc en tra ci ja ( µ g/ m 3 ) PM10 PM2,5 MIV Na merilnik VOC je priključen kalibrator na permeacijske cevke. Kalibracija je opravljena vsak dan. Dodatno smo točnost meritev preverili z neodvisno kalibracijo merilnika BTX z uporabo standardne mešanice benzena v dušiku s koncentracijo 1,05 ppm. Rezultati meritev Aparat za merjenje VOC je bil postavljen v mobilni postaji na Roški cesti v Ljubljani. Merilnik je v zraku določeval koncentracijo benzena, toluena, vsoto ksilenov in celokupno koncentracijo VOC od junija do decembra 1998. Podatki za povprečne mesečne, maksimalne polurne in maksimalne dnevne koncentracije naštetih spojin so zbrani v tabeli 4.3.1.6.(1). Tabela 4.3.1.6.(1): Povprečne mesečne, maksimalne polurne in maksimalne dnevne koncentracije VOC v Ljubljani v letu 1998 Tabela 4.3.1.6.(1): Average monthly, maximum ½-hour and maximum 24-hour concentrations of VOCs in Ljubljana in 1998 BENZEN TOLUEN % pod Cp Cm1/2 Cm24 % pod Cp Cm1/2 Cm24 JUNIJ 40 2 9 3 40 7 56 12 JULIJ 72 2 12 4 72 8 38 13 AVGUST 69 3 13 5 69 9 43 17 SEPTEMBER 83 4 32 7 83 12 64 19 OKTOBER 77 6 44 12 77 15 120 38 NOVEMBER 92 6 41 11 92 15 153 33 DECEMBER 89 15 71 38 89 31 165 88 M-.P- KSILEN O- KSILEN % pod Cp Cm1/2 Cm24 % pod Cp Cm1/2 Cm24 JUNIJ 40 4 56 12 40 1 4 2 JULIJ 70 4 32 8 71 1 8 2 AVGUST 67 5 18 8 68 2 6 2 SEPTEMBER 83 7 24 12 83 2 37 5 OKTOBER 77 9 78 21 77 3 27 7 NOVEMBER 92 9 81 20 92 3 27 6 DECEMBER 89 19 107 58 89 6 36 18 LEGENDA: % pod Odstotek upoštevanih podatkov Cp Povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 Cm1/2 Maksimalna 1/2-urna koncentracija v mesecu v µg/m3 Cm24 Maksimalna 24-urna koncentracija v mesecu v µg/m3 LEGEND: % pod Percentage of considered data Cp Average monthly concentration in µg/m3 Cm1/2 Maximum 1/2-hour concentration in a month in µg/m3 Cm24 Maximum 24- hour concentration in a month in µg/m3 Razmerje med toluenom in benzenom se je gibalo v glavnem med 2 in 3. Tako razmerje je značilno za merilna mesta, ki so v bližini prometnih cest, ki so glavni vir spojin BTX. Spojine BTX predstavljajo velik delež pri onesnaževanju zraka z ogljikovodiki v urbanem okolju. Povprečne koncentracije benzena, toluena in m-, p-, o- ksilena so najvišje v zimskih mesecih, od oktobra do decembra (tabela 4.3.1.6.(1)). Da bi bolje ovrednotili vir visokih koncentracij spojin BTX, smo si podrobneje pogledali dnevne hode posameznih substanc. Podatki za mesec december so prikazani na sliki 4.3.1.6.(2). Slika 4.3.1.6.(1) prikazuje povprečne dnevne koncentracije ogljikovodikov v decembru. Iz obeh slik vidimo, da je koncentracija toluena ves čas najvišja. Koncentracije ogljikovodikov so bile najvišje od 15. do 20. decembra. Koncentracije benzena v letu 1998 so bile za okrog 30%, toluena pa za 15% nižje kot leta 1997 in so bile na ravni iz leta 1996. Slika 4.3.1.6.(1): Povprečne dnevne koncentracije benzena, toluena in meta, para, orto- ksilena v mesecu decembru 1998 v Ljubljani na Roški cesti Picture 4.3.1.6.(1): Average 24-hour VOC concentrations in December 1998 at Ljubljana – Roška site Slika 4.3.1.6.(2): Povprečni dnevni hod koncentracij benzena, toluena in vsote ksilenov v mesecu decembru 1998 v Ljubljani 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 12 /1 /9 8 12 /3 /9 8 12 /5 /9 8 12 /7 /9 8 12 /9 /9 8 12 /1 1/ 98 12 /1 3/ 98 12 /1 5/ 98 12 /1 7/ 98 12 /1 9/ 98 12 /2 1/ 98 12 /2 3/ 98 12 /2 5/ 98 12 /2 7/ 98 12 /2 9/ 98 K on ce nt ra ci ja ( µ g/ m 3 ) benzen toluen m,p ksilen o ksilen 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 00 :1 5: 00 01 :1 5: 00 02 :1 5: 00 03 :1 5: 00 04 :1 5: 00 05 :1 5: 00 06 :1 5: 00 07 :1 5: 00 08 :1 5: 00 09 :1 5: 00 10 :1 5: 00 11 :1 5: 00 12 :1 5: 00 13 :1 5: 00 14 :1 5: 00 15 :1 5: 00 16 :1 5: 00 17 :1 5: 00 18 :1 5: 00 19 :1 5: 00 20 :1 5: 00 21 :1 5: 00 22 :1 5: 00 23 :1 5: 00 K on ce nt ra ci ja ( g/ m 3 ) benzen toluen m, p ksilen o ksilen Figure 4.3.1.6.(2): Average daily variation of concentrations of benzene, toluene and total xylene in December 1998 in Ljubljana Tipičen je dnevni hod vseh spojin BTX. Opazna sta dva dnevna maksimuma. Prvi se pojavi v jutranjih urah, drugi pa v poznih popoldanskih oziroma večernih. Maksimuma sovpadata z jutranjo in popoldansko prometno konico. Močna povezanost med koncentracijami posameznih spojin BTX in sovpadanje dnevnih hodov s prometnima konicama nam potrjujeta domnevo, da je glavni vir vseh substanc BTX promet. Iz meritev vidimo, da je pomemben vir spojin BTX v urbanem okolju promet. Omenjene spojine predstavljajo v mestih pomemben delež vseh organskih snovi v zraku. Za ocenitev njihovih škodljivih vplivov na človeka in okolje je potrebno njihovo nadaljnje spremljanje. Prav tako bi bilo potrebno v najkrajšem času sprejeti predpise o mejnih imisijskih vrednostih za te spojine. 4.3.2. 24-urne koncentracije dima in indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini (I(SO2)) Pregled meritev indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini in 24-urnih koncentracij dima je podan v tabelah 4.3.2.(1) in 4.3.2.(2). Podane so koncentracije za kurilno sezono, nekurilno sezono in za vse leto. Kurilna sezona je definirana kot obdobje, ki traja od 1. januarja do 31. marca in od 1. oktobra do 31. decembra tekočega leta. Nekurilna sezona pa traja od 1. aprila do 30. septembra tekočega leta. V poročilu o meritvah I(SO2) in 24-urnih koncentracij dima smo razvrstili kraje po povprečnih vrednostih v tekočem letu. Tabele vsebujejo razvrstitev krajev posebej za I(SO2) in posebej za dim, merilna mesta pa smo razdelili na osnovno in dopolnilno mrežo. Merilna mesta, na katerih ni bilo dovolj meritev (85%), smo uvrstili na konec tabele in jih označili z zvezdico. Merilna mesta iz redne mreže smo razvrstili od najbolj onesnaženega do najmanj onesnaženega kraja po treh kriterijih: 1. povprečna koncentracija za celo leto 2. 98-percentil koncentracije 3. najvišja koncentracija v kurilni sezoni Onesnaženost zraka s kislimi plini v letu 1998 je bila manjša kot v letu 1997. Razvrstitev krajev v Sloveniji po povprečnih vrednostih I(SO2) v letu 1998 kaže, da večja mesta niso nujno tudi najbolj onesnažena. V zgornjem delu razpredelnice so kraji, ki so tudi običajno najbolj onesnaženi. V kurilni sezoni so bila merilna mesta razvrščena v naslednjem vrstnem redu: Trbovlje, Laško, Zavodnje, Ljubljana-Bežigrad, Krško, v nekurilni pa: Ljubljana – Bežigrad, Laško, Hrastnik, Trbovlje in Zavodnje. Glede na majhne vrednosti I(SO2) lahko rečemo, da delež SO2 pri vrednosti I(SO2) ni prevladujoč v nekurilni sezoni. Mejne in kritične vrednosti za I(SO2) niso predpisane. Primerjava teh vrednosti z vrednostmi za SO2 pokaže, da povprečna letna vrednost na nobenem merilnem mestu ni presegla mejne vrednosti. 24-urne mejne vrednosti koncentracije SO2 pa so bile presežene v Zavodnjem (4 krat), v Krškem (3 krat) in v Laškem ter v Ljubljani-Moste (1 krat). Koncentracije dima v letu 1998 so bile približno enake kot v letu 1997 in na nobenem merilnem mestu niso presegle letne mejne vrednosti 50 µg/m3. V redni mreži je bilo le 6 primerov s preseženo 24-urno mejno vrednostjo koncentracije. Najvišja povprečna letna koncentracija je bila na merilnem mestu Ljubljana - Gospodarska zbornica v središču Ljubljane. Precejšen delež h koncentracijam dima na tem mestu prispeva promet z dizelskimi motorji. Tudi na drugih merilnih mestih v Ljubljani so bile povprečne vrednosti koncentracij dima visoke v primerjavi z drugimi kraji. Od merilnih mest izven Ljubljane pa so visoko na razvrstitvi Kranj, Kanal, Izola, Domžale, in Žalec. Tabela 4.3.2.(1): Razvrstitev krajev po povprečnih vrednostih 24-urnega indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini (I(SO2)), izraženega v µg/m3, v letu 1998 Table 4.3.2.