Published and distributed under permit (No. {Jjjo*^d^Jrueed by theAct of October 6, 1917, on file at the Post Office of .Chicago, Illinois.hy order of the President, A. S. BurleŠfe^. Jžtfštmaster General. AVE MARIA STEV. (No.) 16. AUGUST 6th, 1921. LETO (Vol.) XIII. -AVE MARIA" "AVE MARIA" Izhaja vsaka drugo soboto—-Published every second Saturday by 1 • * FRANCISCAN FATHERS In the interest of the Order of St. Francis. 1852 West 22nd Place CHICAGO, ILL. Naročnina $3.00 na leto.—Subscription Price $3.00 per year. Entered as second-class mater Oct. 20, 1919 at the post office at Chicago, 111., under the Act of March 3. 1879. Acceptance for mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on October 25. 1919. IZŠEL JE "KOLEDAR AVE MARIA" za leto 1922 In sicer letos izvanredno hitro, preje kakor kedaj preje, morda je eden izmed prvih koledarjev, ki so izšli za prihodnje leto. To je velik vspeh našega podjetja, katerega se bodo gotovo zveselili vsi naši prijatelji. Koledar je skoraj še enkrat tako velik, kakor je bil lanski in ga krasi cela vrsta najrazličnejših slik. Vsebina njegova je izbrana kakor še nikdar preje. Te dni ga začnemo razpošiljati vsem našim naročnikom. Upamo, da ga bodo vsi naši naročniki dobili najkasneje tekom štirinajst dni. Kjer imamo lokalnega zastopnika, ga bodo naročniki dobili pri njem. Kjer ni lokalnega zastopnika, ga bomo počasi, naselbino za naselbino pošiljali vsakemu naročniku posebej. Naročniki naj pazijo na to-le: da ga dobe letos VSI naročniki "Ave Maria", kajti plačajo zanj s povišano naročnino. To pa radi tega, ker s tem zmanjšamo delo zastopnikom in sebi. Za letošnje leto je za to naročnina na list "Ave Maria" s Koledarjem $3.00. Kedor bi ne bil toliko plačal, naj doplača sedaj, ko bode dobil koledar. Zanj velja Koledar samo 50c. Za nenaročnike, ki ga kupijo, stane letos 6oc, ker je skoraj še enkrat tako velik kakor je bil lanski, in bode toraj poštnina toliko več stala. Sedaj pa, rojaki, pridno sezite Po tej krasni knjigi! V ponos in veselje bo vsem katoliškim Slovencem v Ameriki! S'alo nas je to delo res veliko truda, in veliko finančnih žrtev. Vendar smo- vse storili z veseljem, da pokažemo naše priznanje prijateljem in dobrotnikom dobrega katoliškega tiska, da njih sodelovanje ni bilo zastonj. SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS. hJ J < 2 > < K Q N O m o N >-1 * Z w > o J C/J Q fc < £ g O rf § M 0 vi-. "0 •0 C a> (V > K <1 'S 0 -M m & * Severova zdravila vzclr/ujejo zdravje v družinah. Beseda ženskam. Nllcar ne tehtajte svojega zdravja z zanemarjanjem tistih nerednosti in oslabelosti, ki povzročajo toliko trpljenja. Dobite od svojega le-karja S evera s Regulator (Sevorjev RefuUtor). Ta regulator jo blaiilno delujoča tonika in zdravilo. P.iroročijiv je za popravo tistih posebnih oslatialosti in neredov. ki so jim p' dvrier.e ženske. Cma $1.8*. Na prodaj po V60h Ukarr.ch. W. F. SEVfcR/LCO. CEDAR RAt>J*i4ttlO\A + * 4* * STEV. (No.) 16. AUGUST 6th, 1921. LETO (VOL.) Naročnina za celo leto s koledarjem za Ameriko $3.00. Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50 Za Evropo ................ $3-50 List v obrambo sv. vere med ameriškimi Slovenci. Kam bo šel otrok v šolo? H. B. jo vprašanje se jc zopet začelo po družinah, ki imate-/'1 S°'° ^oc'ne otr°ke pretresati. Vredno je temelji-pretresa, kajti vpliv šole je za poznejše človekovo ^'i-je odločilnega pomena. Namenoma pravim u <0vo, ne na otrokovo, ker šola navadno odloča tu-]etj|Sn,er n;u'in življenja tacih, ki niso več otroci po JHet ' ;im')a'< 'niaJ° /A1 zrelostno spričevalo v roki, znu-skil JC (':i S" naJmanj en ducat let presedeli na šol-Vje,! '<'<>I)e'1- K "Jo ve, koliko jih po raznih vseučiliščih, let im;i hudič danes večinoma večjo besedo kot Bog, £ Xi' 'et°m izgubi vero in z njo moralno ravnotežje. l>r;ivc glavo se vržejo v vrtinec umazanega velikomest- •vljenja. Koliko teh potem nikoli več ne najde i,H] l"'1'- Slaba šolp. jim je bila v propast, kljub te-l(i ' (,l so že več ali manj samostojno presojali namen n,'lloeo življenja. kater'1 Cl,<1'1' " ima 11:1 nerazsodnega- otroka, pri nafjn°nivse () kakem samostojnem presojanju namena iti Vni; 1 Zlv'jcnja še ne da govoriti, veliko odločilneiši ' V. r\i 1 •• . , • * nje,,'. tro,,: s svojim omejenim obzorjem z občudova- Kar sl)0*tnvanjeni zre na svoje učitelje in učiteljice. Šnjil)'" "J1'1 sliši, to se mu zdi tako pribito, kakor v prej- s() Ver»ih časih našim starokrajskim ljudem to, kar cerkvi slišali. Saj so na prižnici povedali*, to jim je bil dokaz, proti kateremu za nje ni bilo protidokaza. Mejteni, ko so ti časi glede odraslih v splošnem že zdavnaj za nami in si mora pridigar ali govornik glave svojih poslušavcev šele pripraviti za sprejem semena svojega nauka, kar ni lahka stvar, imata ljudskošolski učitelj in učiteljica, če izvzamemo nekatere posebno pokvarjene 11 j ill mlade poslušavce, sama odprta ušesa in usta pred seboj. Kakor razpokana zemlja po dolgotrajni suši rahel dež, tako pijejo in požirajo te mlade zvedave glavice modrost in učenost svojih učiteljev in učiteljic. V ljudski šoli je Prav za prav samo ena glava, učiteljeva ali učiteljice, vse druge mislijo tako kakor ona. Če se učitelj, učiteljica zavedata svojega vzvišenega poslanstva, ki je imata izvrševati pri tem tako gnetlji-vem, nedolžnem blagu, blagor takim otrokom in njih starišeni. Njih biseri, ki so jih s težkim srcem prepustili