Natisov 15.000. la! ost K; bnlij 2 K 801 6 K lOf triih, i I-1: Umni K ; •m Iron inking blazinaa itn, sivii rune 20 f K; glav| 12TČI, a. Kar 1 Nr. 7I| go prečit v šle ktno no doi ^oletn S dnel sdelke a c" izhaja vsaki iliran z dnevom elednje nedelje. Vrtnina velja za Av-za celo leto [krone, za Ogrsko 50 vin. za celo d; za Nemčijo stane leto 6 kron, za Krito pa 8 kron; |drugo inozemstvo se to naročnino z ozi-1 ni visokost pošt-l Naročnino je pla-p naprej. Posamezne y.seprodajajopo8v. Jništvo in uprav-se nahajata v gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80-—• za >/• strani K 40 — za Vi strani K 20 — za V, strani K 10 — za '/m strani K 5'— za '/si strani K 250 za V«, strani K I — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Hi Potrebnost enojezične državne uprave. Spisal državni poslanec Jakob Lutschounig. Kako velika razlika obstoja vendar med 5kim deželnim zborom in državno zbornico! iški deželni zbor ima veliko večino, ki pridno 1 in le enega samega poslanca, ki hoče z levo dvojezične uprave v deželi izdatke zvi-ter davčne denarje zapravljati. V državni zbornici pa nimamo nobene go-večine, temveč isto se mora od slučaja do Ka iskati, ker stanuje v Avstriji devet na-jv, katerih zastopniki se borijo le za narod-le pridobitke, zahtevajo upravo v vseh je-, pri temu pa ne pomislijo, da davkoplače-i komplicirane in drage uprave ne morejo iti. Pri seBtavi državnih temeljnih poitav sa je v § 19 ednakopravnost vseh narodov izra-državna oskrba pa si je samoumevno že z na cenost, državno upravo v enem mislila. To pa zlorabljajo danes politiki klica, ki so večinoma ministerski kandidati, im je vsako sredstvo dobro, da vržejo vsa-0 ministerstvo in pridobijo zase ministersko pa ne morda zato, da kaj koristnega za in ljudstvo storijo, marveč le rja si pri-za-se dobro ministersko penzijo. Da se Hapako odpravi, imeli bi jako ednostavno ^tvo; obesilo naj bi se ministerske penzije •visoko, da bi se doseglo pravico do penzije po 10 letnem delovanja. Glasom ljudskega štetja od leta 1910 imamo tatriji 9,950.266 Nemcev, 6,435.983 Čehov, 17.987 Poljakov, 3,5r8.854Rusinov, 1,252.490 tacev, 783.334 Hrvatov in Srbov, 768.422 ianov, 275.115 Romunov in 90.774 Madža-Državna uprava v toliko jezikih bila bi dragocena, da davkoplačevalci niso v po-, plačati stroške in bi se raje v Ameriko i, kjer se govori tudi vse ^jezike celega državno upravo pa se vodi zaradi cenosti enem .jeziku. S tem se ne izboljša samo itenčno zmožnost posameznika, marveč se dohod ljudi pospešuje. Ako je v Ameriki mogoče, voditi državno ito v le enem jeziku, postalo bi to vendar v Avstriji lahko mogoče. Seveda le tedaj, mali mož, ki se mora največ za svojo co boriti, ki se mora truditi dan in noč, [prisluži za svoje davke, pred svoje poslance in jim rekel: Mi smo siti zapravljanja r vsled mnogojezične uprave; mi hočemo ta\no in enojezično državno upravo zaradi in mi zahtevamo, ker naši dohodki ne i28««ejoekfiistenčiii minimum 1600 kron, olajšave irc-paci'la neposrednih davkov. milijonov ljudi. Zato ceno v Avstriji vpelje pravi. Ostali jeziki se •azvijajo, kakor doslej; »lah naj se tudi nem-net vpelje. To bi ne :žavne uprave, marveč toliko žrtev zahteva, Glasom podatkov zadojega ljudskega štetja je nemški jezik najbolj'1 razširjen v Avstriji; v Evropi govori nemško JŠ naj se popolnoma oprav nemški jezik v državni ] lahko ravno tako naprej ali v vseh drugojezičnih ščino kot obligatni prfu bilo le v interesu cele d tedi v interesu armade^ l ki pa je za varnost življenja vseh narodov potrebna; zato je nujno po£r?bno, da se vpelje v armadi ednakomerno poirOjhnje. Vpeljava enojezične.teržavne uprave bi se lahko v dobi 20 let izvrf.la. Od na ta način doseženih prihrankov •bfc.-ie zamoglo malemu možu, katerega dohodki ne dosežejo eksistenčni minimum, recimo malemu kmetu, kočarju in obrtniku direktne davke odpisati, i. s. na ta način, da se v prvih desetih letih eno Četrtinko, od 10. do 15. Jet? jolovY'j od 15. do 2.0. leta tri četrt in po 20. letu vse direktne davke tistim, ki niBO zavezani plačati osebno-dohodninski davek, odpišejo, ker morajo ti itak za deželne in občinske dektade skrbeti. Tako bi gotovo tudi izseljevanje ponehalo in, kar pade gotovo istotako v tehtnico, razvoj malega posestva bi na razveseljiv način napredoval. Poleg tega pa bi narodnostni prepir ponehal in sloga med narodi vodila bi do uspešnega dela v državni zbornici, kajti kjer ni sloge, tam tudi ni blagostanja, naj si bode potem v družini, V občini, v deželi, najmanje pa v državi! rani čaj J živcev Politični pregled. Nemški cesar obiskal je te dni zopet na- belolasega vladarja Franca Jožefa I. na Dunaju. Obisk je nosil zopet oni prisrčni značaj, ki je pravo znamenje zvestobe zaveznic Nemčije in Avstrije. Cesar Viljem H. se je peljal potem skozi Štajersko v Benetke, kjer je podaril družinam velike morske nesreče večjo svoto denarja. Obisk nemškega cesarja je zopetni dokaz, da so razmere med obema državama naravnost izborne. Avstrijski častniki v ruski vojski. Po daljšem odmoru je sklenila zopet avstrijska vojna uprava, da bo redno pošiljala dva častnika generalnega štaba na Rasko, da se priučita ruskega jezika. Ruska vlada je za sedaj tema častnikoma odkazala bivališče v Moskvi. Neposredni davki. Tekom 2. četrtletja 1914 postanejo neposredni davki na Štajerskem dorekli oziroma plačni v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hižnonajemninskega davka in sicer: 4. mesečni obrok dne 30. aprila 1914 5. mesečni obrok dne 31. maja 1914 6. mesečni obrok dne 30. junija 1914 II. občna pri-dobnina in pridobnina podjetb, podvrženih javnemu dajanju računov: 2. četrtletni obrok dne 1. aprila 1914. III. Rentnina in dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer 1 poluletni obrok dne 1. junija 1914. Nemiri v Stanislavu. Ko so 23. t. m. na magistratu delili podpore, je 200 brezposelnih napadlo trgovine in jih oropalo. Policija je z velikim naporom napravila red. Osem oseb so zaprli. Koliko veljajo do danes sufragetke Anglijo ? Neki angleški list je izračunal vso škodo, ki so jo sufragetke povzročile. List pride pri tem do naravnost strašnega zaključka. Statistični pregled podaja le večje Škode, kakor razrušene gradove, cerkve, javna uradna poslopja, historične zgradbe, javne naprave, železniške naprave in podobno. Konstatirati se pa ne morejo manjše škode. Velike škode se cenijo skupno na 974,555,348 kron, torej skoraj ena milijardo kron. Rusija in nje težave na Mongolskem. Rusija ima težave na Mongolskem z domačini pri naborih. Tam živi nad 700.000 ljudi, ki so vajeni po vzhodnem načinu samo lenobo pasti. Rusi so nameravali ustanoviti domačo konjico, pa so morali vse orožje in opravo od doma tja poslati. K novačenju je prišlo 2000 oseb, od katerih je bilo le 300 za silo