(1): Classification of localities according to average value of 24-hour index of air pollution with acid gases (I(SO2)), expressed in µg/m3 in 1998 Sezona Cela Kurilna (I-III,X-XII) Nekurilna (IV-IX) Cela Postaja Štev Pop P98 Štev Pop Max Štev Pop Max >125 >250 OSNOVNA MREŽA 1 Laško 349 28 81 182 35 134 167 20 81 1 0 2 Ljubljana – Bežigrad 364 28 67 181 32 92 183 24 59 0 0 3 Trbovlje 365 27 68 182 36 88 183 17 53 0 0 4 Zavodnje 365 26 92 182 35 155 183 17 168 4 0 5 Hrastnik 348 20 55 178 23 66 170 18 105 0 0 6 Krško 359 19 92 176 26 134 183 13 128 3 0 7 Celje – Teharje 365 18 71 182 25 90 183 11 41 0 0 8 Ljubljana - Gosp. Zb. 335 17 59 167 22 68 168 13 58 0 0 9 Sevnica 365 17 43 182 17 52 183 17 50 0 0 10 Rimske toplice 345 16 63 182 21 97 163 11 114 0 0 11 Kamnik 363 16 48 181 23 70 182 9 37 0 0 12 Zagorje 356 16 48 180 21 69 176 11 48 0 0 13 Kranj 327 16 45 180 20 52 147 11 45 0 0 14 Žalec 364 15 58 182 24 82 182 6 30 0 0 15 Štore 365 15 51 182 21 86 183 10 33 0 0 16 Litija 361 15 48 182 18 113 179 11 43 0 0 17 Radeče pri Zidanem mostu 330 15 43 175 18 57 155 11 46 0 0 18 Ptuj 354 15 42 171 19 59 183 10 44 0 0 19 Ruše 311 14 40 182 15 60 129 14 50 0 0 20 Škofja Loka 365 14 39 182 18 53 183 10 31 0 0 21 Šoštanj II 364 13 50 182 15 71 182 10 58 0 0 22 Izola 361 13 48 182 14 48 179 13 114 0 0 23 Šentjur pri Celju 356 13 46 181 20 59 175 5 22 0 0 24 Črna 338 13 39 162 18 51 176 8 36 0 0 25 Slovenska Bistrica 355 13 39 182 17 45 173 9 43 0 0 26 Kidričevo 341 13 36 164 15 51 177 10 32 0 0 27 Slovenj Gradec 344 12 37 182 14 76 162 9 41 0 0 28 Ravne – Čečovje 362 11 48 182 18 67 180 4 24 0 0 29 Velenje 365 11 41 182 13 75 183 8 33 0 0 30 Žerjav 354 11 38 181 15 65 173 7 46 0 0 31 Rogaška Slatina 353 11 38 173 16 49 180 6 32 0 0 32 Mežica 351 11 35 182 16 60 169 7 32 0 0 33 Tržič 358 11 35 182 14 44 176 7 61 0 0 34 Maribor - center 365 11 34 182 16 54 183 7 33 0 0 35 Nova Gorica 365 10 44 182 13 39 183 7 59 0 0 36 Kanal 365 10 39 182 16 79 183 5 26 0 0 37 Maribor – Tabor 357 10 39 175 15 53 182 5 24 0 0 38 Murska Sobota 365 10 34 182 14 39 183 7 42 0 0 39 Črnomelj 328 10 32 168 14 48 160 7 34 0 0 40 Ilirska Bistrica 365 10 32 182 13 41 183 8 33 0 0 41 Domžale 362 10 30 179 13 41 183 7 31 0 0 42 Škofja Loka – Trata 348 9 52 166 15 65 182 4 31 0 0 43 Novo mesto 356 9 32 182 13 46 174 5 32 0 0 44 Idrija 365 8 31 182 12 35 183 4 33 0 0 45 Jesenice 365 8 30 182 12 44 183 4 40 0 0 46 Vrhnika 359 8 30 176 11 30 183 6 38 0 0 47 Koper 326 5 19 167 8 77 159 2 16 0 0 Celje – center* 304 22 65 152 29 93 152 16 46 0 0 Kočevje* 304 12 35 121 15 49 183 10 37 0 0 Medvode* 30 26 - 30 26 42 0 - - 0 0 DOPOLNILNA MREŽA Ljubljana – Moste 365 24 65 182 30 148 183 18 55 1 0 Ljubljana – Prešernova 351 12 49 182 19 59 169 6 37 0 0 Ljubljana – Resljeva 364 18 62 181 23 83 183 12 47 0 0 Ljubljana – Šiška 365 15 62 182 22 86 183 9 74 0 0 Ljubljana – Vič 364 13 50 181 20 67 183 5 31 0 0 Ljubljana – Vižmarje 340 15 52 177 22 82 163 8 35 0 0 Legenda: ŠTEV Število izmerjenih koncentracij POP Povprečna koncentracija v merilnem obdobju v µg/m3 MAX Najvišja 24-urna koncentracija v merilnem obdobju v µg/m3 P98 98. percentil letne koncentracije v µg/m3 >125 Število primerov, ko je vrednost I(SO2) presegla 125 µg/m3 >250 Število primerov, ko je vrednost (I(SO2)), Ig presegla 250 µg/m3 * Informativni podatki, manj kot 85% podatkov Legend: ŠTEV Number of valid data POP Average concentration for the measuring period in µg/m3 MAX Maximal 24-hour concentration in µg/m3 P98 89-percentile of annual concentration in µg/m3 >125 Number of cases with I(SO2) greater than 125 µg/m3 >250 Number of cases with I(SO2) greater than 250 µg/m3 * For information only, less than 85% of data Tabela 4.3.2.(2): Razvrstitev krajev po povprečnih koncentracijah dima v letu 1998 Table 4.3.2.(2): Classification of localities according to average 24-hour concentration of black smoke in 1998 Sezona Cela Kurilna (I-III,X-XII) Nekurilna (IV-IX) Cela Postaja Štev Pop P98 Štev Pop Max Štev Pop Max >MIK >KIK OSNOVNA MREŽA 1 Ljubljana - Gosp. Zb. 334 26 98 166 38 113 168 15 64 0 0 2 Kranj 327 24 82 180 35 118 147 11 28 0 0 3 Kanal 365 24 58 182 29 95 183 18 49 0 0 4 Izola 361 23 88 182 33 135 179 13 38 1 0 5 Domžale 358 23 81 178 33 94 180 14 35 0 0 6 Žalec 362 21 83 179 30 149 183 12 37 2 0 7 Ljubljana – Bežigrad 364 20 100 181 32 120 183 8 27 0 0 8 Vrhnika 360 20 98 177 32 143 183 9 30 2 0 9 Ptuj 354 20 63 171 29 140 183 11 29 1 0 10 Šentjur pri Celju 356 18 73 181 26 112 175 9 24 0 0 11 Novo mesto 356 18 54 182 26 73 174 8 29 0 0 12 Trbovlje 365 17 78 182 29 99 183 6 78 0 0 13 Kamnik 364 17 67 181 27 111 183 7 25 0 0 14 Črnomelj 339 16 65 179 24 83 160 8 34 0 0 15 Rogaška Slatina 350 16 63 173 24 90 177 8 22 0 0 16 Tržič 358 16 55 182 24 80 176 9 20 0 0 17 Laško 349 16 54 182 24 85 167 7 29 0 0 18 Maribor – Center 365 16 46 182 24 64 183 8 29 0 0 19 Škofja Loka 365 15 82 182 24 101 183 6 25 0 0 20 Maribor – Tabor 358 15 50 175 22 101 183 8 32 0 0 21 Slovenska Bistrica 355 15 44 182 21 65 173 9 27 0 0 22 Sevnica 365 15 42 182 20 57 183 10 76 0 0 23 Ruše 310 14 67 181 19 125 129 6 15 0 0 24 Murska Sobota 365 14 53 182 21 75 183 6 18 0 0 25 Idrija 365 14 48 182 21 90 183 6 20 0 0 26 Zagorje 351 13 67 175 21 104 176 6 21 0 0 27 Kidričevo 341 13 59 164 21 108 177 6 21 0 0 28 Jesenice 365 13 46 182 20 77 183 6 18 0 0 29 Slovenj Gradec 344 13 44 182 19 56 162 5 19 0 0 30 Ilirska Bistrica 365 12 65 182 20 95 183 5 19 0 0 31 Celje – Teharje 365 12 53 182 18 67 183 5 16 0 0 32 Litija 361 12 52 182 19 75 179 6 21 0 0 33 Radeče pri Zidanem mostu 330 12 35 175 17 56 155 7 27 0 0 34 Škofja Loka - Trata 362 11 65 179 18 101 183 4 13 0 0 35 Štore 364 11 45 181 18 66 183 5 13 0 0 36 Nova Gorica 365 11 39 182 18 51 183 5 18 0 0 37 Hrastnik 348 11 37 178 16 54 170 6 16 0 0 38 Mežica 351 10 32 182 15 38 169 4 11 0 0 39 Ravne – Čečovje 365 10 26 182 14 34 183 6 19 0 0 40 Krško 359 9 32 176 13 39 183 5 16 0 0 41 Žerjav 354 9 31 181 13 49 173 5 13 0 0 42 Šoštanj II 365 9 28 182 13 33 183 5 17 0 0 43 Koper 328 8 35 167 12 58 161 4 12 0 0 44 Črna 338 8 31 162 13 46 176 4 16 0 0 45 Velenje 365 8 26 182 11 32 183 4 21 0 0 46 Zavodnje 365 7 23 182 9 33 183 5 28 0 0 47 Rimske toplice 345 6 19 182 9 20 163 4 11 0 0 Celje – center* 304 19 85 152 30 107 152 8 33 0 0 Kočevje* 304 19 66 121 31 117 183 11 28 0 0 Medvode* 28 41 - 28 41 84 0 - - 0 0 DOPOLNILNA MREŽA Ljubljana – Moste 365 20 106 182 31 135 183 8 22 1 0 Ljubljana – Prešernova 351 24 108 182 36 136 169 10 27 4 0 Ljubljana – Resljeva 358 13 64 175 19 107 183 7 29 0 0 Ljubljana – Šiška 359 20 101 176 31 119 183 10 24 0 0 Ljubljana – Vič 365 22 107 182 34 136 183 10 34 3 0 Ljubljana – Vižmarje 341 16 103 177 26 111 164 6 15 0 0 Legenda: ŠTEV Število izmerjenih koncentracij POP Povprečna koncentracija v merilnem obdobju v µg/m3 MAX Najvišja 24-urna koncentracija v merilnem obdobju v µg/m3 P98 98. percentil letne koncentracije v µg/m3 >MIK Število primerov, ko je 24-urna koncentracija presegla mejno vrednost 125 µg/m3 >KIK Število primerov, ko je 24-urna koncentracija presegla kritično vrednost 250 µg/m3 * Informativni podatki, manj kot 85% podatkov Legend: ŠTEV Number of valid data POP Average concentration for the measuring period in µg/m3 MAX Maximal 24-hour concentration in µg/m3 P98 89-percentile of annual concentration in µg/m3 >MIK Number of cases with concentration greater than 125 µg/m3 >KIK Number of cases with concentration greater than 250 µg/m3 * For information only, less than 85% of data Trend vrednosti I(SO2) in koncentracij dima Dolgoletni trend onesnaženosti zraka smo prikazali s povprečnimi letnimi koncentracijami, izračunanimi iz 24-urnih povprečnih vrednosti indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini (I(SO2)) in dima. V tabelah 4.3.2.(3) in 4.3.2.(4) so podatki o povprečnih letnih koncentracijah od leta 1977 do leta 1998 za trinajst krajev v Sloveniji: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Koper, Novo mesto, Kamnik, Jesenice, Trbovlje, Krško, Ptuj, Šoštanj in Škofja Loka. Na sliki 4.3.2.(1) je prikazan potek letnih poprečij koncentracij I(SO2) in dima za trinajst krajev v Sloveniji za obdobje 1977 – 98. Povpreček je izračunan za kraje, za katere smo prikazali letna povprečja v tabelah 4.3.2.(3) in 4.3.2.(4). Za takšen prikaz smo se odločili, ker na ta način ustrezno predstavimo spreminjanje stanja onesnaženosti zraka z I(SO2) in dimom v Sloveniji. V letu 1998 je bila vrednost I(SO2) nižja kot leta 1997; opaziti je nadaljnje upadanje koncentracij. Visoke vrednosti I(SO2) v letu 1996 so verjetno posledica merilnih napak. Koncentracije dima so bile približno enake kot že nekaj let nazaj. Slika 4.3.2.(1): Povprečne letne vrednosti indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini (I(SO2)) in dima v Sloveniji. Povprečje za 13 krajev Figure 4.3.2.(1): Average annual values of index of air pollution with acid gases (I(SO2)) and black smoke concentrations, mean value for 13 localities Tabela 4.3.2.(3): Povprečne vrednosti indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini (I(SO2)) v µg/m3 po letih za 13 krajev v Sloveniji: Ljubljana (LJ), Maribor (MB), Celje (CE), Kranj (KR), Koper (KP), Novo Mesto 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 0 20 40 60 80 100 120 µg/m3 leto DIM SO2 (NM), Kamnik (KA), Jesenice (JE), Trbovlje (TR), Krško (KK), Ptuj (PT), Šoštanj (ŠOŠ), Škofja Loka (ŠK.L) Table 4.3.2.