tujim rokam, so dobro spravljeni. Obrušene in zato veliko večje vrednosti, bodo dobili nazaj. Ako se pa učitelj, učiteljica tega poslanstva ne zavedata, ali ga vsaj ne vršita, kakor bi ga po svojem poklicu morala, potem bodo stariši, ki so jima morda angeljčke izročili, škra-teljčke nazaj dobili. A to ni vedno krivda samo učiteljskega osobja, ki mu je bil otrok v vzgojo in izobrazbo izročen, ampak velikokrat tudi starišev, oziroma tistih. ki imajo za vzgojo in izobrazbo otrok skrbeti. Oni jih niso pravim rokam izročili, kakor bi jih morali. Današnja šola se po veliki večini ne zaveda poslanstva, ki ga ima pri otroku izvršiti. Šola, pravim, to pot, ne učiteljstvo, ker vem, da tega ni samo učiteljstvo krivo, ampak cel šolski ustroj. Marsikateri učitelj in učiteljica si ni sta izvolila tega stanu iz golega kruhobor-stva, ampak res iz poklica. Če bi se smela prosto gibati v šoli, bi bila vzorna namestnika starišev, kar bi po naravnem in božjem pravu učiteljstvo ja moralo biti. Toda to jima pri najboljši volji navadno ni mogoče. Država si namreč danes lasti nekak monopol šolstva. Učiteljstvo mora tako plesati, kakor ona gode. Starišev pa sploh ne ona ne nihče ne vpraša, kaj oni mislijo glede pouka in vzgoje, dasi bi oni po naravnem in božjem pravu morali glede tega imeti glavno in odločilno besedo, ker po istem pravu šola ni nič druzega kot namestnica starišev. Pri tem državnem jerobstvu čez šolstvo se ni čuditi, če današnje državne šole ne odgovarjajo svojemu namenu in poslanstvu. Kajti poprečna moderna država vidi v mladini le prihodnje državne hlapce in dekle. V tej smeri jih vzgaja, oziroma bolje dresira po svojih šolah. O vzgoji za kak višji namen ona nič ne ve, ali pa celo noče vedeti. Nazadnje za kak višji namen mladine delati in jo zanj vzgajati res ni njena stvar, ker ima skrbeti le za časni blagor svojih podložnih. Za večni namen človeka vzgajati je naloga sv. cerkve, kot vrhovne vzgojiteljice za dosego tega njegovega namena. A toliko bi od države vendar smeli pričakovati, da bi Cerkvi pri izvrševanju njenega poslanstva pri mladini ne metala polen pod noge in ji vezala rok. Saj bi s tem delala tudi zase, ker je dognana stvar, da so podložni, ki streme za nadzemskim ciljem ne le enakovredni, ampak celo boljši državljani, kakor tisti, ki se ne ozirajo na večne višave in ne hrepene po njih. V resnici je pa večina modernih držav v tem oziru zelo nestrpna, da naravnost krivična. Njene šole, v katere stariši svoje otroke hočeš nočeš morajo pošiljati, so večkrat ne samo brezverske, ampak celo izrazito proti-verske, če že ne v smislu postave pa dejanski, ker ščiti protiversko propagando učiteljstva. Kaj vse so počeli zadnje čase češki in deloma tudi jugoslovanski učitelji, da bi otrokom ubili verski čut, pa jim radi tega vlada ni nobenega lasu skrivila, dasi je bila po prptestujoči javnosti obveščena. No tu v Ameriki smo glede tega precej na boljšem. Država se sicer za versko vzgojo svojih po- danikov v lastnih šolah ne briga, kar je pri toliko različnih veroizpovedanjih umevno, a jo vsaj do sedaj tudi ne ovira. Vsaka veroizpoved ima zajamčeno pravico snovati svoje verske šole in vanje pošiljati svojo mladino. Res da je to tudi vse, ker ona nič ne prispeva k zidanju verskih šol, a je pri sedanjih razmerah neka dobrota, ki je marsikje ne vživajo. Ameriški stariši imajo tedaj na izbiro, ali pošiljati otroke v državne, publične šole, ki jim jih zida država, seveda z njihovimi davki, ali Pa poskrbeti za njih versko vzgojo v lastnih verskih šolah, ki si jih morajo sami graditi in vzdrževati. Pri tej izbiri se spozna, ali se stariši zavedajo, kaj so dolžni svojim otrokom ali ne, ali jim je pravi blagor otrok res pri srcu ali ne. Ta izbira je, lahko rečemo, njih preizkušnja ali zaslužijo v polni meri častitljivo in za otroke tako sladko ime stariši. Mnogi stariši te skušnje ne prestanejo povoljno, ampak, kakor pravimo "skoz padejo". Pride jesen. Otrok mora v šolo. Publična šola je morda pred nosom, lepa, z vsem potrebnim bogato opremljena. Še knjige se morda obetajo zastonj, Nikakih mesečnih prispevkov ne bo treba, nobenega kolektorja za njo ne bo v hišo. Tam nekaj blokov naprej je katoliška župnijska šola, v primeri s publično le borno poslopje in slabo opremljeno. Vsak mesec bo treba za otroka toliko in toliko plačati, ker s čem naj se drugače nabavljajo učila in vzdržuje učne moči. Ker je poleg tega treba še marsikaj bodo mej letom prišli tudi kaki kolektorji na okoli. " Že ta razlika močno tišči vago volje starišev na stran publične šole. Kaj šele ako katoliške šole še ni, ampak se je šele sprožila misel, da se zida. Toliko i" toliko tisoč 1)0 stala. Kapitala ni, zopet večne kolekte in "puf", ki bo ležal leta in leta na naselbini, kakor mora, da bo komaj dihala. Vsekako je to težka skušnja in skušnjava za stariše. Treba, da so precej trdno podkovani v dolžnosti svojega vzvišenega poklica pri otrocih, da jo povoljno prestanejo. Ker pa mnogi niso, je umljivo če podležejo, s tem, da sklenejo: V publično šolo ga bomo dali. O, ko bi se stariš zavedali, kak usoden pečat so s tem sklepom pritisnili na prihodnjost lastnega otroka, bi se stokrat premislili, predno bi prišli do tega sklepa, oziroma bi sploh ne prišli do njega. Morebiti bom pak kake stariše, ki se zdaj vprašujejo, v katero šolo bi dali svojega malčka, vendar odvrnil od tega. za nje in za otroka usodnega sklepa, če jim odgovori"1 