potrjenih, v Rusiji bi jih bilo od teh baje potrjenih komaj 10. Med domačini so razširjene nalezljive bolezni. Vojaško vežbanje je jako težavno, zakaj Mon-golci so leni in niso vajeni kazni. Težko jih je bilo privaditi na skupno kuhinjo, vsak si je hotel sam kuhati. Ko se je vršilo novačenje drugič, je bil prav tak nspeh, pa še tisti, ki so bili potrjeni, so večjidel pobegnili. Baje so Kitajci z opijem tako upropastili mongolski narod. Treba bo šol in zdravstvenih odredb pa cest, da se bo ljudstvo dvignilo kulturno in gmotno. Prostozidarji v Ameriki. Medtem ko je v Evropi za prostozidarstvo že davno minula cvetoča doba, se je v Ameriki njihova organizacija silno dvignila. Samo v Severni Ameriki imajo 14.500 lož z 1,275.930 člani. Bulgari se nočejo udeležiti sokolske prireditve, ki se vrši letos v Ljubljani. Bulgari imajo pač že dovolj od ^slovanske vzajemnosti". Dopisi. Podlehnik (Lichtenegg) pri Ptuju. Kakor Brno pred kratkim poiočali, so se vršile pri nas ob- 'V zavodih za pljučna zdravljenja. Med femi v Davosu Arosi.Meranu.Arku U.&. je koi dobro obneslo sredstvo v sfalnirabiSIAOLUTBoche" olajša iu odstranjuje obolelos/i sopil v primeroma kratkem času. SIROLrlNTRoche 3e jako slasten, fek prouzrocuioč iu učinkuje zelo ugodno na splošni počuiek. Hvimi zavoj s K.y.~ se dobi v vseh lekarnah. Straschill'ova grenčica ii zelenjave Wflf«*i HTJlwill KAlAllf £8 TO m naJbo'' usPcSnih korenin. StrasohiU'ova grenčica li xel je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših 161*» ZllW 1MHII11 AOICUJeli w vsled tega priznano najboljši želodec okrep&ojoči prebavni liker, —Travil us cmske volitve, pri katerih so v vseh treh razredih zmagali naprednjaki. To je nekatere klerikalce, kateri so bili do sedaj v občinskem zboru, tako razburilo, da so vložili proti volitvi rekurz. Med temi se posebno nahaja g. Feguš po domače poštni Jakec, kateri je pred volitvijo z vsemi močmi agitiral, da bi postal občinski predstojnik; to se mu ni na noben način posrečilo, ker ga vBi prav dobro poznajo, kaka ovčica da je. To ga je tako razjezilo, da je vložil re-kurz in ker sam ni toliko zmožen, se je podal h gospodu župniku, da mu naj on pri tej stvari pomaga, češ, da to ni prav, če bo občinski predstojnik samo od naprednih mož izvoljen. Ker pa gospod župnik našega Jakeca tudi prav dobro poznajo, niso hoteli njegove prošnje usli-šati ter so ga odvrnili z besedami, da oni za kaj tacega nimajo časa in da sploh za občinske volitve ne skrbijo. Jakec je bil toraj primoran rekurz sam storiti in je to tudi storil, ako ravno se je potem na drugega posestnika, katerega tukaj nočemo imenovati, izgovoril in trdil, da en sam tega ni storil. Mi ti pa povemo, ljubi Jakec, da se tvojega rekurza nič ne ustrašimo. Sedaj vsaj vemo, s kako ovčico imamo opravit in te zagotovimo, da pri prihodnjih volitvah ne bodeš dobil nobenega glasa. Tudi se bodemo od sedaj za te malo bolj zanimali, kakor dosedaj, ker si ojstre krtače potreben. Opazovalec. Hoče. »Štajerc", prav si imel, da si ga pošteno zmandral, tistega pobeka, ki je pisal anonimne karte našim volilcem. Pa »Štajerc" mu je nekako prišel v roke, prebral ga je in sebe in svoje našel prokleto dobro fotografirane. A sedaj je zlodej — razburjen je, da se kar peni in Bog ve, če v svoji neznosni jezi ne bo kakega Čuka ali mačka zadrgnil. Hitro si je nakupil spet novih kart in jih načečkal ter razposlal. Jezen je pobek, jezen, da se človeku smili. Seveda, ko bi ta vrli ne stal za zidom, bi mu pritisnil en flajšterček pobek na hrbet, da bi mu malo hice iz kipeče krvi potegnilo. Pa to človeče se skriva za črne škrice, kakor boječe dete mami za krilo. Torej pisalo se je zopet anonimnih kart, kregalo se je na njih, šinfalo fajn po kristjansko, grozilo in prosilo, žugalo in pretilo in bodlo itd. Dobro vemo, da je pri tem „kavalirskem" delu več somišljenikov — saj se karte podpišejo: »Koški Slovenci" ali „Zavedni Slovenci" ali „Več hoških Slovencev" itd.; vemo tudi prav dobro, da so vsi tile „ka-valirji" tega svojega dela popolnoma vredni. Za poštenjake, ki iz skrivališča sprožujejo svoje zastrupljene pušice, ki brez imena gredo na tako noblih delo, ima Nemec najpriležnejši izraz: — Schuft! — Bog se jih naj usmili, teh hoških „slovenskih" poštenjakov! Sv. Barbara v Halozah. Občinske volitve občine Slatina delajo našim nasprotnikom grozne preglavice; grozno jih skrbi, kedaj da bode volitev? Klerikalci že komaj čakajo, da bi agitirali po švindlerski, kakor zadnjič, ko so naprednjaki rekurze vložili! Tu sta jih dobila prav pošteno pri kuhanju doseže le tista gospodinja, ki uporablja MAGGi kocke (gotova goveja juha) HHl po O vinarjev. Vsaka kocka da, — če se jo polije 8 '.', litrom vrele vode, — I krožnik Izvrstne goveje Juhe, katera se tudi uporablja kot Juha za vkihanje, za polivanje omak, zelenjav I. t. d. Pri nakupu naj se pazi na Ime MAGGI in na varstveno znamko zvezdo s -A. križcem po nosu župnik in kaplan. Po postavnem nimata ta dva gospoda ne voliti, ne voljena biti, ne agitirat; saj mu je sodnija pri tožbi črez našega predstojnika svoj čas povedala, da pri omenjeni volitvi nima župnik popolnoma nič za iskati! Tokrat je tožil župnik slatinskega predstojnika, češ da je razžalil na časti glede vloženega rekurza. Tokrat so pa gospod fajmošter se blami-rali in jih dobili po nosu. Dobro, radovedni smo, kako si bode zdaj glavo belil? Ali mi ga na vsak način v kozji rog spravimo; bomo videli, kdo ima več upliva v Slatinski volitvi, župnik ali mi občani! ? Ne mislita si z oberklerikalcem Habičakom, da bi nam škodovala. Dobre stvari se slišijo od Habičaka, to je namreč župnikov »geheim-policist", da ga pošilja po fari, da bi kje kaj slišal. Vprašamo koračičaka Habičaka, ali se to spodobi za eaega cerkvenega ključarja, da različne osebe zasleduje in za vogli hiš po-služke pobira in župniku na nos vlači? Ali se to spodobi, da tožarj^ Drašek bratovega sina zaradi neke ceste in ali se to spodobi za cerkv. ključarja, da zasleduje deklice (imena za danes zamolčimo)? In kako si potem upa ta DraSa nositi pri Vstajenju na Veliko soboto Kristusa? Zadnjič pri omenjeni tožbi se je izrazil, „da Če ne gvinam, te se pa bom strelo " Lepe vzglede daje kot cerkveni ključar. To je torej lep možak župnikove kulture. Kedaj pa bojo volitve za cerkvene ključarje, čas je že davno potekel. Sliši se, da se zdajnim ključarjem stoli majejo. Pametneje bi bilo, ko bi te volitve razpisali in bolj čedni postali; župnik naj raje zato poskrbi, naše volitve ga nič ne brigajo; pač pa si izprosimo tacih pridig, ki se tičejo samega hudiča, vraga, pekla in pa zapora od 1 — 5 let, kdo bode kaj črez klerikalne gospode razlagal itd. Lepe pridige raz sveto mesto! škoda za tiste hlače, ki se jih je trgalo po šolah. Tukaj bi naj gospod dekan iz Zaverča kaj