(3): Average annual values of index of air pollution with acid gases (I(SO2)) for individual year and for 13 localities in Slovenia LETO LJ MB CE KR KP NM KA JE TR KK PT ŠOŠ ŠK.L 1977 190 103 165 114 52 54 81 99 193 245 46 82 1978 199 120 159 118 51 53 95 83 199 118 62 100 1979 165 121 126 103 34 71 71 51 176 103 53 85 64 1980 146 120 136 95 30 57 78 55 248 95 58 79 67 1981 150 106 131 79 26 46 86 53 253 95 55 73 64 1982 122 97 115 90 29 36 80 60 217 76 42 35 58 1983 145 122 131 68 23 41 86 48 255 85 46 30 47 1984 123 108 111 70 27 27 79 48 212 96 45 32 72 1985 126 117 103 58 21 33 92 53 200 123 57 45 66 1986 114 99 83 56 21 35 84 34 190 96 56 41 62 1987 118 95 84 64 22 37 106 30 190 68 60 36 49 1988 67 67 49 50 17 33 61 25 124 56 37 37 35 1989 72 71 59 50 19 26 57 25 134 44 30 34 37 1990 78 66 49 38 17 27 52 23 123 42 38 22 31 1991 52 76 34 12 25 51 22 88 46 33 17 80 1992 41 28 33 28 14 16 33 20 53 42 37 18 25 1993 35 34 46 29 17 22 31 16 48 45 32 20 18 1994 24 28 36 19 11 12 23 16 46 32 16 17 14 1995 18 23 36 14 10 11 45 11 41 25 19 7 14 1996 49 24 34 36 28 49 40 23 63 30 26 29 34 1997 20 33 26 17 9 26 23 11 31 27 11 16 11 1998 26 11 19 24 8 18 17 13 17 9 20 9 15 Tabela 4.3.2.(4): Povprečne koncentracije dima v µg/m3 po letih za 13 krajev v Sloveniji: Ljubljana (LJ), Maribor (MB), Celje (CE), Kranj (KR), Koper (KP), Novo Mesto (NM), Kamnik (KA), Jesenice (JE), Trbovlje (TR), Krško (KK), Ptuj (PT), Šoštanj (ŠOŠ), Škofja Loka (ŠK.L) Table 4.3.2.(4): Average annual of black smoke for individual year and for 13 localities in Slovenia DIM LJ MB CE KR KP NM KA JE TR KK PT ŠOŠ ŠK.L 1977 81 80 42 48 35 44 43 34 51 49 37 31 1978 73 72 51 45 36 46 42 30 50 33 36 31 1979 65 58 42 39 36 38 31 21 41 28 40 25 34 1980 54 57 47 45 31 39 33 22 53 29 36 25 36 1981 47 41 42 41 29 36 33 21 53 28 33 23 37 1982 25 36 33 40 28 33 29 19 42 24 32 20 32 1983 60 50 45 36 24 36 36 19 53 21 28 22 31 1984 43 47 39 32 25 27 30 18 42 28 32 19 40 1985 47 45 36 19 23 24 30 21 37 31 30 18 32 1986 40 36 26 18 18 22 23 15 27 18 25 12 26 1987 37 34 30 22 32 26 32 13 31 19 27 13 23 1988 19 28 23 18 19 26 22 13 27 17 23 12 22 1989 32 25 27 21 19 23 22 13 28 18 22 12 24 1990 42 28 29 29 17 26 22 15 32 20 22 14 30 1991 29 25 25 12 25 22 12 30 13 19 12 47 1992 28 11 13 25 9 19 19 11 22 13 19 10 15 1993 31 17 20 25 9 25 20 10 24 14 23 11 19 1994 29 17 20 24 9 21 18 14 22 12 21 10 14 1995 28 18 18 24 9 19 19 14 21 11 21 10 12 1996 30 17 16 23 10 20 18 14 19 12 24 11 14 1997 27 17 16 26 8 17 17 13 19 10 22 10 15 1998 26 16 19 24 8 18 17 13 17 9 20 9 15 LJ MB CE KR KP NM KA JE TR KK PT ŠOŠ ŠK.L 4.3.3. Žveplove in dušikove spojine v neurbanem okolju V tem poglavju so podatki meritev oksidiranega žvepla (SO2, SO42-), oksidiranega dušika (HNO3+NO3-) in reduciranega dušika (NH3+NH4+), ki dajejo informacijo o kislo-alkalnih komponentah v zraku in se spremljajo za mednarodni program EMEP. Koncentracije so izražene v enotah µg S/m3 oziroma µg N/m3. V tabeli 4.3.3.(1) so povprečne koncentracije, maksimumi in percentili za nekurilno sezono, kurilno sezono ter za celo leto 1998, na slikah 4.3.3.(1)-4.3.3.(4) pa je prikaz letnega poteka 24- urnih ter mesečnih koncentracij za vse komponente. Tabela 4.3.3.(1): Povprečne koncentracije, maksimumi in percentili za žveplo in dušik v zraku na Iskrbi za kurilno sezono, nekurilno sezono ter za celo obdobje meritev januar-december 1998 Table 4.3.3.(1): Average concentrations, maximum values and percentile values sulphur and nitrogen in air in Iskrba for the non-heating season, heating season as well as for the entire monitoring period January-December 1998 Snov Statistična Količina Okt.-mar. (µg/m3) Apr.-sep. (µg/m3) Jan-dec. (µg/m3) c-povprečna 0.92 1.36 1.14 SO42--S 50-percentil 0.81 1.16 0.93 98-percentil 2.62 3.79 3.46 c-maksimalna 3.22 5.40 5.40 c-povprečna 1.72 0.66 1.19 SO2-S 50-percentil 1.04 0.40 0.58 98-percentil 8.24 2.62 6.54 c-maksimalna 9.74 2.85 9.74 c-povprečna 0.33 0.25 0.29 (HNO3+NO3-)-N 50-percentil 0.25 0.21 0.23 98-percentil 1.02 0.67 0.90 c-maksimalna 1.72 0.77 1.72 c-povprečna 0.87 1.43 1.15 (NH3+NH4+)-N 50-percentil 0.74 1.33 0.96 98-percentil 2.50 3.61 3.04 c-maksimalna 3.13 5.42 5.42 Povprečna letna koncentracija SO2-S 1,19 µg/m3 je za velikostni razred nižja od koncentracij v urbanem okolju. V kurilni sezoni so bile koncentracije SO2 višje kot v nekurilni sezoni. Konice so izmerjene novembra in decembra in maksimalna 24-urna koncentracija SO2-S je bila 9,74 µg/m3. Za primerjavo s stanjem na neurbanih področjih v Evropi navedimo podatke iz merilne mreže EMEP /ref. 4.-20 /. Najvišje koncentracije so v srednji Evropi na področju tako imenovanega črnega trikotnika (tromeja Češka-Poljska-Nemčija) z letnimi koncentracijami SO2- S do 10 µg/m3. Na področju Balkana, Poljske in južne Velike Britanije so letne koncentracije 3-5 µg/m3, drugod po Evropi pa so pod 3 µg/m3. Najnižje koncentracije (pod 1 µg/m3) so na Skandinavskem polotoku, Irski in vzhodni Franciji. Meritve v letu 1998 torej kažejo, da so koncentracije SO2 na Iskrbi nizke, vendar pa je potreben za primerjavo daljši nekajletni niz podatkov. Sulfatni aerosol ima daljši zadrževalni čas v zraku (4-5 dni) kot SO2 (2-3 dni) in koncentracije SO42- v zraku, ki izvirajo iz emisij SO2, se prostorsko manj spreminjajo kot koncentracije SO2. Ob konicah SO42-, ki so bile izmerjene tako v kurilni kot v nekurilni sezoni, se ne pojavijo nujno konice SO2, kar kaže na starejšo zračno maso ter možen daljinski transport sulfatnega delca v zraku. Slika 4.3.3.(1): 24-urne koncentracije SO2 in sulfatnega aerosola SO42- v zraku (izraženo kot žveplo) na Iskrbi v letu 1998 Figure 4.3.3.(1): 24-hour concentrations SO2 and sulphate aerosol SO42- in air (expressed as sulphur) at Iskrba in 1998 0 2 4 6 8 10 12 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Mesec K on ce nt ra ci ja S O 2- S ( µ g/ m 3 ) 0 1 2 3 4 5 6 K on ce nt ra ci ja S O 42 - -S ( µg /m 3 ) koncentracija SO2-S koncentracija SO4-S Slika 4.3.3.(2): 24-urne koncentracije oksidiranega dušika (HNO3+NO3-) in reduciranega dušika (NH3+NH4+) v zraku (izraženo kot dušik) na Iskrbi v letu 1998 Figure 4.3.3.(2): 24- hour concentrations of oxidised nitrogen (HNO3+NO3-) and reduced nitrogen (NH3+NH4+) in air (expressed as nitrogen) at Iskrba in 1998 Slika 4.3.3.(3): Povprečne mesečne koncentracije SO2 in SO42- v zraku (izraženo kot žveplo) na Iskrbi v letu 1998 0.0 0.4 0.8 1.2 1.6 2.0 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Mesec K on c. ( H N O 3+ N O 3- )- N ( µ g/ m 3 ) 0 1 2 3 4 5 6 K on c. ( N H 3+ N H 4+ )- N ( µ g/ m 3 ) koncentracija (HNO3+NO3)-N koncentracija (NH3+NH4)-N                                                                                                        0.0 0.4 0.8 1.2 1.6 2.0 2.4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Mesec µg /m 3 SO4  SO2 Figure 4.3.3.(3): Average monthly concentrations of SO2 and SO42- in air (expressed as sulphur) at Iskrba in 1998 Slika 4.3.3.(4): Povprečne mesečne koncentracije oksidiranega dušika (HNO3+NO3-) in reduciranega dušika (NH3+NH4+) v zraku (izraženo kot dušik) na Iskrbi v letu 1998 Figure 4.3.3.(4): Average monthly concentrations of oxidised nitrogen (HNO3+NO3-) and reduced nitrogen (NH3+NH4+) in air (expressed as nitrogen) at Iskrba in 1998 HNO3 in NO3- imata podobno kot SO2 zadrževalni čas v zraku 1 dan (aerosol NO3-) oziroma 2 dni (plin HNO3), zato se odražajo na koncentracijah na merilni postaji spremembe kakovosti zraka v geografsko manjši domeni kot v primeru sulfata. 24-urne konice nitrata in sulfata večinoma dobro sovpadajo, npr. junija in oktobra, kar kaže na skupen vir onesnaženosti zraka. Podobno kot pri sulfatu letni potek mesečnih povprečnih koncentracij nima značilnega poteka glede na kurilno-nekurilno sezono. Amoniak ima kratek zadrževalni čas v zraku (10-20 ur). Na koncentracijah na merilni postaji se odražajo spremembe emisij v okolici (s časom potovanja zračnih mas do enega dne). Glavna emisijska vira amoniaka sta kmetijstvo (gnojenje) in živinoreja in emisije so povečane v času od pomladi do jeseni. Področje Iskrbe je pretežno gozdnato, vendar so na širšem področju tudi kmetijsko-živinorejske aktivnosti, kar se odraža na povišanih 24-urnih in povprečnih mesečnih koncentracijah predvsem spomladi in zgodaj poleti. V zimskem času novembra in decembra pa so koncentracije nizke. 4.3.4. Kakovost padavin in prašnih usedlin 4.3.4.1 Osnovna mreža Škodljive snovi v zraku se odlagajo na tla v obliki plinov in trdnih delcev (suha usedlina) ali pa kot kapljice in padavine (mokra usedlina). Kisli dež je mokra kisla usedlina. Po mednarodnem dogovoru so kisle padavine tiste, katerih pH (negativni logaritem koncentracije vodikovih ionov) je manjši od 5,6. Kislost padavin je odvisna od razmerja anionov disociiranih kislin in kationov, ki izvirajo iz topnih soli. Od anionov prevladujeta v naših padavinah sulfat in nitrat, od kationov pa kalcij. Značilno je, da so pri nas v zraku prisotni delci naravnega prahu, ki so alkalni, zato                                                                                                                      0.0 0.4 0.8 1.2 1.6 2.0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 M esec µg /m 3 H N O 3+N O 3  N H 3+N H 4 padavine kljub relativno visokim emisijam SO2 niso tako kisle kot v nekaterih evropskih državah /ref. 4.