na dve vprašanji: Zakaj če je le mogoče ne v publično ■šolo? — Zakaj ako je le mogoče v katoliško šolo? j*'_ um "AVE MARIA" 243 kje PRED VOTLINO. Čudna svetloba, zvezda, jih je vo- I a naravnost po poti proti Betlc- "emu- Tam pred mestom, na polja- J1'1'1 je pa naenkrat obstala nad ne- r' Pečino. Trije modri možje so šli koliko dalje. Toda zvezda je mir- stala na pečini in se ni premaknila. , zvezda se je ustavila , Pravi 111 Pokaže s prstom na njo. . Nad to pečino je. Tu ne- ® mora l)iti dete 1" meni drugi. s Saj tu vendar ni nikake hiše. Tu Up Vent'ar> kakor vidita, same peči-'n votline. Tu ne more biti! Po-"'k:ijnio, morda gre dalje". y' 1 so še nekoliko streljajev dalje, ^idar, ne! Zvezda se ne gane. vizaj moramo! (Zvezda je ol>- ®ifiln i" a! meni eden. iior U mora ':>'t' tukaj dete, ali Zo ra"10 1>:i P°^akati, da se zvezda " J** gane!" misli drugi. lii( ojdimo pogledat prav k pečino se da vidim pod peči-p ^otlino s streho pred vhodom. °6leit.n 1» :....., - t' L- ^ejta!" in pokaže s prstom pro- kjer se je še vedno zvezda tako prijazno svetlikala. Nekoliko grmovja je zakrivalo votlino, da je niso takoj opazili. Se le ko so prišli prav tik nje, opazijo vhod. "Da, tu je votlina!" Pravi eden. "In nekdo je notri!" Radovedni so skoraj vsi naenkrat stopili pred votlino in pogledali vanjo. Kar so videli jih je presenečilo. Vsi trije so naenkrat obstali v striven ju. Na kupu slame je sedela mlada žena. Na njenem naročju je počivalo ljubko dete. Neka izvanredna krasota je odsevala z obraza te žene in deteta. "Naj je to dete novorojeni kralj judovski, obljubljeni Mesija, zaže-ljeni narodov? Oni, po katerem je celo človeštvo toliko tisočletij tako željno hrepenelo? To detice, tu v tej votlini, na tej slami?" Možje so se molče spogledali. Bili so preveč presenečeni, da bi mogli govorili. Toliko več je pa povedal njihov pogled. Tako daleč priti, s tolikimi težavami, s tolikimi žrtvami — Pa najti samo to revno dete in to žensko? In vendar ali niso vsa prerokovanja pripovedovala, da bo to kralj? Ta otrok, rojen v pastirski votlini, pa kralj? Da razočarani so bili do skrajnosti. Toda vse to je trajalo samo za trenutek. Najstarejši med njimi, ki je veliko, veliko premišljeval o človeku in njega stališču do Boga, veliko premišljeval o pravi velikosti, vzvišenosti človeka, o njegovi revščini na zemlji, ki je bil tudi najbogatejši med njimi in videl toliko gorja, vkljub vsemu bogastvu in vsem častem, katere je vžival, je bil prvi, ki je spoznal skrivnost celega prizora. Ali je kraljevi škrlat, kateri naredi čioveka velikega? Je bogastvo, katero naredi človeka imenitnega? Je zlata krona, katera da kralju kraljevo velikost? Milost božja in pričujočnost velike božanske skrivnosti mu je ogrela srce. V trenutku je razumel vso velikost prizora, stresle so se mu kolena in pokleknil je pred Dete in sklonil globoko svojo glavo! "Da, ti si, o Dete! Tisi! Tisi! Ti si, katerega sem toliko let željno čakal! O bodi pozdravljeno!" je vskliknil. Dete je obrnilo svojo malo glavico proti treni tujcem, in jih pogledalo. O, to je bil pogled božji. Ako je predhodnik veselja poskočil v materinem telesu, ko je prišel v bližino tega velikega Boga, kako bi mogel ostati mož neganjen, ko so se njegove oči srečale s tem božanskim pogledom. Pogled je bil sicer zakrit, kakor s pajčolanom za človeškimi telesnimi očmi, vendar pogled je ! H LILIJA IZ RAJA. * IW^- '^JBimB^_K. + * * * * * * * bil božji, ki je segel v dušo, v srce! Tudi duša ostalih dveh se je ogre-1? in tudi njima so se uklonila kolena, pokleknila sta in uklonil se jima je tilnik in sklonila sta tudi ona dva svojo glavo in pozdravljala no^ vorojenega Kralja. In glej čudo! Nebeška svetloba ji v tem razsvetlila celo votlino, in rajski glasovi. so se oglasili nad hlevčekom: "Slava Bogu na višavah! . . ." "O nebeška luč,, ki boš razsvetli-h zeniijo!" vje vskliknil modri mož, ki je prišel iz daljnih kaldejskih pokrajin! "Bodi pozdravljena! O, veselite se človeška srca, tu je vaš Kralj! Tu je Kralj ljubezni!" In vstal je, ter šel ven iz votline, da bi prinesel v pozdrav svoje darove, katere je prinesel, da mu jih pokloni. "O nebeško Detice! bodi pozdravljeno! Kako sem srečen, da se ti smem pokloniti! Kako sem hrepenel po tem trenutku. In sedaj sem te našel, ki boš razsvetlil človeka v njegovi strašni temi! O, blagor nam, ko bomo zvedeli vse skrivnosti svojega življenja!" Tudi oba ostala sta odšla za njim h karavani, ki je čakala na cesti. Tu je vsak vzel s tovornih živinčet darove, katere je prinesel, da jih bo poklonil novorojenemu Kralju. Bili so to kraljevski darovi, ker so bili prepričani, da bodo našli to Dete v kaki kraljevi palači. Vendar jih sedaj revščina hlevčeka ni prav nič motila, temveč naložili so sužnjem vsak svoje darove in razvrstili so se v slavnostno procesijo k votlini in mu jih nesli ter slovesno poklonili vsak s primernim nagovorom. Mirno je ležalo Detice v naročji presrečne in začudene matere, ki se ni mogla načuditi vsemu temu. Ko so izvršili to svojo dolžnost, ukazali so celemu spremstvu, dA se je utaborilo na ravnimi pred votlino. Hoteli so kolikor največ mogoče časa ostati pri tej presrečni družinici. Toliko so hoteli vprašati in poizve-deti o rojstvu tega Deteta. In tako so cele tri ni prebili pri Zvedeli so natančno, kedo sta bi-11 Jožef in Marija. Vendar niso izvedeli o vseh odlikovanj h božje milosti, katere je sprejemala Marija, kajti