Razne stvari. (Nameačea) kot okrajai koiaiaar v Ptnji je aek Jaa. Sapaačič Haberkora, v Celji Leitaer ia Tax, aek Paul Suppaa pa kot fiaaačai koaceptai praktikaat. Rudolf Zoff gre v Gradec aazaj. (Brez rovaaja) zoper mešaike celjska ,,vahterca" ae more biti. Sedaj aapada vrlega kaplaaa Sevaiškega ia am v svoji goropadaej aeumaosti očita, da ae razame očetovskega srca, ker ae more po^tavai oča ali dedec biti. Nesramaoat! (Nesrečea zakoa.) V ptujskem Obreži je lovec Zohrer svojo žeao z revolverjem vbedro obstrelil. Poročeaa bila ata 8 daij. Zločiaca ao zaprli. (V Rogozaico) palo je 31etao dete Pukaičevo ia bilo pod mliaskimi kolesi ubito. (Koaje kradejo) ob hrvatskej meji zaporedom. V Dečaeia sela so Ogorevcu ukradli 2 kobili. (V Hočah) pri Mariboru so železaiako poatajo odprli 15. t.^m. Nemškatarji lažejo, dajo je zaaai Seidl, dr. Smidererjev pisač, sam oakrbel, toda aajveč je atorila grofica Nugeat v Hauseabacha. Drugo je prazaa baharija. (Za Slomšekovo aagrado) darovali: gg. Hirti 1 fl., g. Ferk, ravaatelj, g. Kocmut Jaaez ia Kocmut Viako vkup 7 fl. Srčao zahvalo izreka Fr. Ziher. (Odbor ptujskega učiteljakega društva) je akleail razpis za apise: ^Slomšek kot pedagog" do koaca mesca julija 1884 podaljšati, ker se je ta želja od maogib straai izrazila. Došli apisi se bodo med tem gospodom vceaiteljem poslali, a aagrada se bo v prihodajih počitaicah razdelila. Poadarjati je treba, da pisatelj zaa biti vsaccga ataau, ae aamo ačitelj, ia želeti je, da bi se oglasilo več pisateljev. Dozdaj je draštvo dobilo dva apiaa. — Sloveaske čaaopise prosimp, te vrste poaatisaiti. Fraace Žibcr, predsedaik. (Iz Kozijaaskega okraja) se aam piše, da je pri letošajem ugodaem vremeau trtai sad izvrstao dozorel. Nabralo se ga je poprek po laaaki meri. Naj ve5 je dal mladi trs v doliaah. Mošt ai kaj posebao pleajal, je pa zato 4krat bolji od laaskega. Ceaa mu je že zdaj 5—6 fl. za veliko vedro. (Prav čadea) mora biti celjski aemškutarček, zaaai lisjakec, ker uže iBserate pobira, katere Gospodar zametuje. Nedavao je objavil ,,žeaitao poaudbo" iz Slatiae. Takšaa ozaaaila prepušža Gospodar židovskim listom, Tagespoati ia — lisjaku. ZeaitvaBaki mešetar Gospodar ai. (Zgorela) je 21etaa Julijaaa Ditiagerjeva aad Muto ia 841etna Marija Povalej v Mlačah fare av. Vida. (VSevaiško aemcurako šolo)lovita oba ,,Nothlehrerja" otroke. Wermath se je oglaail za učiteljako skašajo pa miaisterstvo mu ai dovolilo, ker je premalo štadiral. Tudi ajegov tovariš, odpadaik, aima učiteljske skašaje. Zato je lahko, da otroci v aemčurakej šoli še pozabijo, česar so se v aloveaakej Baačili. Pametai atarši se ae dajo slepiti, čeravao ae deci obljabuje obleka, bukve itd. zaatoaj. (Goličev grad) pri Koajicah je knpil aek Karol Rekert. (Zadflji potres) čutili 80 od Hrastaika do Ormoža in doli do Krapiae. V Plaaiai ia Dobji so se zvoaiki močao zazibali ia v Podčetrtku je opeka a streh padala. (Baaket) g dr. Domiakuša v čast bo v Mariborski čitalaici 28. t. m. ob 7. uri zvečer. Maogo gostov je aazaaajeaih a. pr. tudi iz Ptuja. (Veliko zlato gostovaaje) obhajata 22. t. m. Leaart ia Mica Pačaik v Razbora pri Slov. Gradci. Pavabila sta 34 oseb aa gostijo. (Naj slavaej ši uredaik) avstrijakih SlovaBOv, Staaislav Skrejšovaki, je aa Duaaji amrl, 53 let star. (Krido) aapovedala je trgovska firma Matič ia Pliker v Celji. (Zmrzail) je na SolSavskih plaaiaah R. Klemeašakov hlapec M. Kralj. (Za okrajae volitve) ptajske rogovili aemškutar Leschaigg pri sv. Jaaži aa Dravskeai polji ia več ajegovili tovaraev, da je grdo. Maogi aarodnjald sicer aa glasu pa roke križem držijo. To ai prav. (Medvedov) iskat gredo lovci 27. t. m. v Poliorje od Kumaa, Smolaika do Koajic. (Umoril) ae je rekrut Sobotka pri 87. regimeata ia delavec Andrej Kristel v Lazah ob Pesaici; prvi se je v Gradci pod železaiški hlapoa vrgel, drugi pa obesil. (Prestavlj e n i^ so pri političaih uradih: baroa Esebek gre v Liezea, Bouvard plem. Chatelet v Ljutomer, baron Myrbach v Maribor. (Zavoljo razaajaaja) zoper Jude bilo je 21 kmetskih ljadij od sv. Barbare v Halozah tožeaib ia obaojeaih v Celji v zapor od 2 let do 14 daij. (Dolgo živel), aamreč 102 leti je vojaški veteraa Jaaez Polzl v Kulbergu pri Gnaan više Cmareka. Dae 10. t. m. so ga zagrebli, bržeas eaega izaied posledajih, ki so se zoper Napoleoaa bili vojskovali v bitki pri Lipakem.