-19/ /ref. 4.-20/. Študije direktnih učinkov kislih padavin na vegetacijo kažejo, da je najbolj občutljiv sistem gozd, posebno na višjih nadmorskih legah. Poljedelske rastline so veliko manj občutljive in kritični nivo (pH 3 kot letno povprečje, v skladu z definicijo UN ECE) ni v Evropi nikjer presežen /ref. 4.-21/. Poleg kislosti padavin sta pomembna podatka o obremenjevanju okolja še usedanje žvepla in dušika. Oba prispevata k zakisljevanju ekosistemov, presežek dušika pa še k evtrofikaciji. Količinsko se določi del te usedline, tako imenovani mokri depozit, iz meritev kakovosti padavin. Za suhi del depozita pa je direktna merilna tehnika nezanesljiva, zato se uporabljajo največkrat indirektna merilna tehnika in modelni izračuni. Za oceno škodljivih učinkov se je v Evropi uveljavil koncept kritične obremenitve. Po definiciji UN ECE je kritična obremenitev “kvantitativna ocena za izpostavljenost ekosistema eni ali več škodljivim snovem v zraku, ki jo po dosedanjih spoznanjih izbrani občutljivi element v okolju še prenese brez škodljivih učinkov" /ref. 4.-22/. Uveljavljeni sta dve metodi določanja kritične obremenitve: empirična metoda in stabilnostni model, pri obeh pa se upoštevajo karakteristike izbranega občutljivega elementa v ekosistemu. Po ocenah skandinavskih strokovnjakov je kritična obremenitev z žveplom za gozdno zemljo 0,3-0,8 g/m2 na leto (za granitno, gnajsno in kvarcitno podlago) oziroma 1,6-3,2 g/m2 na leto (za bazaltno in apnenčasto podlago), kritična obremenitev z dušikom pa je za večino ekosistemov 0,3-1,5 g/m2 na leto /ref. 4.-23/. Zgoraj navedene vrednosti kritičnih obremenitev veljajo za določen tip ekosistema v neurbanem okolju in zato je primerjava z izmerjenimi vrednostmi usedline iz zraka na bolj podeželskih merilnih lokacijah v Sloveniji (Iskrba, Jezersko, Bled, Portorož) lahko le orientacijska. Pri nas se ukvarja z raziskavami učinkov kislih usedlin na gozdni ekosistem Gozdarski inštitut Slovenije. Raziskave gozdnih tal v povezavi z lokalnim onesnaženjem v Sloveniji na področju TE Trbovlje, TE Šoštanj ter na kontrolnih manj obremenjenih lokacijah so pokazale, da kljub dejstvu, da je večina gozdnih rastišč v Sloveniji na bolj bazičnih podlagah, ne smemo zanemariti možnosti propadanja gozdov zaradi sprememb v tleh predvsem na področju kislih geoloških podlag z monokulturnimi smrekovimi rastišči /ref. 4.-24/. Študija je tudi potrdila, da je potrebno biti previden pri uporabi tujih vrednosti za kritične vnose žveplovih in dušikovih spojin v gozdne ekosisteme v Sloveniji, predvsem zaradi različnih lastnosti rastiščnih dejavnikov gozdnih ekosistemov, načina gospodarjenja z gozdovi v preteklosti, podnebnih lastnosti in podobno. V tem poglavju so podatki o kakovosti padavin in prašne usedline iz osnovne merilne mreže (meritve HMZ). Za padavine so podane povprečne koncentracije ionov in kumulativne depozicije za obdobje enega leta. Metodologija izračuna je opisana v letnem poročilu iz 1992 /ref. 4.-25/. Kislost mesečnih vzorcev padavin prikazujejo slike 4.3.4.1.(1)-(3). Za orientacijo je podana vrednost pH 5,6, pod katero so po mednarodnem dogovoru padavine kisle. Od 115 mesečnih vzorcev na vseh lokacijah v letu 1998 jih je bilo 20 s pH pod 5,6, kar je 17%. Delež kislih vzorcev je približno enak kot v letu 1997 (18%) in 1995 (19%), izstopa pa leto 1996 (34%). Največ kislih padavin je bilo na podeželski lokaciji Iskrba pri Kočevski Reki (9 vzorcev), sledijo pa urbane lokacije Portorož (3), Ljubljana in Celje (po 2 vzorca). Najnižji pH 4,52 je bil izmerjen v Portorožu. Glede kislosti padavin izstopa Iskrba in sicer tako po številu kislih vzorcev kot tudi po volumskem deležu kislih padavin (tabela 4.3.4.1.(3)). V primerjavi z letom 1997 se je volumski delež kislih padavin na večini lokacij bolj ali manj zmanjšal, na Iskrbi pa nekoliko povečal. Najbolj alkalne padavine so bile tudi v letu 1998 na industrijskih lokacijah (Jesenice, Trbovlje, Anhovo). Najvišja vrednost pH 8,08 za mesečni vzorec je bila izmerjena v Anhovem. V Trbovljah in Anhovem so najvišje koncentracije in depozicije sulfata in kalcija, predvsem zaradi lokalnih emisij prašnih delcev iz obeh cementarn. Depozicija sulfata (izraženega kot žveplo) na urbano-industrijskih lokacijah je višja kot na neurbanih lokacijah (tabela 4.3.4.1.(2)). V letu 1998 je bila kumulativna depozicija žvepla 1,0- 2,9 g/m2 na urbano-industrijskem področju, 0,9 g/m2 pa na neurbanih lokacijah, kar je nekoliko višje glede na leto poprej. Za depozicijo dušika s padavinami (nitratni in amonijev ion) pa ni občutnih razlik med urbanimi in podeželskimi lokacijami. V letu 1998 je bila kumulativna depozicija nitratnega iona 0,4-0,9 g/m2, amonijevega iona pa 0,6-1,2 g/m2. Depozicija kalcija je bila na ravni leta poprej, depozicija kalija in natrija in klora pa se je v glavnem povečala. Koncentracije prašnih usedlin tudi v letu 1998 niso nikjer presegale mejnih vrednosti (tabela 4.3.4.1.(4)). Najvišja mesečna koncentracija 205 mg/m2.dan je bila izmerjena na merilnem mestu Anhovo, vendar ni presegla mesečne mejne vrednosti, ki znaša 350 mg/m2.dan. Tudi povprečne letne koncentracije prašnih usedlin niso na nobenem merilnem mestu presegale letne mejne vrednosti 200 mg/m2.dan, gibale so se v mejah med najnižjo letno koncentracijo 19 mg/m2.dan, ki je bila izmerjena na Iskrbi, in najvišjo letno koncentracijo 70 mg/m2.dan v Anhovem. Tabela 4.3.4.1.(1): Koncentracije ionov, pH in elektroprevodnost padavin v letu 1998. Podani so povprečna mesečna vrednost (povp.), minimalna vrednost (min.), maksimalna vrednost (maks.) in standardna deviacija (st.d.). Osnovna mreža, mesečno vzorčenje Table 4.3.4.1.(1): Concentrations of ions, pH value and electrical conductivity of precipitation in 1998. Data are given for average monthly value (povp.), minimum value (min.), maximum value (maks.) and standard aberration (st.d.). Basic Air-Pollution Monitoring Network, monthly sampling Postaja El. prev. pri 250C Koncentracija ionov (mg/l) (µS/cm) pH Na+ K+ Mg2+ Ca2+ NH4+ NO3- SO42- Cl- Ljubljana povp. 16 5.43 0.25 0.12 0.19 1.01 0.62 1.9 2.7 0.44 min. 11 4.69 0.12 0.04 0.09 0.46 0.35 1.2 1.5 0.21 maks. 82 7.15 0.95 0.58 1.14 7.39 3.37 13.3 13.7 1.59 st.d. 21 0.78 0.31 0.17 0.32 2.07 0.84 3.4 3.6 0.52 Celje povp. 17 5.62 0.20 0.43 0.16 0.92 0.69 1.7 2.7 0.45 min. 10 5.07 0.09 0.03 0.07 0.35 0.20 0.9 1.6 0.17 maks. 104 7.07 1.71 16.8 1.48 4.71 1.59 4.9 8.8 7.59 st. d. 26 0.69 0.46 4.82 0.39 1.34 0.44 1.5 2.1 2.08 Nova povp. 19 5.98 0.42 0.21 0.15 1.18 0.83 2.3 2.9 0.70 Gorica min. 13 5.52 0.23 0.09 0.10 0.51 0.36 1.2 1.9 0.35 maks. 50 7.07 1.66 0.82 0.44 3.35 2.20 10.4 6.1 2.75 st. d. 11 0.45 0.42 0.22 0.10 0.99 0.60 2.6 1.3 0.69 Jesenice povp. 22 6.26 0.38 0.25 0.36 2.16 0.77 1.5 2.2 0.67 min. 9 5.73 0.09 0.06 0.13 0.84 0.17 0.8 1.2 0.23 maks. 75 7.58 3.63 0.57 1.08 12.42 1.84 4.8 7.5 6.55 st. d. 21 0.66 1.13 0.18 0.33 3.55 0.52 1.2 2.2 1.98 Trbovlje povp. 44 6.62 0.26 0.37 0.28 6.70 0.51 1.6 6.3 0.40 min. 25 6.25 0.12 0.11 0.16 2.98 0.23 0.9 1.8 0.16 maks. 77 7.75 0.50 0.59 0.52 13.20 1.14 4.7 11.5 0.89 st. d. 15 0.49 0.13 0.15 0.12 3.05 0.29 1.4 2.9 0.24 Anhovo povp. 40 6.40 0.39 0.30 0.21 5.92 0.95 2.5 3.9 0.63 min. 17 5.46 0.24 0.08 0.09 1.92 0.17 1.2 1.8 0.37 maks. 191 8.08 2.03 3.28 2.32 54.6 5.00 20.6 28.0 2.74 st. d. 53 0.74 0.51 0.87 0.62 14.9 1.30 5.6 7.1 0.69 Portorož povp. 22 5.78 0.97 0.15 0.28 1.56 0.79 2.3 2.5 1.62 min. 14 4.52 0.25 0.08 0.13 0.76 0.43 1.5 1.8 0.44 maks. 47 7.22 4.02 0.42 0.63 3.48 2.18 8.7 5.6 6.69 st. d. 11 0.91 1.07 0.13 0.15 0.86 0.57 2.2 1.3 1.77 Jezersko povp. 11 6.05 0.16 0.42 0.10 0.46 0.54 1.2 1.6 0.29 min. 8 5.15 0.07 0.07 0.05 0.18 0.16 0.7 0.8 0.16 maks. 23 6.75 0.46 1.26 0.23 0.89 1.67 3.0 3.1 0.73 st. d. 5 0.44 0.11 0.38 0.05 0.22 0.45 0.7 0.7 0.16 Bled povp. 13 5.63 0.18 0.16 0.11 0.57 0.64 1.5 2.0 0.30 min. 9 4.92 0.07 0.05 0.05 0.18 0.27 0.9 1.3 0.17 maks. 28 6.93 0.64 1.55 0.35 2.05 1.86 5.0 5.0 0.92 st. d. 6 0.58 0.16 0.41 0.10 0.57 0.47 1.2 1.1 0.23 Iskrba povp. 14 5.23 0.32 0.10 0.10 0.40 0.46 1.5 2.0 0.57 min. 7 4.55 0.07 0.03 0.02 0.08 0.21 0.8 1.2 0.12 maks. 19 6.82 0.87 0.25 0.22 1.02 0.93 4.0 3.1 1.55 st. d. 3 0.64 0.22 0.07 0.06 0.26 0.23 0.8 0.6 0.37 Slika 4.3.4.1.(1): pH vrednost padavin v letu 1998. Osnovna mreža – urbane lokacije, mesečno vzorčenje Figure 4.3.4.1.(1): pH value of precipitation in 1998. Basic Air-Pollution Monitoring Network - urban locations, monthly sampling Slika 4.3.4.1.