v svoji ponižnosti, ni hotela povedati stvari, ki bi bile nasprotne tej čednosti. Vendar izvedeli so dovolj, da so bili še bolj potrjeni v svoji veri v božanstvo Deteta. Vse tri dni so pa marljivo porabili, da so se popolnoma zatopili v vso skrivnost dogodka, katerega so prišli tako daleč iskat, v vse veliko pc slanstvo, katero ima to Dete sedaj na zemlji. Izvedeli so vse tudi o obljubljenem Mesiju, kakor so ga napovedovali judovski preroki v njih knjigah. Tako so preživeli te dni v neprestani molitvi in pogovorih o Bogu in z Bogom. Vsi so bili odločeni, da se sicer vrnejo nazaj vsak v svojo domovino, vendar samo za kratek čas, da uredijo svoje stvari, da se pa v nekoliko letih vrnejo nazaj, ko bo Dete odrastlo, da bodo iz njegovih ust samih culi novi nauk o božjih in človeških skrivnostih. Četrti dan so se mislili vrniti nazaj v Jeruzalem, da bi sporočili kralju Herodu, da so našli to Dete, kakor jim je naročil, da bi ga šel tudi on molit, vsaj kakor jim jc obljubil, ko jim je naročil, naj se vrnejo mu povedat. Toda bilo je sredi te zadnje noči pred slovesom, ko se vsi naenkrat prestrašeni prehude in vsi vstanejo. Zopet so se drug drugemu začu-d li. Kaj je bilo to? Vsi trije so naenkrat vstali in vsi trije so videli drug drugega zamišljenega in prestrašenega. "Kaj si vstal sredi noči tako prestrašen?" vprašal jc prvi svojega najbližnjega soseda, ki sta imela vsak svoj šotor prav tik drup drugega ! "Isto jaz tebe vprašam?" pravi nagovorjeni. "In enako jaz oba vaju vprašam?" si- oglasi tretji. "Imel sem sanje, v katerih sem v'del angelja Gospodovega, ki mi je ukazal, naj se ne vrnemo nazaj k ti ...j., i-----i „„ ,ir)1_ gih skrivnih potih od tod". "Jaz sem imel prav iste sanje!" pravi drugi. "Jaz tudi", dostavi tretji. "Tu je govoril Bog! To mora nekaj pomeniti!" "Da, to niso bile navadne sanje, ker sem videl vse tako živo, kakor bi se godilo sedajle!" "In pa vsi trije smo imeli ob istem času enake sanje!" "Da, to je svarilo božje! Tu je božji ukaz''. "Vendar ali nismo obljubili kralji Herodu, da se vrnemo in mu bomo sporočili, kaj smo našli?" "Da, kaj bo rekel, ako nas ne bo nazaj? Imel nas bo za sleparje!" "Da, sprejel nas je tako ljubeznji-vi, in nam pomagal najti to Dete!" "Čudno, zakaj ne smemo iti nazaj k njemu?" "V resnici čudno!" "Vendar, tu je očividno božji u-kaz, o tem ne moremo prav nič dvomiti!'" "Prav imaš! Tako je! Zato ne kaže druzega, kakor prepustiti vse Bogu in spolniti, kar nam je Gospod i.kazal!" In tako so sklenili sredi noči, da je najbolje, da se na vse zgodaj, predno se naredi dan, odpravijo od t.id, da nihče ne bo vedel, katero pot so ubrali. Ako bi teraj kralj poizvedoval, kedaj so odšli in katero pot, da jih nihče v okolici mesta Betle-hema ne bo videl, kajti v tem čas« so vzbudili že veliko zanimanje se po celem mestu. Ko so obiskal' mesto jih je tudi vse občudovalo 'n strmelo nad njihovimi oblekami, k' S" bile tako dragocene, da je vs*'1' kdo lahko videl, da so bili to ali kralji, ali pa vsaj silno bogati in i"lC' ivtni možje. "Tudi sveta družinica še spi! 1'redno pa odidem, bi se pa vei'(l;ir rad še enkrat poklonil Detetu — &0' gu in se njegovi materi", je rekc prvi. _ , "Težko jih je buditi v tem čas«' "Vendar ne kaže druzega!" In res je stopil eden pred votl'110 poklical Jožefa. /ariKlen iih ie noslušal ToŽef- ^ "AVE MARIA" 245 so mu povedali, da iz tehtnih uzro-kov, takoj odidejo. Niso mu vsega povedali, vendar namignili so mu, da so bili opomnjeni po angelju božjem in da hočejo poslušati ta o-pomin. Culi so iz ust samega Jožefa, kako je Bog vodil Marijo in Jožefa celi ta čas, od kar sta skupaj. po angelju in jima dajal ukaze od časa do časa, kaj naj naredita. — Jožef je takoj poklical Marijo in tako so še enkrat padli na svoja kolena pred Detetom in ga molili. Slednjič so še poljubili sveto Detice, se poslovili od Marije in Jo- žefa in odšli tiho Po polju mimo mesta dalje proti jugu, dokler ni pot vodila vsacega na svoj dom. Preje so se pa še natančno domenili, kje je kateri doma, in da se hočejo po toliko in toliko letih, ako bodo še živi, vrniti nazaj v Jeruzalem in poizvedeti kako se bo vse rr.zvilo s tem Detetom. Marija jim je povedala, kje je njena hiša v Na-zaretu in kje bodo gotovo izvedeli, kako in kaj bo z Detetom. Težko so se ločili, kajti v tem kratkem času, ko so bili skupaj, so se toliko spoznali drug drugega, da sc se vzljubili in da so dobili vsak drug do druzega silno veliko spoštovanje. Z solzami v očeh so se poslovili in se razšli. * * * Marija ni več zaspala ono jutro. Zatopila se je v molitev in premišljevala v svojem srcu vse, kar se je govorilo te dni o tem Detetu. Zatopila se je v gorečo molitev, ko je njena duša kakor na perotih božje ljubezni vzletela tja k Bogu in molila božjo neskončno usmiljenje in ljubezen. Detice je pa mirno spalo v njenem naročju! Rev. John Smoley -- srebrnomašnik. Več bravcev Ave Marije je izrazilo željo, da bi radi poznali Fathra Smoley-a, ki jim za vsako nedeljo n.