ukrenili; saj so g. dekanu itak vee razmere že znane. Ruše. Dragi »Štajerc", sprejmi tudi iz Kuš dopis. Pri nas uganjajo klerikalci ravno to, kar predbacivajo napreduj;.kom. Na praznik st. Jožefa so imeli v čisto farški krčmi g. Kapauna godce. Gosp. kaplan, kaj pa rečete k temu? Molčite?! Seveda je za molčati, kar delajo cerkveni pevci in organist, to je vse »Bogu v čast", če bi se pa to godilo v kaki napredni krčmi, gorje plesalcem! Te vzame vse hudič. Organist in pevci pa pridejo kar topli v nebesa. Ne zamerimo ti, organist, ker si zmiraj pijan, tudi ne veš, daje zdaj že peti teden — posta. Prihodnjič več! Maribor. (Odgovor.) »Slov. gosp." trdovraten, babjeverni »zavijač." Prav lepa hvala za temveči, še jasnejši in očividni dokaz babjever-stva in zaslepljenja »Slov. gosp", ki nam mnogim služi v veliko zabavo in smeh, kajti ne samo hudobija in neumnost, temveč še »zapeljivost" ljudstva prebiva v možganih »SI. gosp.", ki navaja sledeče preneumne čudežne dokaze : Prvič: na nogo nekega P. de Rudder v Belgiji je padlo drevo ter mu obe nogi »popolnoma zlomilo in zdrobilo", in začelo je gniti. Trpel je grozno od 1. 18G7 do 1875, in trije zdravniki so seveda pomoč odpovedali. Kohitro pa se Rudder k Materi božji v Ostacker v Belgiji v j)onare-jeni Lurd, male votline, zateče, in tam poklekne in moli, postal je »bliskoma" na obeh nogah zdrav, — kajti zlomljene kosti ste ee kljub prejšnji razdalji »kar naenkrat sprejeli (!!), rane so vidoma zginole in hodil in skakal je kot drugi zdrav in vesel! Potemtakem so vsi zdravniki za nič, le pri Lurški Materi božji se edino zdravje zadobi. Še bedak ne bo tega verjel! — Drugič: poštni uradnik g. Gargam je bil blizu Pariza vsled nesreče 18 metrov daleč vržen v .sneg" (!) bil je hudo poškodovan, od pasa dol celo »hrom", brez vse moči in gnil, bil je kot »človeška razvalina", vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Kohitro pa so ga prinesli v Lurško kapelico in kohitro je duhovnik proti njemu Najsvetejše obrnil in, čeravno Gargam poprej že 15 let ni maral niti za cerkev ne za duhovnike itd., se je sedaj kakor »blisk" dvignil po konci in za-klical: »ozdravljen sem" (!!) — Pravično mislečemu človeku ee studi na toliko drzno hi-navščino! Da bi to vse resnično bilo, potem bi bila ja zanikarnost in hudobija od vseh v vojskah in drugod pohabljenih mož, ako bi ne šli v Lurd ali vsaj v domačo kapelico Lurške Matere božje in bi tam ne pokleknili, ne molili in milo ne prosili za zdravje. O kolika sreča ez žice bila in koliko milijonov kron bi si držai Q ladja dežele prihranile. — Tretjič! vso predrznc%orja je še presega »SI. g." s trditvijo, da je poro? razdalj lurških čudežev celo »protestant" v 8vojem|em rad »Dailly Mail". Hoče nam li po vsoj sili parate 1 oči nametati!? Ravno pastorji so med dr L večje posebno tisti, ki povsod razlagajo, tako Novi pred kratkim v Graci, da je župn.k v Luit_ gencn 1858 denar za stavbo cerkve iskal, zato B0l0gn to pomoč in kšeft izmislil. Znano pa je 't%erapey[ protestanti na devištvo M. b. niti ne ven | ,ja n temmanj na nje čudeže in sploh na nobeo '„a :e deže, vsaj je tudi v »Očenaši" ne imer*-potem bo pa »protestant Marijine čudeže saval"!!! In vendar si predrzne »SI. G raztrobit: daje 51 letna J. Borne bila revmatizma popolnoma pohabljena in h z bergljami; dalje 9 letna deklica J vsled škrlatice celo »nema" postala — in A. Dovno je imel jetiko, komaj se je poi bergljami. Vsi ti trije pa, komaj so votlino1 obiskali, bili so v tem »trenutku ozdravi Po toliko modrih naukih »SI. g." bi ne bovali nobenega zdravnika več, vse boli Lurška Mati božja ozdravila 1 ? Vsaka čista) zdravi sicer človeka po lastni izkušnji in župnika Kneippa, tembolj še naravne topi peli, kakor jih imamo pri nas in zlasti vaškem itd., pa tako zdravje gre le poi prej, ja traja več mesecev, pri »SI. g." kor »blisk"! ko hitro se kedo v votlino a kar pa je »zlomljenega in zdrobljeneg; more le edini zdravnik, kolikor se sploh zopet urediti, čudež pa tu nobeden ne To oslarijo in zaslepljenost si naj »SI. j sebe ohrani. Menda so uredniku Kempei tudi te bedarije presedale, daje zapustil Mi prosimo in zahtevamo, da »Štajerc" to sp ako pa »SI. g." še enkrat kaj enakega in obelodani, potem prestavimo vse doslori nemško in pošljemo v graške in dunaj pise, da še tamkaj njegovo sleparstvo rsigu kror terla Zobna krema Ustna voda! Novice. jo vek3; Sveta Johanca. Od „Štajerčevih" štete1'. in 4, v katerih je bila sodnijska razpravi™ sleparki »Sveti Johanci" objavljena, ima nekaj izvodov na razpolago in jih lahko kdor ponje piše. Pogreba žrtev nesreče v Benetkah udeležilo nad 40.000 ljudi. Pokopali so 23J sodom žrtev 8,500.000 frankov za knjižnico. Iz Sff "J' Yorka poročajo, da je ameriški zbiratelj * in knjig kupil krasno knjižnico vojvode Le orzijsk etirai a. Ni anehi hirskega v Chatsworthu za ogromno vsfe8a.. f in pol milijona frankov Gorki. »Berliner Tageblatt" poroča n] trograda, da je državni pravdnik ukazal gradskemu ekrajnemu sodišču, naj obrni' stopanje, ki se je leta 1908 uvedlo proti >bleko telju Maksimu Gorkemu zaradi njegovegf>ODegn mana Mati. Obtožen je, da je zasramoval P°gaJal S steklom tlakovane ulice. Steklo stupeduje za zelo krhko blago, ki se lahko razbije, »ojavila dar pa se je posrečilo napraviti iz štel ke za tlakovanje, ki bo tako trde, da razbije niti ostra konjska podkev. Lob| listi poročajo, da je ena izmed glavnih alio onu, rue de la repnblique, tlakovana s, in da je tlak zelo trpežen. Žrtve orkana na Ruskem. Iz Pe poročajo: Iz mnogih krajev, v katerih t. m. razsajal vihar, še ni poročil. Nabblastii piškem morju je orkan presenetil 10,( 15.000 ribičev. V Jekaterinotarju je smrl nesrečilo 200 oseb, med temi 70 Perzija so pri izbruhu viharja hiteli v svoje ba rešijo svoje prihranke. Vihar je barake | zijci vred odnesel v morje. Marconijev telefon brez žice. Kakor čajo iz Rima, je Marconi v zadnjem <5aq - 4 — mehanično poškodovanje rastlin po naravnih silah ali pa po človeku; 2. rastlinski paraziti ali zajedalke, male rastline, katere se polotijo rastlinskih stebel, listja in ploda v obliki belih, črn h, tudečih, sivih in drugobarvnih peg, pikic ali prahu. Te rastline zajedalke, katerim pravimo glivice, srkajo sok rastlinam, na koje so se prirastle; 3. živalski škodljivci, kateri oglojajo rastlinske liste, plodovje in razne druge dele, izpodjedajo korenine in ki sploh rastline uničujejo na en ali drug način. Posledice rastlinskih bolezni se pokazujejo v tem, da rastline hirajo, usihajo, gnijejo in konečno poginejo. Najhujše je, če imamo opraviti z glivičnimi boleznimi m sicer zato, ker se glivice strašno hitro razmnožujejo. Tudi pokončevanje jako drobnega, mnogoštevilnega mrčesa nam prizadeva čestokrat mnogo truda, dela in težkoč. Pri ugotavljanju rastlinskih bolezni