(2): pH vrednost padavin v letu 1998. Osnovna mreža - industrijske lokacije, mesečno vzorčenje Figure 4.3.4.1.(2): pH value of precipitation in 1998. Basic Air-Pollution Monitoring Network – industrial locations, monthly sampling 2 3 4 5 6 7 8 9 10 pH v re dn os t Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Meseci Ljubljana Celje Nova Gorica 2 3 4 5 6 7 8 9 10 pH v re dn os t Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Meseci Jesenice Trbovlje Anhovo Slika 4.3.4.1.(3): pH vrednost padavin v letu 1998. Osnovna mreža - podeželske lokacije, mesečno vzorčenje Figure 4.3.4.1.(3): pH value of precipitation in 1998. Basic Air-Pollution Monitoring Network - rural locations, monthly sampling Tabela 4.3.4.1.(2): Kumulativna letna mokra depozicija ionov v letu 1998. Osnovna mreža, mesečno vzorčenje padavin Table 4.3.4.1.(2): Cumulative annual wet ion deposition in 1998. Basic Monitoring Network, monthly sampling of precipitation Postaja Količina padavin Kumulativna depozicija (g/m 2.leto) (mm) *H+ Na+ K+ Mg2+ Ca2+ NH4+-N NO3--N SO42--S Cl- Ljubljana 1.311 4,8·10-3 0,33 0,16 0,25 1,32 0,63 0,6 1,2 0,58 Celje 1.287 3,1·10-3 0,25 0,55 0,21 1,18 0,69 0,5 1,2 0,58 Nova Gorica 1.470 1,8·10-3 0,73 0,36 0,26 2,06 1,13 0,9 1,7 1,21 Jesenice 1.342 0,7·10-3 0,50 0,32 0,47 2,85 0,79 0,5 1,0 0,88 Trbovlje 1.379 0,3·10-3 0,36 0,51 0,39 9,24 0,55 0,5 2,9 0,55 Anhovo 1.666 0,7·10-3 0,66 0,50 0,35 9,86 1,22 0,9 2,2 1,05 Portorož 925 1,8·10-3 1,08 0,17 0,31 1,73 0,68 0,6 0,9 1,80 Jezersko 1.570 1,4·10-3 0,25 0,65 0,15 0,72 0,65 0,4 0,9 0,46 Bled 1.319 3,1·10-3 0,24 0,22 0,14 0,75 0,66 0,5 0,9 0,40 Iskrba 1.564 9,2·10-3 0,49 0,15 0,16 0,62 0,56 0,5 1,0 0,89 *Opomba: Depozicija H+ je izračunana iz izmerjene vrednosti pH. * Note: H+ deposition is calculated from measured pH. 2 3 4 5 6 7 8 9 10 pH v re dn os t Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Meseci Portorož Jezersko Bled Iskrba Tabela 4.3.4.1.(3): Kisle padavine v Sloveniji v letu 1998. Osnovna mreža, mesečno vzorčenje Table 4.3.4.1.(3): Acid precipitation in Slovenia in 1998. Basic Monitoring Network, monthly sampling of precipitation Postaja Št. vzorcev Št. vzorcev s pH<5,6 Vol. delež (%) s pH<5,6 Ljubljana 12 2 15 Celje 12 2 17 Nova Gorica 10 1 15 Jesenice 11 0 0 Trbovlje 12 0 0 Anhovo 12 1 6 Portorož 10 3 13 Jezersko 12 1 2 Bled 12 1 10 Iskrba 12 9 72 Tabela 4.3.4.1.(4): Mesečne in letne količine prašne usedline v letu 1998. Osnovna mreža, mesečno vzorčenje Table 4.3.4.1.(4): Monthly and annual amounts of deposited matter in 1998. Basic Monitoring Network, monthly sampling Prašna usedlina (mg/m2.dan) Postaja Čas merjenja: 1 mesec 1 leto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Jan-Dec Ljubljana 17 6 64 50 33 18 40 90 15 21 - 5 33 Celje - 7 16 59 30 30 38 73 12 10 10 5 26 Nova Gorica 8 18 - 62 48 132 109 146 - 38 - 13 64 Jesenice - 35 35 52 165 - 59 119 37 - 16 8 58 Trbovlje 11 38 35 118 29 34 39 68 40 34 41 32 43 Anhovo 32 97 49 70 93 66 81 205 - 29 24 20 70 Portorož - - - 92 40 30 55 79 - 13 14 5 41 Jezersko 12 6 19 56 13 44 44 99 22 24 4 - 31 Bled 5 - 14 52 11 47 28 81 24 12 8 12 27 Iskrba 6 4 17 33 - 11 29 57 30 13 8 2 19 Slika 4.3.4.1.(4): Povprečna letna in maksimalna mesečna količina prašne usedline v letu 1998 – MIV mejna imisijska vrednost Figure 4.3.4.1.(4): Average annual and maximum monthly amount of deposited matter in 1998 – MIV limit value Časovni trend kakovosti padavin Na slikah 4.3.4.1.(5) – 4.3.4.1.(10) je prikazan dolgoletni niz meritev kakovosti padavin. Na večini urbano-industrijskih lokacij se kislost padavin z leti rahlo povečuje, na podeželskih lokacijah pa se kislost v zadnjih dveh letih celo zmanjšuje (sliki 4.3.4.1.(5) - 4.3.4.1.(6)). Koncentracija nitrata v padavinah od leta 1994 dalje na večini merilnih mest ne narašča (sliki 4.3.4.1.(7) – 4.3.4.1.(8)). To si razlagamo s splošnim trendom upadanja emisij NOx v Evropi, ki je opazen od leta 1990 naprej. V primerjavi z letom 1990 se je emisija NOx v Evropi v letu 1994 zmanjšala za 14% /ref. 4.-26/. Zmanjšanje emisij NOx v Evropi se zaradi daljinskega transporta odraža tudi na padavinah v Sloveniji, kljub temu, da pri nas emisije NOx še vedno naraščajo in sicer predvsem zaradi povečane gostote prometa z motornimi vozili. Koncentracija sulfata v padavinah na večini merilnih mest upada (sliki 4.3.4.1.(9) – 4.3.4.1.(10)) in sicer deloma zaradi splošnega trenda manjšanja emisij SO2 v Evropi po letu 1980 /ref. 4.-26/, deloma pa zaradi trenda manjšanja emisij SO2 v Sloveniji. Emisija SO2 se je pri nas močno zmanjšala po letu 1994, največ zaradi delovanja odžveplovalne naprave na bloku 4 v TE – Šoštanj, pa tudi zaradi uporabe tekočih goriv z nižjo vsebnostjo žvepla. MIV – 1 leto 0 50 100 150 200 250 300 350 Lju Cel NGo Jes Trb Anh Por Jez Ble Isk postaja m g/ m 2 .d an mesecni maksimum letno povprecje. MIV- 1 leto MIV-1 mesec Slika 4.3.4.1.(5): Povprečni pH padavin za obdobje 1980-1998. Osnovna mreža, mesečno vzorčenje Figure 4.3.4.1.(5): Average pH of precipitation for the period 1980-1998. Basic network, monthly sampling Slika 4.3.4.1.(6): Povprečni pH padavin za obdobje 1980-1998. Osnovna mreža, mesečno vzorčenje Figure 4.3.4.1.(6): Average pH of precipitation for the period 1980-1998. Basic network, monthly sampling 3 4 5 6 7 8 9 10 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 Ljubljana Celje Jesenice Trbov lje Anhov o 3 4 5 6 7 8 9 10 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 Nov a Gorica Jezersko Portorož Bled Iskrba Slika 4.3.4.1.(7): Povprečne koncentracije nitrata v padavinah za obdobje 1980-1998. Osnovna mreža, mesečno vzorčenje Figure 4.3.4.1.(7): Average concentrations of nitrate in precipitation for the period 1980-1998. Basic network, monthly sampling Slika 4.3.4.1.(8): Povprečne koncentracije nitrata v padavinah za obdobje 1980-1998. Osnovna mreža, mesečno vzorčenje Figure 4.3.4.1.(8): Average concentrations of nitrate in precipitation for the period 1980-1998. Basic network, monthly sampling 0 1 2 3 4 5 6 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 Ljubljana Celje Jesenice Trbov lje Anhov o 0 1 2 3 4 5 6 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 Nov a Gorica Jezersko Portorož Bled Iskrba Slika 4.3.4.1.(9): Povprečne koncentracije sulfata v padavinah za obdobje 1980-1998. Osnovna mreža, mesečno vzorčenje Figure 4.3.4.1.(9): Average concentrations of sulphate in precipitation for the period 1980-1998. Basic network, monthly sampling Slika 4.3.4.1.(10): Povprečne koncentracije sulfata v padavinah za obdobje 1980-1998. Osnovna mreža, mesečno vzorčenje Figure 4.3.4.1.(10): Average concentrations of sulphate in precipitation for the period 1980- 1998. Basic network, monthly sampling 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 Ljubljana Celje Jesenice Trbov lje Anhov o 0 2 4 6 8 10 12 14 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 Nov a Gorica Jezersko Portorož Bled Iskrba 4.3.4.2. Vplivna območja termoelektrarn Na vplivnih področjih termoelektrarn Šoštanj (TEŠ), Trbovlje (TET), Ljubljana (TE-TOL, JPE Ljubljana) in Brestanica (TEB), spremlja Elektroinštitut Milan Vidmar kakovost padavin in koncentracijo prašnih usedlin na 27 merilnih mestih, v poročilu pa so podani podatki za 18 merilnih mest, ki delujejo kot stalne postaje v okviru imisijskih monitoringov posameznih termoelektrarn. Na vseh 27 merilnih mestih zbira Elektroinštitut Milan Vidmar vzorce padavin in jih analizira v kemijskem laboratoriju Elektroinštituta Milan Vidmar po metodologiji, ki jo določa svetovna meteorološka organizacija. Glavne ugotovitve iz rezultatov meritev koncentracij prašnih usedlin in kakovosti padavin za leto1998 so: - Koncentracije prašnih usedlin niso nikjer presegale mesečnih in letnih mejnih vrednosti (mesečna mejna vrednost znaša 350 mg/m2.dan in letne mejna vrednost za prašne usedline znaša 200 mg/m2.dan). Najvišja mesečna koncentracija prašnih usedlin 76 mg/m2.dan je bila dosežena na merilnem mestu Šoštanj na vplivnem območju Termoelektrarne Šoštanj. Povprečne letne vrednosti prašnih usedlin so se gibale med najnižjo povprečno letno vrednostjo 7 mg/m2.dan in najvišjo povprečno letno vrednostjo 43 mg/m2.dan. Najnižja povprečna letna vrednost je bila dosežena na Dobovcu, najvišja pa v Šoštanju. Že več let opažamo trend nižanja koncentracij prašnih usedlin na področju slovenskih termoelektrarn, kar velja tudi za leto 1998 v primerjavi z letom 1997 in prejšnjimi. - Za padavine na vplivnih področjih termoelektrarn je značilno, da niso tako kisle, kot padavine s področij, ki so od termoelektrarn bolj oddaljene. Vzrok za to so fini delci pepela in prahu, ki se nahajajo v zraku v bližini termoelektrarn, poleg tega so ti delci alkalnega značaja in tako nevtralizirajo padavine. Število kislih vzorcev je tako v bližini termoelektrarn nižje kot na področjih, ki so od termoelektrarn bolj oddaljene. V letu 1998, v primerjavi z letom 1997, se je število kislih vzorcev padavin opazno zmanjšalo na merilnem mestu Vnajnarje, povečalo pa na merilnih mestih Topolšica in Zavodnje. - Depozicija žvepla na območju termoelektrarn ostaja glede na leto 1997 v letu 1998 na približno enaki ravni; na nekaterih merilnih mestih se je depozicija žvepla v letu 1998 glede na leto 1997 zvišala, na nekaterih pa znižala. Tabela 4.3.4.2.