\ dom pošlje skrbnega tovariša in svetovavca za nevarna pota življenja, ki je vsem, zlasti pa tistim dobrodošel kažipot, ki posamič ali v manjšem številu žive po raznih krajih širom Amerike, kjer ni slovenskega duhovnika, tedaj tudi ne slovenske božje besede. Vsem tem je Father Smoley s svojim "Nedeljskim tovarišem" zgovoren misijonar, ki jih osamljene in zapuščene varuje pred nevero, krepi v veri, vnema k življenju po veri, ter jih s svojo jedrnato in živahno besedo dviga iz kroga vsakdanjih skrbi v pravo nedeljsko in prazniško razpoloženje, da se jim ne samo telo, ampak tudi duša v Bogu odpočije. Zato razumemo njih željo, ga poznati, ne samo po jedernatih besedah, ki jili polaga "Nedeljskemu tovarišu" v usto, ampak tudi osebno, ali vsaj po podobi. A ne le, da vstre-žcmo njih želji, ga jim danes predstavljamo, temveč tudi, da damo duška svoji hvaležnosti. Father Smoley je požrtvovaven sotrudnik našega lista. Njegovi spisi, posebno še "Nedeljski tovariš" je veliko pripomogel k razširjenju in ugledu Ave Marije. Rev. Ksaverij Meško nam J«' pred nekaj časom pisal, da je po H. B. Rev. John Smoley—srebrnomašnik. sj lošni sodbi "Tovariš" mej najboljšim, kar objavlja letos Ave Maria. — On je eden tistih redkih sotrud-n:kov, ki jih ni treba nikoli čakati ali dregati za rokopise. Mejtem ko razun tekočih naslovov še nimamo mcesar pripravljenega za naslednjo številko, imamo "Nedeljskega tovariša" že do konca tega letnika, lepo na stroj pisanega, pri rokah. Da, kakor čujemo, ga nam bo v kratkem že za celo prihodnje leto poslal. Uredništvo najbolje ve, koliko je to vredno. Pa ne mislite, da ga kak n.asten honorar, plačilo, k temu priganja. Starokrajski "bohlonaj" je njegovo plačilo, kakor vseh, ki pišemo Ave Marijo. Radi tega se spodobi, da se ona vsaj hvaležno spominja svojih požrtvovavnih so-tudnikov, če jih že plačati ne more. Pa še en vzrok imamo, da ravno zdaj predstavljamo Fathra Smoley-a ni.šini bravcem. Pred kratkim je ob-1 ■njn.l svoj srebrni mašniški jubilej. Z izbranim programom so 19. jul. proslavile njegove dobre nemške ov-čice, ki jih pase gori v mestecu Zee-land, N. Dak., ta slavnostni dan. — Mej prijatelji, ki so se ta lep, spominov bogat dan, zbrali okrog jubilanta, da se z njim povesele, ni bilo zastopnika Ave Marije, da bi mu v njenem imenu častital. Predaleč je. /Zato naj mu sama tem potem, tako v svojem, kakor v imenu svojih hvaležnih bravcev, prav prisrčno častita k srebrnemu mašniškemu jubileju. Njena in vseh njenih bravcev želja in prošnja k Mariji je: Bog mu daj učakati zlatega! 1'repričani smo, da g. srebrnomašnik gotovo ne bo zameril, če mu Povemo kar naravnost, da je pri tej želji kroga Ave Marije malo samo-ljubja zraven. On bi rad, da bi g. srebrnomašniški jubilant obhajal tu-ct; svoj srebrni in če mogoče še zlati sotrudniški jubilej pri Ave Mariji. Fiat! Fiat!—Zgodi se! Zgodi se! Ave Mariji bi se lahko očitala nehvaležnost, ako bi tiho šla preko groba škofa Koudelke. Če bi bil on samo duša vsega katoliškega življa mej našimi brati Čehoslovaki, kar je bil nedvomno, bi nabožen list, katerega namen je zasledovati in širiti napredek katoliške misli vsepovsod, ne smel nem stati ob njegovem grobu. A Ave Maria ima Še drug poseben vzrok, da mu vsadi plavooko spo-ninčico na grob. Ko bi ne bilo Koudelke, bi bržkone ne bilo Ave Marije. On je bil, ki je kot dolgoletni župnik in pozneje pomožni škof cle-velandski ter izkušen misijonar, na lastne oči videl, kako potrebni so Slovenci misijonarjev, rešiteljev iz valov rdečega morja, ki so jih vedno bolj zagrinjali. Od njega je izšel poziv na Fathra Kazimirja, naj pride v Ameriko in se posveti temu vzvišenemu poklici! Res mu je sledil. A kmalu je spoznal, da je žetev prevelika, kar niu je navdahnilo misel, vstanoviti tiskanega apostola, ki lahko istočasno tnisijonari po vseh naselbinah. Tako je zagledala beli dan Ave Ma-tia, ki je danes dobra in dobrodošla zi.anka vse katoliško misleče slovenske Amerike. Potem takem lahko rečemo, da je Ave Maria vnukinja škofa Koudelke. Rad jo je imel, bral, podpiral spodbujal njenega o-četa in urednika, ko so se pojavile razne težave, naj mu ne klone gla- | JOŽEF MARIJA KOUDELKA, apostoljski H. B. va Da, vzroka dovolj za mal, hvaležen spominek na njegov grob. Rajni škof je bil rojen Čeh. Komaj trinajstletni dečko je prišel s svojimi stariši v Ameriko in se z njimi nastanil v Wisconsinu na farmi. Šolal se je v kolegiju sv. Frančiška pri Milwaukee. Da mu šola ni delala preglavic, priča to, ker je pred zadostno starostjo končal vse svoje, z;t duhovnika potrebne študije. Leta 1874. je bil posvečen za dijako-nn in do zadostne starosti za maš-niško posvečenje, ki je je mogel prejeti šele naslednje leto, poslan za duhovnega pomočnika k sv. Prokopu ^ Cleveland. L 1882. je odšel za kratko dobo v St. Louis, kjer je spretno urejeval češki katoliški list "Hlas". Potem se je vrnil v Cleveland in bil dolgih 28 let župnik pri sv. Mihaelu na West Side, kjer je pozidal krasno šolo in cerkev, ter sploh tako lepo vredil župnijo, da je veljala za najvzornejšo v cleveland-ski škofiji. Kot cfobri o-če je bil svojim župlja-nom in oni, kar jih ni bil° popolnoma zgubljenih, njegovi ljubeči otroci. Saj jim je pa tudi Pot v cerkev, bi dejal, z rožicami posipal, kakor nihče. Nje* gov izredni umetniški čut — bil je priznan slikar — mu je veliko pripomogel, da je znal za razne slovesnosti cerkev in bogoslužje posebno privlačno narediti. Kdor je enkrat videl škof. žive slike njegovih jaslic, ki jih je vedno sam v velikem štilu priredil, tistemu se je morala mogočno zopet oglasiti morda le še zamolklo doneča struna, k' mu je nekaj z angeljci tako sladk0 pela ob jaslicah, ter mu buditi hre' ptnenje po tistih srečnih, nedolžnih' z vero prepletenih dneh. Tedanji škof Horstman, je km11' !u spoznal apostolj-sko gorečnost >" druge njegove vrline, ter