je najvažnejše delo preiskovanje simptomov ali znakov bolezni, kajti po teh se da mnogokrat dognati vzrok bolezni. Ker se v zadnjem času nekatere naše gospodinje pritožujejo, da jim gre pogoštoma solata pod zlo, zato hočem navesti danes izključno le znake in poškodbe, ki jih povzročajo razne glivice in živalski škodljivci na solati. Istočasno hočem navesti tudi več ali manj preizkušena obrambna sredstva proti njim. a) Ko napravijo mlade rastlinice par lističev, prikažejo se na njihovi spodnji strani glivice v obliki temnorujavih peg; listi se nagnejo k tlom in pričnejo gniti. Ako je zemljišče samo na sebi prevlažno, ga je treba na kak način osušiti, ako stoje rastlinice pa preveč ca gostem, jih je treba zredčiti. b) Pri odrastlih rastlinah se opazijo na listih in listnih rebrih glivice v obliki belega plesnivca, v katerem se pokažtjo kasneje lromaj vidne črne pikice. Zoper to bolezen naj se uporablja prav drobno semleto žveplo in sicer naj se solata z njim narahlem opraši. c) Na listih in drugih odrastlih rastlinskih delih, posebno pa na onih solate endivije se prikažejo beli svetli mehurci, ki pozneje razpočijo in iz njih se izsuje bel prašek. Te mehurce povzroča neka glivica in bolezen se imenuje bela rija. * Zoper to belezen se je doslej prav dobro obnesla 1 odstotna modtogaličnaapnena zmes, seveda le kot obrambno sredstvo. Če so pa rastline že napadene, to več ne izda in v tem slučaju je najbolje, da se take rastline odstranijo in uničijo. d) Na listih se opazijo bele pege, a na njihovi spodnji strani nekaka belkasta plesen. Vzrok tej bolezni je peronospora, sušica ali trovidna plesnoba. Napadene rastline naj se odstranijo, zdrave pa naj se poskrope večkrat z modrogalieno apneno raztopino. e) Na listih starejih sajenic se prikažejo bele, ru-javo obrobljene pege in sicer so to glivice, ki povzročajo takozvano solatino gnilobo. Po tej bolezni napadene rastline naj se takoj izru-jejo in uničijo. f) Včasih se prikažejo na listih drobni rosi podobne, lepljive kapljice sladkega okusa. Te kapljice niso nič drugega nego izločki nekaterih zelenkastih listnih ušic, ki pijejo solati sok. Solato endivijo napada posebno rada solatina in makova ušica. Razne ušice se pokončajo, ako se poškrope napadene rastline z vodo, v kateri se je raztopilo na vsakih 100 litrov 1 kg tobakovega izvlečka (katerega se dobi v zalogi tobaka) in 1 kg mazavega mila. Nekateri priporočajo vzeii na 100 1 vode 3 kg mazavega mila in 1 kg petroleja, benzina ali pa patokinega olja (FuselOl), drogi zopet, naj se prilije milnemu lugu ukuha kasijevih trsk (Quassiaspane) itd. g) Mlajše in tudi starejše rastline napadajo in oglo-davajo čestokrat rastlinske bolhe ali bolhači, to so namreč prav majhni hrosčeki, temnosvetle ali pa zelenkaste barve. Včasih so rumeno ali pa rudeče progasti ter skačejo kakor navadne bolhe. Pokončajo se bolhači najlažje z lovenjem. V to svrho naj se vzame kakšno ruto ali cunjo, ki je tako široka kakor solatna lešica in dolga pol metra To cunjo naj se namaže s katramom, s petrino ali s kakim drugim lepivom, jo natakne na kak kolec aH šibo in nosi semintja po lešici in sicer tako, da pride dolnji rob cunje tik solatnih glav, a da se jih ne dotakne. Bolhači, ki so zelo plašni, videč cunjo, poskočijo kvišku in se pri tem prismole na njo. Nekateri priporočajo, naj se zaliva solata z vodo, v kateri se je raztopilo na vsakih 100 1 po 1 do l1/, kg tobakovega izvlečka. Zopet drugi priporočajo, naj se Siyria - kolesa največja fabrika na Avstrijskem in se priporoča po sledeči ceni 130, 140, 160, 180-200 K. Zanesljivim kupcem se proda po pogodbi tudi na mesečne rate. Deli (Bestandteile), Pumpe, šlauhe, laterne, vse v veliki zalogi. Cenik se pošlje resnim kupcem brezplačno. — Zaloga : 151 BRATA SLAWITSOH v PTUJU. potrosi solata v jutranjih urah in sicer potem koje rosa zginila, i zmesjo apnenega prahu in žveplene moke in polivajo solato nato s stanjšano gnojnico, kar pa podeli solati neprijeten duh a tudi malo ali celo nič ne izda. h) Solato prav rade obirajo tudi nekatere gosenice, posebno pa one metulja, takozvanega solatna mora. Te gosenice se zabubljajo v zemlji. Metulji tega škodljivca se radi skrivajo pod šparglji in pod drugo zelenjavo in odložijo tam jajčeca drugega redu. Solatne more oziroma njihove gosenice se ubranimo najlaže, če gosenice ponoči s pomočjo svetilke poiščemo in pomorimo. Zoper razne gosenice se priporoča tudi zalivanje z raztopino soli za živino aii pa z ono kajnita, kajti ta raztopina jih tako opali, da polagoma poginejo. Nekateri škrope gosenice z apnenim be-ležem, drugi prinašajo na vrt iz gozda cela mravljišča jajčec, da zvabijo s tem na vrt ptice, katere iztrebijo, priletvši na vrt, obenem tudi razen drug mrčes. Sicer pa je najbolje, da se sadi solata na kak drug prostor in uvede pravilno kolobarjenje. i; Na vseh solatnih vrstah dela ogromno škodo ličinka solatne mušice. Ta škodljivec se prikaže avgusta meseca, razjeda solati srce in uničuje s tem semenske rastline. Teh mušic se je zelo težko in celo nemogoče iz-nebiti. Nekateri vrtnarji priporočajo, naj se jih lovi s pomočjo cunj, šib in drugih predmetov ki so namazani s kakim lepivom. Kjer se je ta škodljivec vgnezdil, ne kaže drugo, kakor da se pridelovanje solate za par let popolnoma opusti, ali pa da se jo sadi daleč proč od okuženega mesta in da se ostanke napadene solate na mestu sežge. j) Na koreninah, posebno pa solate endivije, se opazi v Časih nek bel puh Ta puh prihaja od neke pod zemljo živeče ušice. Tudi zoper ta mrčes se rabi tobakov izvleček. k) Na solatnih koreninah dela ogromno škodo ličinka nekega hrošča, takozvanega pokalica ali poskok. Ličinke, gosenicam podobne, oziroma bolj takozvanim tarmam, so rumenkaste in jih je skoraj nemogoče iztrebiti. Preženejo se najlaže, če se zemlja večkrat prekop-lje, preorje, pobrana in nato povalja, kajti s poslednjim ravnanjem se zemlja tako stisne ali stlači, da izginejo iz nje luknjice, v katerih se ta mrčes skriva. 1) Solatne korenine ljubijo tudi ličinke navadnega hrošča ali takozvani »ogrei.