(1) Koncentracije ionov v padavinah in kumulativna depozicija v letu 1998 Table 4.3.4.2.(1) Concentration of ions in precipitation and cumulative deposition in 1998 Postaja koncentracija ionov (mgl) koncentracija ionov (gm2.leto) pH Ca2+ NH4+ NO3- SO42- **HCO3- *H+ Ca2+ NH4+-N NO3--N SO42--S **HCO3- EI S Šoštanj 6.11 3.78 0.77 2.6 10.60 9.43 4.58*10-3 2.52 0.46 0.41 2.24 10.09 Topolšica 5.69 1.39 0.66 2.52 4.67 7.10 1.01*10-2 1.34 0.40 0.37 1.51 8.00 Zavodnje 5.28 1.07 0.82 2.01 4.90 5.25 1.24*10-2 0.89 0.54 0.39 1.55 6.18 Graška gora 5.89 2.00 0.39 4.72 5.00 6.93 4.83*10-3 1.85 0.26 0.50 1.49 7.51 Velenje 6.35 1.64 0.64 2.03 3.96 7.38 2.81*10-3 1.12 0.43 0.30 1.24 7.20 Pesje 6.26 2.28 0.47 3.18 5.18 7.60 2.50*10-3 1.90 0.40 0.40 1.58 8.19 EI S Kovk 4.71 1.18 0.67 2.54 5.96 5.27 3.12*10-2 1.11 0.50 0.40 1.69 6.24 Dobovec 4.71 1.14 0.84 2.39 5.10 4.71 3.83*10-1 1.34 0.54 0.41 1.66 5.84 Kum 6.29 2.25 0.75 2.47 4.89 8.21 4.06*10-3 1.33 0.59 0.39 1.94 7.43 Ravenska vas 4.92 1.88 0.78 3.32 8.23 3.99 2.46*10-2 1.25 0.43 0.45 2.10 5.11 Lakonca 6.2 3.02 0.49 2.91 6.26 9.09 4.92*10-3 2.75 0.36 0.49 2.31 9.76 Prapretno 5.79 1.93 0.67 6.54 5.32 7.93 6.28*10-3 1.71 0.47 0.79 1.68 9.25 TE-TO Ljubljana Ljubljana Vnajnarje 5.95 1.87 0.82 2.22 4.94 8.17 6.56*10-3 1.49 0.57 0.38 1.74 7.92 Deponija 6.5 3.43 1.07 3.38 8.23 9.76 2.52*10-3 2.10 0.70 0.55 1.92 9.20 Partizanska 6.65 3.73 1.11 4.29 6.49 12.20 7.32*10-4 2.71 0.58 0.59 1.93 10.17 Toplarniška 6.67 2.79 0.76 2.51 6.31 9.54 8.79*10-4 3.27 0.79 0.23 1.68 11.39 JP Energetika 6.58 2.82 0.78 3.33 7.02 9.39 1.33*10-3 2.12 0.58 0.60 2.08 9.21 EIMV 6.11 1.68 0.83 2.64 5.60 6.60 2.99*10-3 1.46 0.61 0.57 1.92 6.67 Opombe: * Izračunano iz izmerjenih pH vrednosti ** Šibke kisline (alkaliteta), izražene kot HCO3- Note: * Derived from measured pH ** Weak acids (alcalinity), expressed as HCO3- Tabela 4.3.4.2.(2) Prašna usedlina in PH padavin v letu 1998 Table 4.3.4.2.(2) Monthly maximal and annual deposited matter and pH in precipitation in 1998 prašna usedlina (mgm2.dan) postaja čas merjenja pH padavin 1 mesec (max) 1 leto Št. vzorcev Št. pr. pH>5.6 pHmin EIS - TE Š Šoštanj 75.97 43.19 12 9 4.69 Topolšica 18.20 8.20 12 6 4.71 Zavodnje 15.00 7.50 10 1 4.36 Graška gora 32.77 12.82 12 8 4.76 Velenje 24.00 10.80 12 9 5.14 Pesje 46.50 15.70 12 11 4.96 EIS-TET Kovk 27.20 9.30 12 1 3.75 Dobovec 25.10 7.40 12 0 3.97 Kum 28.00 9.60 10 8 4.93 Ravenska vas 24.80 9.80 12 2 3.81 Lakonca 39.20 16.00 12 10 4.71 Prapretno 34.10 12.70 12 7 4.95 TE-TO Ljubljana Vnajnarje 18.90 8.50 10 6 4.36 Deponija 71.70 23.50 12 10 5.06 Partizanska 36.00 17.80 12 12 5.78 Toplarniška 60.90 25.70 11 10 5.42 JP Energetika 29.50 16.00 12 11 5.27 EIMV 16.70 10.600 12 10 4.72 4.4 Viri 4.-1 European Intercomparation Workshop on Air Quality Monitoring, Vol 2, Berlin, Germany, December 1996 4.-2 Messung partikelförmiger Niederschläge, Bestimmung des partikelformigen Niederschlags mit dem Bergerhoff-Gerät (Standardverfahren). VDI - Richtlinien, VDI 2119, Blatt 2, Juni 1972 4.-3 Manual for Sampling and Chemical Analysis, Co-operative Programme for Monitoring and Evaluation of the Long Range Transmission of air Pollutants in Europe, EMEPCHEM.-377, NILU, Lillestrom, Norway, 1977 4.-4 Chemical Analysis of Precipitation for GAW: Laboratory Analytical Methods and Sample Collection Standards, WMO GAW Report No. 85, WMOTD-No. 550, 1992 4.-5 Messung partikelförmiger Niederschläge, bestimmung des parttikelformigen Niederschlags mit dem Bergerhoff-Gerät (Standardverfahren). VDI-Richtlinien, VDI 2119, Blatt 2, Juni 1972 4.-6 International Standard ISO 4220 4.-7 World Meteorological Organization Global Atmosphere Watch, No. 102 Report of the Workshop on Precipitation Chemistry Laboratory Techniques, Hradec Kralove, Czech Republic, 18-21 October 1994 4.-8 EMEP manual for sampling and chemical analysis, EMEPCCC-Report 195, Nilu, Norway, 1996 4.-9 Report of the WMO Meeting of Experts on the Quality Assurance Project Plan for the Global Atmosphere Watch (Eds.: V.A. Mohnen and W. Seiler), Garmisch-Partenkirchen, Germany, 26-30 March 1992, WMO-GAW Report No. 80, WMOTD-No. 513 4.-10 J. Santroch, Chemical Analysis of Precipitation for GAW: Laboratory Analytical Methods and Sample Collection Standards, WMO-GAW Report No. 85, WMOTD-No. 550 4.-11 V.A. Mohnen and W. Seiler, Quality Assurance Project Plan (QAPjP) for Continuous Ground Based Ozone Measurements, WMO-GAW Report No. 97, WMOTD-No. 634 4.-12 J.E. Hanssen and J.E. Skjelmoen, The Sixteenth Intercomparison of Analytical Methods within EMEP, EMEPCCC-Report 297, Nilu, Norway, 1997 4.-13 Nineteenth Analysis of Reference Precipitation Samples by WMO Laboratories, Quality Assurance Science Activity Center, State University of New York at Albany, ASRC, Albany, NY, USA, 1997 4.-14 J. Schaug, A. Semb, A.-G. Hjellbrekke, J.E. Hanssen, A. Pedersen, Data quality and quality assurance report, EMEPCCC-Report 897, Nilu, Norway, 1997 4.-15 Letno poročilo Ekološkega informacijskega sistema TE Šoštaj, Imisijske koncentracije SO2, NOx, NO2, O3, Leto 1994, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana, januar 1996 4.-16 Letno poročilo Ekološkega informacijskega sistema TE Trbovlje, Imisijske koncentracije SO2, NOx, NO2, O3, Leto 1994, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana, januar 1996 4.-17 Letno poročilo imisijskih meritev Elektroinštituta Milan Vidmar na lokaciji: Vnajnarje, Imisijske koncentracije SO2, NOx, NO2, O3, Leto 1994, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana, januar 1996 4.-18 Ciglar R., Nastajane fotooksidantov v zraku, Seminar za učitelje biologije srednjih šol, Skripta 1997 4.-19 M. Lešnjak, Z. Rajh-Alatič, Nasse Deposition in Slowenien im Zeitraum 1980- 1992, ARGE ALP Proceeding Symposium Stoffeinträge aus der Atmosphäre und Waldbodenbelastung in den Ländern von ARGE ALP und ALPEN-ADRIA , 27.-29., april 1993, Berchtesgaden, GSF-Bericht 3993, S. 30-35 4.-20 A.-G. Hjellbrekke, J. Schaug, J.E. Hanssen, J. E. Skjelmoen, Data Report 1995, Part 1: Annual summaries, EMEPCCC-Report 497, Nilu, Norway, 1997 4.-21 M. R. Ashmore, Critical Levels and agriculture in Europe, V: Critical Levels for Ozone, a UN-ECE workshop report (Eds.: J. Fuhrer and B. Achermann), UN- ECE workshop, 1-4 November 1993, Bern, Switzerland, Schriftenreihe der FAC Liebefeld, No. 16, March 1994 4.-22 J. Nilsson and P. Grennfelt (Eds.), Critical Loads for Sulphur and Nitrogen, Report from the UN ECE workshop held at Skokloster, Sweden, 19-24 March 1988, Nordic Councel of Ministers, Nord 1988:97, Copenhagen, Denmark, 1988 4.-23 J. Nilsson, P. Grennfelt, Critical loads for sulphur and nitrogen, Acid- Acidification Research in Sweden, No. 8, 1989, 1-2 4.-24 P. Simončič, Odziv gozdnega ekosistema na vplive kislih odlo‘in s poudarkom na preučevanju prehranskih razmer za smreko (Pieca abies (L.) Karst) in bukev (Fagus sylvatica L.) v vplivnem območju TE Šoštanj, Doktorska disertacija, Boitehnična fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 1996, strani 1-156 4.-25 D. Hrček et al., Onesnaženost zraka v Sloveniji, april 1991-marec 1992, MVOUP, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, maj 1992, Ljubljana, strani 1-122 4.-26 Transboundary Air Pollution in Europe, MSC-W Status Report 1996, Part One; Estimated dispersion of acidifying agents and of near surface ozone (Eds.: Kevin Barrett and Erik Berge), EMEPMSC-W Report 196, The Norwegian Meteorological Institute, Norway, 1996 5. VREMENSKE RAZMERE V LETU 1998 V nadaljevanju so podane značilnosti tistih meteoroloških parametrov, ki vplivajo na kakovost zraka. Razmere v letu 1998 smo primerjali s povprečnimi vrednostmi v referenčnem klimatološkem obdobju 1961–1990. Podatki za Ljubljano in Maribor so prikazani v tabeli 5.(1). Leta 1998 je bila povprečna letna temperatura zraka povsod po državi nad povprečjem obdobja 1961−1990. Odklon je bil večinoma od 0.6 do 1.2° C. Zelo omejena so bila območja z nekoliko večjim ali manjšim temperaturnim odklonom. Po mesecih je temperaturni odklon od povprečja za tri meteorološke postaje prikazan na sliki 5.