ga visok0 čislal. Bil je nekaki generalni vik;1' lij za Slovane, pozneje pa pomoz'1' škof. Kot takemu mu je izroC marsikateri težaven zapletljaj v re š'tev, ki se ga je on z apostoljs*0 prostodušnostjo lotil, a ker brez z" dr,stilih diplomatičnih popri jeffioy si je nakopal 11a vrat več nasproti1 u AVE MARIA" kov, ki so ga po Horstmanovi'smrti spodrinili iz Clevelanda za pomožnega škofa v Milwaukee. Od tam je prišel za škofa v Superior. Škofija Superior je ena tistih, v katerih je dosti aPostoljskega dela, a mora škof tudi živeti po apostolj-sko, ne po knežje, ker mu to ne nese. Rajnemu škofu je v gmotnem oziru tem trje šlo, ker mu njegovo apostoljsko srce ni dalo miru, dokler ni sezidal toliko potrebne sirotišnice, v kateri ima prostora kakih tri sto sirot. Tak zavod stane denarja. Pa če ga je kje vzeti, je že še. S praznimi rokami se lotiti takega dela, kakor je to storil Kou-delka, to pa ni šala. S praznimi rokami se lotijo tacega dela le možje z vero, ki gore prestavlja, kakor turški škof sv. Gregor, kateremu se je gora umaknila, da je mogel zidati cerkev. In škof Koudelka je imel tako vero. Zato je delo tudi srečno izvršil. Seveda je moral prosjačiti in prosjačiti, ter kot navaden ini-SlJ°nar hoditi od župnije do župnije svojega naroda in dajati misijo-,;c, da je spravil potreben denar skupaj. Menda je ni čehoslovaške žup-nije v Združenih državah, kjer bi °n ne bil imel misijona. Na leto J'h je imel od dvajset do trideset. Za to je bil kakor rojen. Če je v Bogu odtujenem srcu le kaka struna pefa, naj je bila to tudi samo dobra volja, on jo je znal najti, naviti m tako spretno udariti na njo, da St: je v dotičnem srcu kmalu oglasila ubrana harmonija veselo oznanjajoč dan vstajenja iz grešnega spanja. Bolj kot škofa Koudelko bo ra-tega zlasti čehoslovaško ljudstvo pogrešalo misijonarja Koudelko. Utrujenega od misijonskega dela ln težkega škofovskega bremena, ga J(; oslabelost zadnje čase večkrat po-f zila na bolniško posteljo. Ponov-li(' smo ga našim bravcem kot nemarno bolnega priporočili v molitev, vakor da bi se smrt pomišljala pre-trgati nit življenja možu, kakoršne-** Je čehoslovaško ljudstvo še tako Z1V() potrebno. Toda vedeli smo mi 111 vedel je on, da ne bo dolgo, ko bosta v zadnjem boju spoprijela s smrtjo, v katerem bo moral kakor vsak podleči, kar se je 19. julija zgodilo. Svetniško je bilo njegovo življenje, svetniška je bila tudi njegovi.. smrt. Ko je slutil, da gre to pot ztres, je napravil svoj testament. — Marsikateri, dolarjev lačen in žejen, si morda pri besedi testament na tihem želi biti glavni njegov dedič. Jaz tudi, a ne v smislu dolarske ded-ščine, kajti njegov testament je apo-stojski, kakor je bilo celo življenje. Za glavnega dediča je postavil Boga, ker ni imel druzega kot zaslug bogato dušo. Takole se glasi. Čutim, da pešajo moje moči. Ali je to predopomin bližajoče se smrti? O jaz pozdravljam smrt kot svojo najboljšo prijateljico, ki me bo rešila iz te doline solza in mi bo odprla vrata večne blaženosti! O smrt, moja prijateljica, pozdravljam te! Ti si mi dobrodošla! Želim, da naj bo moj pogreb kolikor najbolj mogoče priprost, brez dragocene rakve in brez svetnega pompa. Umrjem kot reven grešnik in si želim samo milosti božje. Veselega srca odpustim vsem, ki mislijo, da so me razžalili in ponižno jih prosim, katere sem morda jaz razžalil, naj mi oni odpuste! Naj mi bo Bog usmiljen! Zahvaljujem se duhovnikom svoje škofije za vso njihovo ljubeznji-\ost, spoštovanje in zvestobo, kate-10 so mi skazovali. Upam, da bodo ostali zvesti in pobožni duhovniki do svoje smrtne ure, "non querentes quae sua sunt, sed quae Jesu Chri-sti", da bodo ljubili vboštvo, prezirali denar in posebno, da se bodo ogibali ozkosrčnega nacijonalistiške-ga duha, radi katerega se mej duhovniki tolikrat greši zoper ljubezen do bližnjega in ki toliko škoduje Cerkvi. Jaz sem veliko trpel radi njega, toda ne nosim mržnje do nikogar. Odpuščani vsem jz celega srca, kakor upam, da bo Bog odpustil meni. Zahvalim se vsem mnogoštevilnim duhovnim prijateljem izven moje škofije, ki so mi Pomagali z masnimi intencijami, da sem mogel podpirati revne duhovnike, posebno 247 pa zavod krščanega usmiljena, sirotišnico Sv. Jožefa. Dobre sestre, ki so mi bile v tako veliko pomoč, se me bodo gotovo, to dobro vem, tudi nadalje spominjale v svojih molitvah. Njih molitve so bile moja moč v življenju, gotovo bodo moja pomoč tudi v večnosti. In zdaj še ljubčeki moji, ljubče-ki Srca Jezusovega, moje sirote, kako jih ljubim! Za nje in za njih dobro bi žrtvoval svoje življenje! Dragi in ljubljeni otroci, molite za me, posebno pri daritvi svete maše in darujte za me pogosto, kakor pogosto le morete, sveto obhajilo. Bog bo gotovo usmiljen meni ubogemu grešniku radi teh Vaših nedolžnih molitev. Skozi celo večnost bom hvalil Boga, za dar prave svete vere! Poveličeval bom njegovo usmiljenje na vekomaj. . Pridigal sem o božjih resnicah po vseh Združenih državah, posebno mej slovanskimi ljudstvi na vsho-du. Odkar sem postal škof, dal sem nad sto sv. misijonov Poleg dela v svoji, škofiji. Po teh jnisijonih sem spravil z Bogom tisoče, jih osrečil in jih pripravil za večno srečo v nebesih. Molitve teh spreobrnjenih grešnikov bodo gotovo prosile za me pred prestolom mojega Boga. Moje telo naj bo pokopano v Clevelandu na Marijinem pokopališču, med župljani župnij svetega Prokopa in Sv. Mihaela, pod zeleno rušo, kjer