« Da se ogrci zatrejo, naj se pri prikopavanju pridno pobirajo in love naj se tudi hrošči ali kebri. m) Polže, kateri ližejo posebno radi solato, je treba ponoči ali zjutraj na vse zgodaj pobirati v kakšno posodo in jih nato politi z vrelo vodo. Tudi sveže ugašeno apno, potrošeno po lehi In ob njenem robu, je jako izdatno sredstvo *) Nekateri vrtoarji nastavljajo polžem kot vabo tupatam navadne" ali pa votle cilindraste opeke (korec), velike vrzotne liste, na kose razrezane buče, široke krožnike s pivom itd., kamor polži radi prihajajo in se zjutraj poberejo in pokončajo. Sploh pa bodi povedano, da se gotove bolezni in škodljivci ne polotijo samo kake gotove zelenjave, ampak raznovrstne. Dobe se pa tudi takšne rastline, katerih se gotove bolezni ali sploh mrčes niti poloti, tako n. pr, česna in konoplja ne mara noben mrčes, ampak se jih celo izogiba, ker mu je duh zopern, zato pa sade vrtnarji češenj in sejejo konoplje med zelenjavo. Dobe se pa tudi taksne rastline, katere razen mrčes posebno ljubi in se vsled tega z druge preseli na njo. Na ta način na primer spravimo lahko nematode od sladkorne pese na manj vredno repo. Konečno se mi zdi še potrebno omeniti, da obstoje za preiskovanje in določevanje rastlinskih bolezni posebni Prav tako dobro ko zrnata kava diši ob pravilni pripravi edino popolni kavini nadomestek: Kathreinerieva Kneippova sladnakava. Sam z dobrim mlekom in malo sladkorjem zaužit, je pristni Kathreiner pijača, kakršna mora biti. Kdor hote kaj natančnejšega Citati, naj plie Kathrelnerievim tvornlcam u sladno kavo d. dr., OunaJ I., Annagasse it. 8. strokovni zavodi, takozvano fitopatologične postaj« terih ena se nahaja tudi v Gorici pri c. k. krneli poskuševališču. (»Prim. Gosii *) Izvrsten enak načic speh se tudi deseže, luperfosfat. (Opomba ko se upori irednika.) loj fffiE felot nezadc md Traubž —JASI Slabe lastnosti „lebertraDa" so v Scoltf' emulziji premagane. Navadni tran, čeprav tako vredno okrepčevalno srei daje toliko neprijetnost', da se mora njegovo rabo gokrat opustiti. Odrašeni kakor otroci imajo mno; ne samo opravičeni stud proti okusu Itbettrana, maj ga opetovano tudi ne morejo prenesti zaradi nje, težke prebavljivosti. Povsem drugače je s Scot emulzijo iz „lebertrana", ki ni nič druzega, nego ok in lahko prebavljivo pripravljeni „lebertran". »fi;«,, ■ Po prthlajeij*. oslabljenju, težkem aobavljanji&F v času ozdravljenja, pri šibkih kosteh otrtt in pres; manjkanju apetita itd. služi izborno !.e dcselletjaflasius Ki> znana Scottova emulzija. Staje Cena originalne steklenice 2 K oO h. Se vseh apotekah. Proti vpožiljatvi 50 h ■ kah na S c o 11 & 6 o w n e, z. z o. z., Dunajt in » sklicevanjem na ta list se izvrši enkratna* poslljatev poskusa potom apoteke Loterijske številke. • K! Dobi se i vse VtlikasbaHJi GLAVN/ Sternapol Favorit^ ProspiHI! tamll ibi v Pu Nolitor, ,«obroke ži Gradec, dne 18. marca: Trst, dne 24. marca 87, 79, 32, 54, j* ™Pnv ' ' 'a uro in 86, 67, 25, 80, Takoj pig. ■arenhans l\r ©©©©©©©©©€= Cenjeni prijatelji! pre vljenju niš: laza 10 kosov Politični in gospodarski boji za kme^™"" obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. (rko. za ] vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled te» kravat;.. pa je tndi treba, da si vsakdo nabavi list, «nijpršt» mu vedno in povsod si oži in ki zagovarja Ijn^^*bt", ske pravice. »kega ^n- Š . nega kolj t a i e p c ov, mod. .,,,., , . . itent-zakli je tak list, v vsakem ozira neustrašen m pugum»ka arba Vsak pravi prijatelj ljudstva n!2'\ bode torej: 1. ,,btajerčev" naročnik 2. Zahteval v gostilnah, tob 0,1 usnj! r gumbo-adov dur. zaklepom razgledi karnah, kavarnah in b r i v n i ca meti, ve lade in Midencnii e &C0 i imetov, i: hisi. 1 ki je sai ■a, stane i razpoš, •va st. i ,Š t a j er ca." 3. Agitira.l za „Štajerca." Vsi na delo za naš list! stib, Tržnice in klalnice narejajo sedaj skoro v vseh večjih t Dizite zakaj povsod si prizadevajo, napraviti proizvajanje in m i nje Tako luje i nicah stroji roka sirovi: Gi živil in nasladil v prid prebivaUtvii tako higiensko! kakor je sploh mogoče. Tudi industrija živil stremi za tal i primer so znana Kathreincrjcva Kneippova sladna kava is' p-„_,„ naravnost vzoren način. V obsežnih Kathreinerjevih tli ncVma a sladno kavo, kjer podnevi in ponoči ropočejo in deli« v udih. ; svetlega jekla, se ves čas, ko se kava napravlja, nitiI ijmanje ne dotakne blaga. Dovršeno natančna pripravljanje, da postane „pristna Kathrainerjeva se zdi skoro neverjetno, tudi vsa zavojnina, namreč zamotanjej zapeeatenje znanih ^zavojev s sliko župnika Kneippa" jako umetno sestavljenimi stroji. Kathreinerjevi zavoji tega absolutno trdno zaprti, tako da tudi kesneje r propuScajo nobenega prahu in druge nesnage. Torej tudi tu čelo dovršene higiene, ki vodi občine pri napravi tržnic in kU Važno za vsako ženo je, da se poduči o hig je vanju trupla in da pridobi zlasti jasnost o tem, koliko bola naslane pri ženskah le vsled brezbrižnesti in kako lahko prepreči. Na popularni način daje o tem pojasnilo zanimiva I „Kaj je h igij en a?", ki jo poglje brezplačno na S tevo kemik A. "C. Hubmann, Dunaj XX., Petraschg Epobalne preiskave so jasno dokazale, da itih mirijade mikroorganizmov, da pa iste tudi razmerami izvršijo jako nevarni vpliv človeka. Le vsled skrbnega in rednega meh je mogoče, da bitja uničiti in si do pozne okrepčati. Vsem zahtevam modernega nege sredstvo Kalodont se priporoča vsled njego' iujočega okusa in njegovega antiseptičnega neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje ter obcutj čnega čiščenji tarosti svoje zdi vanja zob pi ega prijet _ rpliva kot izborno rzdržanje zob. F. Schulfink, špecerijska trgovina, Ptuj, Hauptplatz priporoča za Velikonoč: najfinejše moke od 32—40 vii veimperle, cibebe, doma zmlete dišave, cimet, nora d vse vrste zelenjave, runkel, detelja in rožnata semena, fii in žgana kava, velikonočna jajca in zajci ter vse špecerijsko dobro in poceni. C. -p.> -ke« itor ndstn j mn gok nar J« :o ikusi ■uk, ■tja | naj < .tna ASTRICIN l, IS ), 70 Idobi T Ptuju v lekarnah : I Molitor, I?. Behrbalk. edite iseh vrst I in prtskrbi najceneje Slisin« tiitk. Sustanj Štajersko. 187 [obroke zlata verižica 82 iz gospode in dame 82 | f O gramov težka K 140—, na mesec 4 K. Prvorazredna sre-' brni ura s 3 mi pokrovi K 14-— lvsepovsod. Kdor hoče uro in verižico kupiti, raj piše. U Lechner, r»nhar,s, Lnndenburg, Nr. €61. presenečenje 1 u nikdar vet ta pri-loinost! osvi le 3 so K. mat* taina P021".'- Prec- ffira 7. verižico, gre j_ Q( »ko, za kar se 3 leta tlita, f-na moderna 2i- tega liravata za gospode, , . tajfin. žepnih robcev, 3t, K rfnj prstan za gospode i: j iS. Slabtnim kamenjem, i Kina eleg. garnitura iktga kinča, obstoji iz nega koljerja iz orient. », mod. damski knč ter.t-zaklepom, 2. cleg. imen na arfcanda, 1 par lov s pravim srebrnim sjem in simili-briljanti, Hno žipno toaletno b.lusnjata denarnica, ir gumbov za manseta lov duble- zlato s pa- uilcporn, 1 veleeleg. O b ft' 'a r"e'ednice, naj- ! razgledi sveta, 3 jux- C a h teti, velika veselost ilade in stare, 20 ko- »denčr.ih predmetov k uCO drugih rabnih telov, neobhodnih v i hiši. Vse Bkupaj z ki je Siimo ta denar fci, stane samo 3 K 80h. ppo povzetju ali na- ■pUcilu dunajska cm- i razpoš. hiša P. I,ust ira št. 446. Za kar ude, denar nazaj. jiiko zkljucen. 