(1). Značilno je, da je nekoliko bolj odstopala od dolgoletnega povprečja najvišja dnevna temperatura, manjši pa je bil odklon povprečne najnižje temperature zraka. Meteorološka postaja Bilje leži na zahodu Vipavske doline in je reprezentativna za razmere na Primorskem, meteorološki podatki iz Ljubljane dobro opisujejo podnebne značilnosti osrednje Slovenije in kotlin, podatki Murske Sobote pa so reprezentativni za nižinski svet severovzhodne Slovenije. -4 -2 0 2 4 6 T em pe ra tu rn i o dk lo n (° C ) JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Bilje Ljubljana Murska Sobota Slika 5.(1): Temperaturni odklon od povprečja obdobja 1961−1990 Figure 5.(1): Temperature aberrations from the long-term average 1961 – 1990 Leto se je začelo z nadpovprečno visoko temperaturo zraka; tako januar kot tudi februar spadata med mesece z največjim temperaturnim odklonom od dolgoletnega povprečja. Povprečna pomladna temperatura zraka (meseci marec, april in maj) je bila nad dolgoletnim povprečjem. Večinoma je bil odklon večji pri najvišji dnevni temperaturi kot pri najnižji temperaturi. Povprečna poletna temperatura (meseci junij, julij in avgust) je bila v Ljubljani enaka kot leta 1994, ko smo imeli ekstremno toplo poletje; tako visoka poletna temperatura že spada med izjemno redke dogodke; to je že osmo poletje zapored, ko je bilo preseženo povprečje obdobja 1961–1990. Po nižinah je bila povprečna jesenska temperatura (meteorološka jesen so meseci september, oktober in november) blizu dolgoletnega povprečja, v gorah pa je bilo občutno hladneje od povprečja. Leto se je končalo s povprečno temperaturo zraka pod povprečjem obdobja 1961−1990, le v visokogorju in v Primorju so bile razmere blizu povprečja. Močne temperaturne inverzije so bile pogoste in občasno je bila temperatura v visokogorju celo višja kot po nižinah v notranjosti države; to je tudi glavni vzrok, da so bile razmere v visokogorju in ob morju blizu dolgoletnega povprečja, drugod pa je bilo precej hladneje. 0 50 100 150 200 250 O so nč en os t ( % ) JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Bilje Ljubljana Murska Sobota Slika 5.(2): Trajanje sončnega obsevanja glede na povprečje obdobja 1961−1990 Figure 5.(2): Duration of insolation compared to the average of the 1961–1990 Osončenost je v letu 1998 presegla povprečje obdobja 1961−1990. Najbližje dolgoletnemu povprečju so bile razmere v Julijcih in na jugu države. Mesečni odkloni od povprečja so prikazani na sliki 5.(2). Z izjemo Primorske, ki je bila januarja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem slabo osončena, je trajanje sončnega obsevanja januarja in februarja močno preseglo dolgoletno povprečje. Osončenost je bila spomladi povsod nad dolgoletnim povprečjem. Presežek je bil med 5 in 30 %. Poleti je sonce sijalo več ur kot v povprečju primerjalnega obdobja. Med kraji z največjim relativnim presežkom so bili Ljubljana, Celje in Vipavska dolina. Jeseni je bila osončenost med 80 in 100 % dolgoletnega povprečja, v Julijcih je bila še nekoliko slabša; na Kredarici je sonce sijalo komaj 71 % ur glede na dolgoletno povprečje. Razen na vzhodu Slovenije je sonce zadnji mesec v letu sijalo več ur kot v povprečju obdobja 1961−1990. 0 50 100 150 200 250 300 P ad av in e (% ) JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Bilje Ljubljana Murska Sobota Slika 5.(3): Višina padavin glede na povprečje obdobja 1961−1990 Figure 5.(3): Amount of precipitation compared to the 1961 – 1990 period Padavine so bile večinoma blizu dolgoletnega povprečja. Še najbolj so od povprečja obdobja 1961−1990 odstopale razmere na jugozahodu države, kjer je bil relativni primanjkljaj padavin večji od 10 %. Na sliki 5.(3) je podana višina padavin v letu 1998 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990. Po obilnih padavinah ob koncu leta 1997 je bil začetek leta 1998 zelo skromen s padavinami; še posebej velja to za februar. Padavin je bilo spomladi skoraj povsod po državi manj od dolgoletnega povprečja, izjema so bili le Julijci in Goriško. Poleti so bile padavine razporejene neenakomerno. O hudi suši v poletju 1998 lahko govorimo le v Primorju. V treh poletnih mesecih (juniju, juliju in avgustu) je v Ljubljani padlo 430 mm, kar je zelo blizu dolgoletnega povprečja. Že peto poletje zapored višina padavin ni bistveno odstopala od povprečja obdobja 1961–1990. Jesen je bila deževna in povprečje obdobja 1961−1990 je bilo povsod znatno preseženo. Decembra je bilo padavin precej manj kot v dolgoletnem povprečju. Temperaturni primanjkljaj pogosto uporabljamo pri ocenjevanju energije, ki je potrebna za ogrevanje; podatki za Ljubljano in Maribor so prikazani na sliki 5.(4). Temperaturni primanjkljaj je razlika med želeno temperaturo v ogrevanem prostoru (izbrali smo 20°C) in povprečno dnevno zunanjo temperaturo zraka. Računamo ga le za dneve, ko je povprečna zunanja temperatura zraka nižja od 12° C. Največji je bil temperaturni primanjkljaj decembra. Predvsem zaradi močnih temperaturnih inverzij je bil opazno večji v Ljubljani kot v Mariboru. Pogostost pojavljanja jezera hladnega zraka v Ljubljanski kotlini lahko ocenimo s pomočjo razlik v temperaturi zraka, ki so jo izmerili v Ljubljani in na Topolu pri Medvodah; višinska razlika med navedenima merilnima točkama je 386 m. Število primerov ob 7., 14. in 21. uri po srednjeevropskem času z enako ali višjo temperaturo zraka na Topolu je na sliki 5.(5). Najpogostejše so bile celodnevne temperaturne inverzije decembra. Zjutraj se lahko pojavljajo prek celega leta, seveda pa v topli polovici leta ne trajajo dolgo. Posebno veliko jutranjih temperaturnih inverzij je bilo februarja. 0 200 400 600 800 T em pe ra tu rn i p ri m an jk lja j JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Ljubljana Maribor Slika 5.(4): Temperaturni primanjkljaj, ki predstavlja merilo za potrošnjo energije za ogrevanje, v Ljubljani in Mariboru Picture 5.(4): The number of degree days, representing the standard for measuring of energy consumption for heating, in Ljubljana and Maribor Leto 1998 je bilo v celoti toplejše in zelo dobro osončeno ter večinoma bolj suho kot v dolgoletnem povprečju, vendar so bili odkloni od povprečja v posameznih mesecih večji kot za leto v celoti; meteorološke značilnosti leta 1998 po mesecih so podane v nadaljevanju. Tabela 5.(1): Vrednosti nekaterih meteoroloških parametrov v Ljubljani in Mariboru v primerjalnem obdobju 1961–1990 in v letu 1998 Table 5.(1): Values of some meteorological parameters in Ljubljana and Maribor in the reference period 1961 – 1990 and 1998 JAN FEB MAR APR MAJ JUN LJUBLJANA 61-90 98 61-90 98 61-90 98 61-90 98 61-90 98 61-90 98 TEMPERATURA -1,1 3,2 1,4 5,3 5,4 5,8 9,9 11,0 14,6 15,8 17,8 20,7 PADAVINE 81 27 80 3 98 48 109 180 121 43 155 52 DNEVI S PAD. 9,0 5 8,3 1 9,1 4 10,8 18 11,6 8 12,2 5 SNEŽNA ODEJA 21,0 0 15,2 0 7,5 4 1,3 0 0,1 0 0,0 0 SONČNO OBS. 46 92 85 176 127 205 162 145 209 255 221 261 JASNO 1,8 4 2,8 9 3,4 3 3,1 0 2,8 5 2,9 2 OBLAČNO 18,1 11 13,7 3 13,2 3 11,2 15 9,1 7 8,5 5 MEGLA 15,3 6 10,2 4 6,8 2 4,2 5 4,9 2 5,1 1 JUL AVG SEP OKT NOV DEC LJUBLJANA 61-90 98 61-90 98 61-90 98 61-90 98 61-90 98 61-90 98 TEMPERATURA 19,9 21,5 19,1 21,6 15,5 15,6 10,4 11,4 4,6 3,4 0,0 -3,1 PADAVINE 122 232 144 146 130 173 115 241 135 166 101 49 DNEVI S PAD. 9,8 9 9,5 7 8,2 13 8,4 15 9,4 8 8,6 5 SNEŽNA ODEJA 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 5,3 5 14,4 30 SONČNO OBS. 260 281 230 289 163 139 116 97 56 69 37 45 JASNO 5,1 6 4,5 9 1,7 0 2,0 0 1,3 1 1,0 0 OBLAČNO 5,8 4 5,9 2 7,9 12 11,6 15 17,4 19 19,9 17 MEGLA 6,1 1 9,8 1 15,2 6 15,4 9 12,8 5 15,2 18 JAN FEB MAR APR MAJ JUN MARIBOR 61-90 98 61-90 98 61-90 98 61-90 98 61-90 98 61-90 98 TEMPERATURA -1,3 2,6 1,1 6,1 5,2 5,2 10,0 11,6 14,7 15,7 17,9 19,9 PADAVINE 49 10 50 0 68 39 80 58 94 46 119 136 DNEVI S PAD. 6,8 2 7,0 0 7,8 7 9,1 11 10,0 7 10,2 15 SNEŽNA ODEJA 20,7 1 13,5 0 6,1 6 0,7 0 0,0 0 0,0 0 SONČNO OBS. 69 112 90 180 133 167 159 195 206 250 213 223 JASNO 3,3 6 3,6 12 3,6 1 3,7 0 3,1 5 2,5 1 OBLAČNO 14,4 11 12,7 1 12,1 6 11,0 9 9,2 9 8,5 9 MEGLA 5,8 2 3,8 0 1,5 2 0,5 2 0,3 0 0,5 1 JUL AVG SEP OKT NOV DEC MARIBOR 61-90 98 61-90 98 61-90 98 61-90 98 61-90 98 61-90 98 TEMPERATURA 19,6 20,7 18,7 20,8 15,2 15,1 10,1 11,0 4,5 3,2 0,1 -1,9 PADAVINE 118 193 128 139 98 173 87 124 93 147 60 27 DNEVI S PAD. 10,2 11 9,6 6 7,3 11 6,9 11 8,4 9 7,1 5 SNEŽNA ODEJA 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 4,2 11 13,3 31 SONČNO OBS. 249 234 224 273 174 127 140 121 79 100 61 40 JASNO 5,2 4 6,5 7 5,9 0 6,1 1 3,1 0 2,9 0 OBLAČNO 5,6 6 5,9 4 6,9 14 9,7 13 13,3 14 14,3 15 MEGLA 0,2 1 1,0 0 3,1 0 5,2 1 6,0 1 5,9 2 Legenda: Temperatura povprečna mesečna temperatura (° C) Sončno obs. Štev. ur sončnega obsevanja Padavine mesečna količina padavin (mm) Jasno število jasnih dni Dnevi s pad. število dni s padavinami vsaj 1 mm Oblačno število oblačnih dni Snežna odeja število dni s snežno odejo Megla število dni z meglo Legend: Temperature Average monthly temperature (°C) Insolation Number of hours of insolation Precipitation Monthly amount of precipitation (mm) Clear Number of clear days Days with precipitation Number of days with at least 1 mm of precipitation Cloudy Number of cloudy days Snow coverage Number of days with snow coverage Foggy Number of foggy days 0 5 10 15 20 25 Š te vi lo d ni JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC ob 7. uri ob 14. uri ob 21. uri Slika 5.