počivajo tudi moji stariši. Zaupam v neskončno usmiljenje Jezusovo, o katerem sem pri svojih misijonih sto in stokrat pridigal, ko sem skušal srca grešnikov z zaupanjem in ljubeznijo napolniti. Zaupam v Kri božjega Zveličarja, ki jo je prelil zame na Kalvariji in kateremu sem posvetil svoje življenje. Naj opere vse moje grehe. O, sveti Jožef, moj patron, kate-r.ega ime sem dobil pri sv. krstu, moj najboljši oče in varili, pomagaj mi na težki poti v večnost k mojemu Jezusu. JOŽEF MARIJA KOUDELKA, TVOJ NEDELJSKI TOYARIS. Piše Rev. J. C. Smoley. TRINAJSTA NEDELJA PO BIN-KOŠTIH. Vstani, pojdi, ker tvoja vera ti je pomagala. —Luk. 17, 19. Kristusu Gospodu je prišlo nasproti deset gobavih mož, ki so povzdignili svoj glas, rekoč: "Jezus, učenik, usmili se nas!" In ko jih je zagledal, je rekel: "Pojdite in pokažite se duhovnom!" In prigo-clilo se je, ko so šli, da so bili očiščeni. Eden pa izmed njih, ko je videl, da je očiščen, se je vrnil in z .močnim glasom hvalil Boga; padel je pred Jezusove noge in gaT zahvali!. Gospod je britko pripomnil, da se je prišel samo eden zahvalit za ozdravljenje in rekel ozdravljenemu: "Vstani, pojdi, ker tvoja vera t:. je pomagala". • Dragi moji! Kako važne so te besede: "Tvoja vera ti je Pomagala". Ni bilo to prvikrat, da je Kristus to rekel. Ko ga je pri Jerihi prosil slepec: "Jezus, Sin Davidov, usmili se me!", ga je ukazal Gospod pripeljati k sebi in ga vprašal: "Kaj hočeš, da ti storim?" In slepec je rekel: "Gospod, da vidim". In Gospod je rekel: "Izpreglej! Tvoja vera ti je pomagala". Ko se je zatekla k njemu žena, ki je trpela na krvotoku dvanajst let, in se dotaknila roba njegovega oblačila, se je obrnil k nji in rekel: "Zaupaj hči, tvoja vera te je ozdravila!" In žena je ozdravela od tiste ure. Čemu je Pač Kristus pri takih pri-V žnostih vedno rekel: Tvoja vera I i je pomagala? Njegov namen je jasen : hotel je pokazati, s čim so bolniki zadobili zdravje, namreč z vero v Kristusa. "Vera ti je pomagala". Prijatelji, te Kristusove besede še niso prišle ob veljavo. Vera v Kristusa nas še vedno ozdravlja in vodi k večnemu življenju. Vera v Kristusa ozdravlja naše misli, ozdravlja naše srce in nas vodi k večnemu življenju. 1.—Vera v Kristusa ozdravlja naše misli. Človek je bitje, ki misli. Neizogibno se naše misli vedno obračajo k vprašanju: Kaj sem? Odkod sem? Kam grem? Na pokopališču v mestu Bazel, Švica, je nagroben kamen z napisom: "Quis es? Ouis eris?" Kdo si? Kdo boš? — In na ta vprašanja hoče imeti človek natančen, jasen odgovor. Vsakdo hoče vedeti, kaj je in kam gre. To mu je treba vedeti, da po tem vravna svoje življenje. Kje naj dobimo na to jasen odgovor? Razne odgovore nam daje svet in njegovi učenjaki, a napačne. Pra-t\ odgovor na vsa ta vprašanja nam dr.je edino le Kristus: "Spreglej, tvoja vera ti je pomagala!" Prijatelj, ki se daš voditi v teh tako važnih vprašanjih od goljufivega sveta, i tebi kliče Gospod: "Spreglej!" — kristova vera je luč, ki nam razsvetljuje naše misli. "Tvoja vera ti je pomagala!" Blagor mu, kdor ima Kristovo vero: "Kdorkoli hodi za menoj, ne hodi po temi". (Jan. 8, 12.) Dragi moj, to je prvi učinek Kristusove vere: ozdravlja misel. Zato je sv. Avguštin, ki je tako dolgo blodil v zmotah, tako goreče zahvaljeval Boga, ko je našel pravo vero: "Ti si me poklical, pravi, tvoja beseda: Naj bode svetloba, je močno zadonela na uho mojega srci. in postalo je svetlo; izginila je tema, ki je zastirala moje oči; uzrl sem tvojo luč in spoznal tvoj glas in rekel sem: Resnično, o Gospod, s: ti moj Bog, ki si me pripeljal iz teme smrti k čudežni tvoji luči. I1" sočera ti hvala, o Gospod!" 2.—Vera v Krista ozdravlja naše srce. Naše srce je polno strasti in hudih nagnjenj; srce radi teh strasti boleha. Kdo bo ukrotil te strasti, kdo pomiril to nemirno srce? Edino le vera v Krista! "(Zaupaj, sin-zaupaj, hči, tvoja vera te je ozdra' vila!" Vsaj nas uči skušnja, kain pripeljejo strasti človeka, ki liiiu1 vere. To vidimo pri posamezne"1 človeku, isto vidimo pri celih n3* rodili. Ji Pri posameznem človeku : Kdor nima vere, se ne bo ustrašil liobc nega zločina. Kaj se briga za sve1' ne postave! Če nima vere, zmože" je vsakega zločina. Človek brez v£" re je kakor zver. In kar vidimo pri posameznem čl° veku, to lahko opažamo pri celih 11 "i rodili. Vzemimo n. pr. francoski revolucijo, vzemimo revolucijo f Rusiji. Cerkve opustošene in zf". šene, sv. hostije teptane z noga"1 itd. Da, srce narodov je bolno! kje imamo zdravilo za to boleze" Edino le v Kristusovi veri! In '' gor mu, kdor ima to vero! Pris"j jo k Kristusu Marija Magdalena. , srcem polnim strasti. Dokler ni p j znala Krista, je živela v preliti. ^ if ga je pa spoznala in verovala v "J ga, je padla pred njega in ga P^, sila odpuščanja. I11 Kristus j1 ^ rekel: "Odpuščeni so tj tvoji tvoja vera te je ozdravila, poJ-(H miru !" In od tega časa je bilo MM dalenino srce ozdravljeno stras'1, tC 3.