68 Giht ge Revmatizem e v udih, podagra, iSias, isus, revmatizem v dense uspešno odpravili z in, kai Ijlviini rastlinskimi jinje il li. Se jemlje notra-! vrši i njiiitejsi rastlinski pro-d poleg nobene škodljive po-notu ne ke posledice, nobenega tu na juja. Mazanje. kakor klalnic te koristi. Ccz 700 i nego I priznanj. 1 časa 6 Kr. bolezni ■ - Laloratoriam Kari ) se jih d, Laudshnt 700, knjiga Bi.vero. a i a h- POZOR! aiajo f ^ , _ sodnimi »"Nem Bregu, 10 minut zdravje ta Ptuja, pri glavni cesti nja zob *e'° prijetnem kraju sto-zdravie liiai vse v najboljšem imerno • «1» dobrim velikim a osve- n Klenjavo in tudi s iovitim sadnim drevjem Za vsakega penzi-^rokodelca in kupovalca tnih feči zelo sposob-s druio se izve pri po-Barija Širetz na ■ Brega štev. 95 Hita Ptuj. 148 Drno z 151 rozine,| iva itd,' Ameriko Od 846 Antierpena z 12.000 do 19.000 ton« velikimi parniki z dvojnimi Jravbami Red Star Line Prvorazredni parniki. Zmerne cene. Izborita oskrba Odpotn-vanje vsak teder. v soboto v Novi York, vsakih 14 dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Llnle, Antwerpen, Dunaj IV . Wiedeuergtlrtel 20, Julius Popper, Innsbruck, Siidbahnstrasse 2, Franc Dolenc, Ljubljana, kolodvorska ulica 4i. Leopold Franki, Gradec Joanneumring IP Golša si žleze, debeli vrat, napihnjeni vrat, se hitro z največjim uspehom odpravijo s St. Georgs-Kropfbalsam." Časa i K. Krasna zahvalna pisma. Regina - Laboratorium Kari Remniol, Landshnt Nr. 838, Buyer«. P»* se pilim? i j in astma popolnoma ozdravi, naznanim vsakomur zastonj. Pošljite frankirano kuverto za odgovor na gospo B. Kolenska, Wrscho-witz fir. 383 pri Pragi (Češko). 141 mr* Orožje in kolesa na obroke; deli najcenejši. I1L cenik zastonj. P. Dasek, tvor-nice pušk, koles in šivalnih strojev, Opečne n. drl. železnici ei. 8052 (Ceiko). Gostilna. m Dobro idoča gostilna tik farne cerkve in okrajne steze, se da na račun oženjencam, ki znata slovenski in nemški, trezna in poštenega obnašanja. Žena mora dobra kuharica biti. Dopisi se sprejemajo dol. aprila t. 1. nod naslovom Jon. Win-diseh, Breg pri Ptuju. v RoEwein-u pri Mariboru se ceno proda. Najboljše zemlje 30 oralov in sicer 8 oralov travnikov, 16 oralov njiv, 7 oralov gozdov. Posloaja v najboljšem stanu. Gosp clarska poslopja čisto nova. Hlevi za 13 glav živine; šest svinjskih hlevov itd. Radi preselitve takoj in ceno na prodaj. Nadalje se vse poizve pri gosp. Frane PrisUnik. oštir v Morali. (tik železniške štacije KOtsch). 2 posestvi za prodati pri veliki stezi, ki paše za vsakega obrtnika, z večimi njivami pol ure od mesta in farne cerkve, 7 minut, v Zgornji Hajdini, in Se 3 goše; naj se kupci oglasijo pri Johani Zartl v Zgtrnji Hajdini; cena se izve tam. 164 Majer! S Mladi oženjenci se za majerja sprejmejo; več se izve pri Job Windisch, Breg pri Ptnjn. Kovaški učenec ki ^e krepak in zdrav, se v zgradbi vozov ter podkovanju dobro izuči, 3 leta učni čas, hrana in stanovanje v hiši, se takoj sprejme pri Frani Pergler, fabrika vozov, Maribor, Muhlgasse 4t. 197 Trgovina ( orožjem, e. k. zaloga smodnika -J> LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje za hranitev autom. žepne piiHole, precizno prislreljene v zistemih »Browning", nBtcyer*. „MauierH in „Bayardu. ReTolrri t najbogatejši izbiri že od K ooO naprej. Flobert-puSIce in karabinerji, dvocevne Lancaflter-lovske-pufte od 86 K naprej. Patrone, ovitke patronov itd. Cenik zaatonj in franko. 3i (Wohnung- und Dienstvermittlung) za 101 za službe, učence, stanovanja in posestva T Ptuju izvrSnje vse vrste posredovanja najhitreje. 'WU Vprašanja in pojasnila v mestni Stražnici (rotoTŽ). Podpisani vljudno naznanjam si. občinstvu, da imam več tisoč različnih vrst na razpolago; cena 100 komadov prve vrste 13 kron. — Dalje imam več polovnjakov najboljšega «'na Kwizda restitucijski fluid se dobi pristrn le s to varstveno znamko. Se dobi v vseh apotekah in drožerijah. Vsak dan poštna razpošiljatev po glavni zalogi: Franz Joh. Kwizda, ^»^™m; in kralj. h«\a. dvorni lifprant okrožni aputekar Korafnbnrg pri Dunaja. 316 Davek na špirit!! Vsled kolosalnega zaišanja davka na špirit, ki je stopila že 1. februarja v vtljavo, je nujno potrebno, da se vse spirituoze sam izdeluje. Oni reflektanti, ki si hočejo to izdelovanje po praktični nutodi urediti in s tem mnogo prihraniti naj se takoj pod šifro „Grosse Erspar-nisse 4351" na anončno ekspedxijo M. Dukes Nachf. A.G., Dunaj I/l., Wollzeile 9, oglasijo. (SJT** Izkušeni strokovnjak se od dotične fabrike brez troškov daje na razpolago. 29 Vozovi vseh vrst novi, kakor že prevoženi Landanerji, kučiji, Phaeton, Bagy, gumi-radler, štajerski vozovi, ročni vozovi, vozički vseh vrst, bolniški vozovi z gnmi-kole8i — proda se vse po najnižjih cenah pri Franz Pergler, fabrika vozov, Maribor, Miihl-gasse 44. 198 Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prta in pljuče, stekl 1-20 K proti kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od> itrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1'20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a 1'60. — Izvrstni »trup za podgane, mili, ščurke a K 1-—. Raz-pošiljatev L. Hei"bst, apoteka, Bleiburg na Koroškem. Jb W&T xooo kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 d ni j z rabo Čara lasnega povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi olj oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan k balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira! Ako to ni res, plačamo Hof lOOO kron netto vsem osebam, ki 8» plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara bali uspeha Štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi Gospod Joaef Silhany piše: Velecenjena firma! Ser je moj prijatelj z Vašim balzamom tekom 3 tednov lepo rast brade prosim, da mi pošljete en Daket Čara a 6 kron po povzetju. Z velespoštovanjem Cara-HauB, Kopenhagen. J°sef Silhany, Erszebetfalva, Ogni Za mi poslani zavoj Gara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lamo sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim mj moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš Lasni balzam rabi moja brada poslane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem ze mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha^n zahvalji Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z nr zahvalo ostajem VaS „. y „ KopenhaBen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. Ilillftfl lliilfj Obs. diskretni zavoj. ■*■ I primer edno: A (Pisma treba frankirati S 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). Tikanska 0SkQ8D naj fine SMk vlad« državnega mesta Čekovnemu računu št.80805l pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. # priporoča se glede vsakega med hranilničue zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka «adeva pojasni in po vsem == vstreže. = & Obcenje $ ^ z avst. ogerskoj^ & banko. & ezs Ravnateljstvo. sa> Giro-konto podružnici avi ogerske bani