(5): Število dni, ko je bila temperatura zraka v Ljubljani enaka ali nižja od temperature, ki so jo izmerili na meteorološki postaji Topol pri Medvodah (nadmorska višina 685 m) ob 7., 14. in 21. uri po srednjeevropskem času Picture 5.(5): Number of days with air temperature in Ljubljana equal to or lower than the temperature measured at the meteorological station Topol pri Medvodah (altitude 685m) at 7.00, 14.00, and 21.00 MET V Ljubljani je bila zima 1997/98 najbolj mila in sončna doslej. Leto 1998 se je začelo z obdobjem nenavadno toplega vremena, ki je trajalo do ohladitve 25. januarja. Januarja 1998 je bila temperatura precej nad povprečjem obdobja 1961−1990, le na zahodu države je bil odklon še v mejah običajne variabilnosti. Za več kot 4° C je bilo dolgoletno povprečje preseženo v velikih kotlinah. Po obilnih padavinah ob koncu leta 1997 je bil prvi mesec leta 1998 povsod po državi skromen s padavinami; na severovzhodu države je padlo manj kot 25 % povprečnih januarskih padavin v obdobju 1961−1990; le na delu Notranjske se je višina padavin približala dolgoletnemu povprečju. Januar je po nižinah minil brez snežne odeje. Ob obali in Vipavski dolini je bila osončenost slabša od dolgoletnega povprečja, predvsem zaradi megle in nizke oblačnosti, ki sta nastali v hladnem zraku, zajezenem nad Padsko nižino in severnim Jadranom. Velike kotline v notranjosti države so bile osončene bolj kot v dolgoletnem povprečju. Februar se je začel s hladnim vremenom, ki je trajalo do 10. februarja, ko se je ogrelo in neobičajno visoke temperature so nato vztrajale vse do konca meseca. Ponekod so izmerili celo doslej najvišjo februarsko temperaturo zraka. V visokogorju je bil to najtoplejši februar odkar merimo temperaturo na Kredarici. Temperaturni odklon je dosegel celo 6.2° C. Po nižinah je bil temperaturni odklon večinoma med 2 in 5° C. Čeprav je dolgoletno povprečje presegla tudi povprečna minimalna temperatura zraka, je povprečna najvišja dnevna temperatura najbolj prispevala k tako izjemno toplemu februarju. Padavin je bilo februarja še manj kot januarja. Marsikje je bil to doslej najbolj suh februar. Pomanjkanje padavin v začetku leta 1998 je primerljivo s sušo v začetku leta 1993. Tako kot januar je tudi februar z redkimi izjemami, kot je na primer zgornje savska dolina, po nižinah minil brez snežne odeje. Februar je bil sončen in nikoli doslej še nismo februarja zabeležili toliko sončnih ur. V Ljubljani, Celju in Murski Soboti je sonce sijalo dvakrat toliko ur kot v dolgoletnem povprečju. Povprečna marčevska temperatura zraka je bila blizu povprečja obdobja 1961−1990. Padavin je bilo večinoma manj od dolgoletnega povprečja, na obali komaj 1 mm, na nekaj manjših območjih po državi pa je zaradi neviht in ploh padlo več padavin od dolgoletnega povprečja. Povsod je sonce sijalo dlje od dolgoletnega povprečja. Na severovzhodu in v gorah je bilo le-to preseženo za 20 do 30 %, Notranjska pa je bila za skoraj 70 % bolj osončena kot v dolgoletnem povprečju. Bili so tudi prodori hladnega zraka, ki jih je spremljalo sneženje po nižinah v notranjosti, na primer prvega marca in v noči iz 20. na 21. marec, vendar se je sneg hitro stalil. Aprila je bila povprečna temperatura nad dolgoletnim povprečjem. Na Dolenjskem in v Beli krajini je odklon presegel 2° C, na zahodu pa ni presegel 1° C. Večino padavin so prinesli jugozahodni zračni tokovi, zato so bile padavine na zahodu pogoste in obilne. Drugače je bilo na vzhodu države, kjer dolgoletno povprečje ni bilo doseženo. Vzhod države je bil osončen nekoliko bolj kot v povprečju obdobja 1961−1990, na zahodu pa je bila osončenost nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. V Julijcih ni bilo doseženega niti 80 % dolgoletnega povprečja. Maja je bila temperatura nad dolgoletnim povprečjem. Odklon temperature je bil največji na zahodu in v Beli krajini. Padavin je bilo večinoma manj od dolgoletnega povprečja; le malo je bilo krajev, kjer je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Osončenost je bila nadpovprečna, presežek je bil med 5 in 30 %. Junija je bil temperaturni odklon večinoma med 1 in 3° C. V Ljubljani je bila povprečna junijska temperatura 20.7 °C, kar je več kot kdaj koli prej. Zelo veliko je bilo tudi dni s temperaturo vsaj 30° C. Zelo neenakomerno so bile razporejene padavine; v osrednji Sloveniji jih je bilo manj kot drugod po državi. V Ljubljani je padlo le 34 % dolgoletnega povprečja, vendar so bili tudi kraji, kjer je bilo povprečje obdobja 1961−1990 preseženo. Močne nevihte z nalivi, točo in močnim vetrom so marsikje povzročile škodo. Osončenost je bila nad dolgoletnim povprečjem. Le-to je bilo na Goriškem preseženo za okoli 25 %. Julij je bil toplejši od dolgoletnega povprečja. Še posebej vroča je bila zadnja dekada meseca. Osončenost je bila zelo blizu povprečja obdobja 1961−1990; bolj sončna kot prva je bila druga polovica meseca. Kot je poleti običajno, so bile padavine razporejene zelo neenakomerno. Večinoma so presegle dolgoletno povprečje, ponekod so dosegle celo dvojno povprečno julijsko višino. Predvsem prehode hladnih front so občasno spremljali nalivi, tudi toča in močan veter. Avgust 1998 je bil toplejši od dolgoletnega povprečja. Temperaturni odklon je bil med 1.5 in 3.0° C. Prvi dve dekadi sta bili izjemno vroči, tretja pa je bila občutno hladnejša od dolgoletnega povprečja. Osončenost je bila boljša od dolgoletnega povprečja. Večina avgustovskih padavin je padla v zadnji dekadi. Predvsem na obali so v prvih dveh dekadah avgusta trpeli sušo. V prvem jesenskem mesecu septembru je bila povprečna temperatura blizu dolgoletnega povprečja, le v gorah je bilo povprečje preseženo za okoli 1° C. Oblačnost je bila nad dolgoletnim povprečjem. Veliko je bilo oblačnih dni in malo jasnih. Osončenost je bila slabša od dolgoletnega povprečja, saj je bilo doseženih le od 70 do 90 % običajnega števila ur sončnega obsevanja. Padavin je bilo precej več od dolgoletnega povprečja; na nekaterih območjih je padlo celo 250 % dolgoletnega povprečja. Od 5. do 13. septembra so bili v Vipavski in Soški dolini močni nalivi z več kot 100 mm padavin dnevno. V Biljah je v šestih urah padlo skoraj 150 mm. Oktobra je bila temperatura zraka v Alpah in na severozahodu države pod povprečjem obdobja 1961–1990, drugod je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Mesec je minil brez izrazito hladnih ali toplih obdobij. Na obali je sonce sijalo nekoliko več ur kot v dolgoletnem povprečju, drugod po državi pa je bila osončenost nekoliko slabša od povprečja obdobja 1961–1990. Padavine so bile povsod obilne. Povsod je bilo dolgoletno povprečje preseženo za vsaj 30 %. Ponekod v Posočju je oktobra padlo celo 900 mm padavin, kar je enako povprečni letni višini padavin v Prekmurju. Dnevne padavine so ponekod v Posočju presegle 200 mm. Povprečna novembrska temperatura je bila pod povprečjem obdobja 1961−1990. Odklon je bil pomembno velik v visokogorju. Na Kredarici je bil temperaturni odklon −3.7° C; to je bil tudi najhladnejši november na Kredarici od začetka meritev leta 1954. Po nižinah je bil temperaturni odklon znotraj meja običajne variabilnosti. Večina države je bila osončena bolje od dolgoletnega povprečja; na obali, v Ljubljanski kotlini in na severovzhodu države je bilo dolgoletno povprečje preseženo za okoli 20 %. V začetku novembra, v dneh od 2. do 6. novembra so izdatne padavine zajele vso državo in veliko rek je prestopilo bregove. Posebej veliko škode je povzročila Savinja s pritoki. Povprečna decembrska temperatura zraka je bila pod povprečjem obdobja 1961−1990, le v visokogorju in v Primorju so bile razmere blizu povprečja. Močne temperaturne inverzije so bile pogoste in občasno je bila temperatura v visokogorju celo višja kot po nižinah v notranjosti države. To je tudi glavni vzrok, zakaj so bile razmere v visokogorju in ob morju blizu dolgoletnega povprečja, drugod pa je bilo precej hladneje. Z izjemo vzhodne Slovenije je sonce sijalo več ur kot v povprečju obdobja 1961−1990. Tla je po nižinah v notranjosti prekrivala snežna odeja. Padavin je bilo precej manj kot v dolgoletnem povprečju; večinoma je padlo le od 20 do 60 % običajnih decembrskih padavin.