v GradcuT Uradne uri' fl«*«. za poslovanje ULiluj strankami d ■ vlili delavnikih « na Q 8—12 ure,nporoča »t usn; t nakupi line in best Brzojavni naslov: Lanzeva podružnicaDunaj. Telefonična zveza z vsemi mesti. HEINRICH LANZEV ventilni lekomobit za vroči sopar •. naravnost pripetim dinamom. Fodružnica: DUNAJ YIII, Laudongasse LOKOMOBILI z ventilnim parovodom ..System Lentj najbolj sposobni obratni stroj za vroči :: Prosta postrežba. Najvarčnejso ravn: Izpolni do 1000 PS. Letno izdelovanje Srez 2000 lokomobilov. :: Inženerakl obisk in ponudbe zastonj. :: veliko trgovino Mann Koss, Celje» zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi* i'.n ni kmet le potrebnje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblak xa moške, ionske in otn"^^; klobuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane tn sifonaste srajc®, kravate, otročje vozičke, j -----E======EE=E=====E=E==E= grobne vence in trakssve, x eno besedo vse. ■ i 2 7 - m ;ga bal .i ob n kot al lov in j diuj sira I lalzam> ade do« Ogrski. n uspeaal rabiti. T valjujcn Z naj. hko. E . BOLINDER I- motorji za surovo olje •#- primerni za vsak obrat in kraj za postavljanje ednostavni, ceni, ekonomični, stoječi in ležeči, stabilni in vozni. 1229 Bolinder družba za zgradbo strojev Dunaj, IX., Porzellangasse 18. Hitra dobava. vy-iOni pl.tuilrii pipiji, miho!jšo raforsnce. ava cenejša! er:fearsk:i gtfdiliia kava, velearomatična, izdatna in štedilna. ' poskusna vreča K 10•— franko po povzetju. >/i funta vele-najfincjsi čaj K 2— oddaja A Saphir, eksport kave in čaja Tiszaboplany 490. 213 ena llečna trgovina ako dobrem rr.estu se zaradi odpotovanja in boleh-i z vsemi vozovi in kompletnim pohištvom, dovolj wr s K 1800 — takoj proda. Ako je svota zajam- B, zadostuje tudi, da se le po'ovico v gotovem plača. fazana v Mariboru, Miihlgasse 44 ali pa direktno vtrgovini Karnterstrasse 27. 199 Itročji vozički za 12,14,16,18,20 K in tudi flnejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostora. (Zahtevajte cenik), au «v I 1 M f I* ih naslednik Ue m glavnem trgu zraven apoteke icrcča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih i usnatega blaga kakor kofre, taške za iolo, i nakupovanje in za denar, toaletne reči, pi-ilne m kadilne predmete. Razne stvari iz jekla it. bBBtek, žlic, nože za žep in prave Solinger itve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi itarsko blago npr. korbe za potovanje vseh ret. Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, ikre, sklede, flaše, glaže in druge t to stroko ijoče reči. Bazami Oddelek že od 20 vin. Posebno lepe reci pa za BO dO K 1*20. itz" par. I anje.! zmožni nemščine in slovenščine, ki iščejo učne prostore, tako pri rokodelskih mojstrih (obrtnikih), kakor pri trgovcih, oglasijo naj se pri sledečih načelnikih podružnic „Deutscher Lehr-herrenbund'1: 1M> za Ptuj pri g. Konrad Nekola; za Maribor pri g. Ernst Eylert; za Celje pri g. Kari MOrtl; za Ormož pri g. Stefan Brodar. (Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š tajerčeve" • n ž i g a I i c e. V velikem naroči naravnost pri „Landerbank", jtnaj I. drugače pa pri glavni zalogi BRATA SUWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. Okrajna šparkasa SlovenskaBistrica | H Ustanovljena leta (868 ■ ■ Stanjevlog koncem dec.: K 1,695.963-78 Stanje posojil na zemljiško jamstvo koncem dec: K 1,416.96125 Stanje posojil na menice koncem decembra K 27'927'— Rezervni zaklad: K 138.66803 Za vloge jamčijo pupilarno-varne aktive, nadalje istotako varno naloženi rezervni sklad in poleg tega še okraj SI. Bistrica z vsemi svojimi dohodki ter z vsem premoženjem. Namesto plačila se sprejema kupone vrednostih papirjev in se jih reši, brez da bi se kaj odtegnilo. Nakup tujih vrst denarja. Konto poštne hranilnice štev. 37.662. Uradne ure vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure pop. Blagajniške ure: V pon-deljtk in četrtek od 8.—12. ure opoludne. Od ustanoiitve zavoda sem se je darovalo v dot rodelne in splošno koristne namene K 110.083 21. 551 Kari Kasper trgovina z meianim blagom in zaloga smodnika W^ PTUJ -3N priporoča svojo bogato zalogo 857 špecerijskega blaga, zukovih polen za kurjavo, nadalje smodnika ba lov in razstrelbe, cihdžnore, dinamit ter predmete municije za lov kakor patrone, kap-seljne, šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomažovo moko, kajnit, kalijevo soi itd. po najnižjih oenah. Nečistosti Itože •■■ kakor inuzoli, mitesser, mastni svit, trgaua P{nrkC1>1 in trda koža odpravi * *UH»»*JJI ki vs< iinjo najbolj zdravilne snovi teera izolirana in proste od dišečih, barvastih, ter lepljivih snovi, ter je po preiskavah graSke dtrmatologične klinike vplivnejši, kakor oflcinelne vrste teera. Raba se zgodi najbolje v obliki tekočega Pinosol-mila (v steklenicah po K 1*— in K 2 60 dolgo trajajoča zaloga). Kdor rabi vsled navade trda mila, naj vzame Pinosol-borakscvo milo (80 vinarjev) ali Pinosol-žvepleno-mlečno-milo (90 vinarjev). Proti boleznim k<že in izpuhom priporočajo zdravniki trdo 10% no Pinssol-nili) in Pinosol žrepleao milo (so vinarjev). Več pove milu dodani prospekt. Za umivanje glave proti upadanju las, šupan itd. služi tekače Piaosol-lasno milo v steklenicah po K !•— in K 2 50 (dolgotrajna zaloga). V lekarnah, drožerijah in parfnmerijah. 1217 Pinosol-tvornice G. Hell & Comp., Troppau Dunaj, I., Helferstorferstrasse 11. Jako lepa vila na Bregu pri Ptnjn, zidana 1910, z velikim vrtom za sadje in zelenjavo, mnogo trt, ki že rodijo, klet soba rta podstrešja, vodnjak z izbomo vodo, se za 16.000 kron takoj proda. 11.000 ostane lehko vknjiženih. Pojasnila se dobi V upravi tega lista. i«4 600 kron! Vam plačam, ako moje 99 korenin0 ,Ria=baIzam' Vaša kurja očesa, bradavice, trdo kožo ne odpravi brez bolečin v 3 dneh. Cena 1 posodice z garancijskim pismom vred K !■—j 8 posodice K Ž 50. Stotero za- hv.il iih in priznanjevalnih pisem. Kemeny Kaschau (Kassa) I. postni predal 12/721 Ogrsko. Obleke za dečke v elegantni izpeljavi, vse velikosti od K 1 80 do K 14—. Obleke za gospode od K 9-— do K 45—. Površniki za gospode, moderna fagija od K 38"— do K 60-—. Vremenski plašči za gospode iz za vodo nepro- dornega lodna K 12'—. Strikane srajce za gospode, bele in barvaste od K 2 40 do 450. Taristovske srajce od K 2 — do 4'—. Velika množina kravat preje K 2'—, zdaj 50 v. iz lodna za gospode in dečke globoko pod nana. 200 Čevlji za otroke Franz Hoinig, Ptuj. ima borove in smrekovo storže za urodali? Takojšne ponndbe je poslati na k. U. k. Hotlieferant VVallpach - Schvvanenfeid, Samenhandlung in Innsbruck, Tirol. teliti Miki in Mita Vozne plachte in konjske odeje prodajata v vsaki velikosti in kakovosti po orig. fabrični ceni Slawitsch in Heller v Ptuju. Meščanska parna Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven kklnioe ia plinarske hiše postavljena je parna saga vsakomur —_—. t poraba ■■ Vsakomur s« lai blodi itd., ter po zahtevi takoj raažaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. V uradno pharmakopaejni — zaznamek laškesja kraljestva sprejeto. Svarilo: prot. ERHESTft PAGUAH0 w BEAPOLt Calais Ban Marko 4. Ali tekoč, ali prahast, ali v stisjenih krojjljicah. Najboljšo zdravilo za snaženje krvi in za osvežbo. Najboljše za zdravilo v spomladi in v jeseni. Nagrajen: lekamidna izstava 1894. — Laška h gijenična izstava 1900 z veliko zlato medalja. — Mednarodna Izstava v Milanu 1906. — Mednarodna izstava Buenos-Aires 1910 z velikim častnim diplomom zlate medalje. — Mednarodna hvgijemčnn iestava v Rimu 1912 veliki častni diplom Se dobi v vseh boljših lekarnih. Da nihče ne bode zapeljan od mnogih posnemanjih, kateri zdravju Škodujejo, prosimo zahtevajte zmiraj samo našo znamko: SYRUP PA6LIAN0 prof. Erneata Pagliano v Neapoli in ne drugo. Pri nas se izve, kako se z našim syrupom zdravi in na drugo natančneje. Slovstvo in pisarstvo v vseh jezikih. Nasi r?ec 15.000 parov čevelj na žnore glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in močnim, žeblanim podplatom, ki so bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vsled tega par pod proizvajalno ceno za samo K 5'—. — Se dobijo za gospode in damein v vsaki velikosti. Pošlje po povzetju 251 jBtieht", Dunaj. UeiistiltgassE 13728. I. fabrika ur HANS liferant, Briix KONRAD, c. in k. dvorni št. 5323, (Češko). lazpilllia dobie. cene irelnse mie RazpoSiljattv po povzetju. — na zahtevo Št. 4129. Prava srebrna remon-toar-ura, od c. in kr. urada ozn., cifernica Iz emajla, sekundni kazalec, nat. regulirana. Gloria-kolesje K 840. St. 4130. Ista s Sarnirji v boljši izpeljavi K 9 50. St. 4131 '. dvojnim manteljem K 12-50. Št. 4101 z anker-kol., zistem Roskopf odprta K 12 80. Št. 4095, 7, orig. AdlerRoskopf-kol., K 14 50. St. 4181, Prava srebrna anker-remontoar-ura z dvojnim manteljem (3 srebrni mantelji), cifernica iz emajla, Ia Gloria-kolesje s Yv rubinskimi kamenji, sekundni kazalce natanko reguliran K 16-50. Vse uro so najnatančneje regulirane in repa-sirane. za vsako ni\> so daje strogo reelno 3 letno pismeno garancijo. Gkwni cenik z nad 4030 podobami zastonj in franko. 190 Neprijetne lasi t obratu, na rokah, odpravi tekom 6 minut i J ju tidumiE las, gar. neškodljiv, zanesljivi uspeh, ena doza za K 4-— zadostuje. Posije strogo diskretno. Kis. is. L III lateral. DOKU. II, lHjjMI \n. Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu," lekarna »Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarnar uri ..iate.m jelenu", t dišavi A. Kaač in Adria „Drogerie." dobi vsak naroeitelj 5 kg zavoja ržene kave za K 4'— franko povsod od stare renomirane tvrdke Josef Stumpf, fabrika ržene kave, Šlotov na Elbi, Češko. Pri naročilu 6 acavojev naenkrat se dobi 7. zavoj ali lepi predmeti gratis. Tisočero priznanj. Prospekti gratis in franko. ,„ za vsa domača dela, ki zamore tndi v trgovini z žganjem pomagati, se sprejme pri gosp. Max Straschill, Ptuj. 2u Klobuk, obleka in č< Vse skupaj samo K 29'] ajerc" ;ek, da nasled Čudežni priložnostni nakup!] Kompletna obleka za gospi obstoji iz sukniča, hlač in telovn1! bornega, trajnega ksmgarna sli ' tuh-štofa ali iz pristno štajerskegij poljubni barvi in velikosti, svilloaT gladko, trakasto ali karirano dernih vzorcih. za mehka ali trda faeija, iz najbolje z zidanim trakom in 1'utrom, jako m in najpriljubnejša lsojja, jako črn, rujav ali siv. tuju, slo- lisnjaie čevlje za gosmft j§t< (na ncug", ali za hnbolazce) štrapacnega usnja: lepa, prijetna, n faoija. Vsled nakupa velike fabrične zalege Smo v položaju, to | za gospode, obstoječo iz klobuka, dbleke m čevelj po I' znižani ceni za samo K 29 50 namesto K 60 — ; Za mero za obleke za gospede zadostuje: dolgjst rokava, dolgost koraka. Za mero klobuka zadOjfojsl glave, za mero čevelj dolgost podplata. Edina razprodaja po povzetju: M. Swoboda. Dunaj 1112, Po vojni presenetljivo 700 kosov za samo 3 K 80 h. Ena krasna pozlafl. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta Sarantira, ena moderna ii-ana kravata za gospode, S k. najfin. Žepnih robcev, i nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz krasnega koljeria iz orient. biserov, mod. dam ski kinfl s patentzaklepom, 2 eleg. dainska armbanda, 1 par uhanov a patentkaveljem, 1 krasno Žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, J par gumbov za manSete 8 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, I veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux predmeti, velika veselost za mlade in stare, i jako praktični seznamek tjubav-nih pisem, za gospode in dame, 30 korespondenčnih predmetov in Se 500 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiSi. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K HO h. Pošlje po povzetju centralna razpoS. hiša tiIHIM, Kiakov VI NB. Pri naro&i 2 paketoT ■s doda zastonj 1 prima anjleSko britav. Zakar ne dopadt, denar nazaj, t Vas- stane dopisnica.« tero hhko moj najin' 4000 slik obsegajo« ii log zahtevate, ki bogato izbiro korisln nih predmetov in nih priložnostnih ki se vsakomur zastty poštnine prosto rai C in k dvorni lifri.' Hans Konr* rainoSiljalna JiiSa št. 5454 Cfško.) Prave niklaste žepnel K 3-8U, K 6 — Niklas.c budilnite S' ure-kukavice K 7o0j na pendelj K 9'- , nike K 4—, gosle K revolveri K 6 80. Rai ljatev po povzetju prej-p.ačilu. lirez Izmenjava dovo'jeM denar nazaj. Dgl par leni .»zeti. £dor ansk i j r Btni >da »oro m Jgni ia »sni jdaj ■š Trgovski učei - priden, svrst in z dobrkl " / Bkim spriCovalom, se v '/ sprejme pri trgovcu na Vpraša se pri g. L. Sl&i •.. trgovcu v Plnji.] rf v.i ram ra v inzi love rati relj* •k n tep« ?m [lav fin« Lončarski učenec se takoj sprejme pri g. Joh. Meistor, lončarski mojsler v Ptuju, Kaiserfeldjasse Nr. 13. Učenec z dobro šolsko izobrazbo, zmožen obeh deželnih jezikov, se sprejme s poUio oskrbo pri J. Oseujak, špecerijska trgovina v Ptuju. 242 Malo posestvo,1*? l hiša.aidana, gospodarsko? * slopje tidano, - orala J)&tj •* 1 oral gozda, a/. ure odT ribora, hiša leži ob glati^ sti, so poceni prodi. VjlU se pri gospodarju Hiuftn Franstandenst 5Sp. M^r.rg-'V , Trte za eepiteeij ..' fe prodajo i. s. laiki tiifUS burguncec, beli, moslnl«,, ■ portalis le.r kori-nir.skf P portalis riparia. CepljenopOfl nejo H K za 100 kosov./ Tonianitsch, lastnik trsre : SniMlnji Breg ster. JO Ptojn. 0 To Mala hiša z dobro idočo jedilnico in iztoH mošta ter s sobami za tujce, poleg fabrikeK vojaŠBice, ee dobi poceni zaradi bolezni. Nasloisel Gradec, Brtickcngasae 29. Av se sprejme pri trgovca F. C. Schwab v Ptuji Kauptplatz. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke v Ptuju. 9 99 �070