—Vera v Kristusa nam daje v 110 življenje. Povedal nam je to Kristus j ta Gospod, ki je mnoge vzbii'11^ ž:vljenju, ki je sam od mrtvih "Jaz sem vstajenje in življenje. "AVE MARIA" ______________ _L veruje v mene, bo živel, dasiravno umrje". (Jan. 11, 25.) "Kdor veruje v Sina, ima večno življenje, kdor pa je neveren Sinu, ne bo videl življenja, ampak jeza božja o-stane na njem". (Jan. 3, 36.) Edina vrata k večnemu življenju so: vera v Krista! " Kdor ne veruje, bo pogubljen", pravi Gospod sam. Biti mora seveda živa vera, združena s čistim srcem in dobrimi deli. Drugih vrat v večno življenje ni! Učenjaka, vernega katolika, so v neki družbi napadali, češ kako je mogoče vse verovati, kar cerkev uči, n pr. da je Kristus pričujoč pod podobo kruha v sv. Rešnjem Telesu, ča je Bog povsod pričujoč itd. In učenjak jim je odgovoril: "Gospodje, upam, da pridem enkrat v nebesa ; toda to ni mogoče skozi vrata, na katerih je napisano: Kako j . to mogoče, marveč skozi vrata, na katerih je napis: Credo! Verujem ! Verujem, kar je Bog razodel, in njegova beseda pri meni ve-lj: več, kakor vse trditve in modrosti učenjakov". Dober odgovor, kaj ne? Vrata v večno življenje imajo napis: Credo! Verujem! To torej nam daje Kristusova vera: ozdravlja naše misli, naša srca m nam daje večno življenje. Držimo se Kristusovih naukov, ohranimo si ta najdražji zaklad, ki ga imamo; na koncu našega življenja bodo potem i nam veljale besede Gospode >vc: Zaupaj sin, tvoja vera ti je pomagala. Amen. ŠTIRINAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH Iščite torej najprej božje kraljestvo in njegovo pravico. —Mat. 6, 33. V današnjem evangeliju nam Gospod jasno pove, kaj je naš poklic n;i tem svetu, v čem moramo iska-t' svojo srečo: "Iščite torej najprej božje kraljestvo in njegovo pravico", pravi. Seveda nam je potreba ' rane, potreba nam je obleke; zato J'- pa Bog rekel že Adamu v raju: V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh", to je: Z delom si boš siužil kruh; zato je ukazal Gospod, da bomo morali moliti za vsakdanji kruh: "Daj nam danes naš vsakdanji kruh!" Toda, da bi izključno skrbeli za te stvari in pri tem pozabili na naš pravi poklic, bi bilo napačno, samo radi jedi in obleke nismo vstvarjeni, naš poklic je vzviše-nejši! "Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico", pravi Gospod. — Gorje mu, kdor tega božjega kraljestva in njegove pravice ne bo našel : Na veke bo pogubljen ! Nastane sedaj važno vprašanja: Kako in v čem iskati božje kraljestvo? Je li morda potreba, da gremo v puščavo in tam v samoti, v premišljevanju in v postih preživimo svoje življenje, kakor so to delali Pu-ščavniki? Je morda potreba, da vstopimo v kak red in v kakem samostanu, ločeni od sveta, opravljamo redovne pobožnosti in službe napram bližnjemu, kakor so to delali in delajo redovniki in redovnice? Je potreba, da gremo med pogane in jim oznanjamo Kristovo vero, kakor so to delali apostoli in dela še dandanes nešteto število misijonarjev? Jc morda potreba umreti mučeniške smrti za Krista in njegov nauk? Dragi moji! Vsega tega ni potreba. Na ta način nam ni treba iskati božjega kraljestva. Kraljestvo božje je nam veliko bližje; Kristus Gospod je sam rekel pri priložnosti: "Glejte, kraljestvo božje je med vami". (Luk. 17, 21.) Kje naj torej iščemo božje kraljestvo? Odgovor je prav kratek: Vsak naj je išče v svojem poklicu, v svojem stanu. To zahteva Bog od nas i;i nič druzega. Glejte, Bog je postavil razne stanove: vladarje in podložne, deloda-jr.vce in delavce, kmeta in obrtnika, duhovni in svetni stan. In vsakemu stanu je naložil posebne dolžnosti in od vsakega zahteva, da te dolžnosti vestno izpolnjuje. Vladar \ svojem vladarstvu, podložnik v pokorščini, duhoven v svojem sta- nu, stariši v vzgoji svojih otrok itd. Ozrimo se na svetnike — v prvi vrsti na krono vseh svetnikov Kristusa Gospoda samega, kako je on izpolnjeval svoje dolžnosti. Bil je Bog, a razun tega istočasno Sin človeka, sin device Marije — in kot sin ji je bil pokoren, in to v vsakem ozi-ru. Evangelij nam pove: "In jima je bil pokoren". Rojen v judovski zemlji szpolnjeval je tudi judovski zakon : praznoval judovske praznike, judovsko "velikonočno jag-nje". In tako svetniki! Sveti kralji so postali svetniki, ker so vestno izpolnjevali vladarske dolžnosti; sv. matere, ker so izpolnjevale materinske dolžnosti, kratko vsak je našel božje kraljestvo v svojem stanu. Napačno ravna ta, ki se vedno o-zira po drugih stanovih in misli, da bi mu bilo v tem ali drugem stanu ložje priti v nebesa, pri tem pa popolnoma pozablja na dolžno'sti svojega lastnega stanu. "Kraljestvo božje je med vami", kliče Gospod. Vsak naj torej išče božje kraljestvo v vestnem spolnjevanju dolžnosti svojega lastnega stanu! Da je temu tako, vidimo iz tega, ker je Bog vsakemu posameznemu stanu podelil svoje milosti. Vladarjem daje modrost, da bi modro vladali; podložnim, da bi bili pokorni; starišem, da bi v strahu božjem vzgajali svoje otroke; duhovnom, da bi svoje stanovske dolžnosti vestno izpolnjevali itd. To je označil Gospod sam v priliki o talentih: "Človek, ki se je odpravljal na tuje, je sklical svoje hlapce in jim je izročil vse svoje premoženje. In je dal enemu pet talentov, drugemu pa dva, tretjemu pa enega, vsakemu po njegovi zmožnosti", in je ukazal, da bi z njimi kupčevali. (Mat. 25, 14 seq.) To označuje apostel Pavel v listu do Rimljanov: "Bratje! Po milosti, ki nam je dana, imamo raznotere darove: kdor ima dar proro-kovanja, prorokuj po meri vere; kdor ima službo, bodi v službi; kdor ima dar učenja, v učenju, dar opo-n injevanja, v opominjevanju; kdoi j t: predstojnik, bodi predstojnik s skrbjo". Kakor ima pri človeškem telesu vsak ud svoj poseben namen; oko, da bi videlo, uho, da bi slišalo, jezik, da govori — ravno tako daje Bog ljudem raznovrstne milosti v njihovem poklicu. Kdor pa išče božje kraljestvo izvan svojega poklica, goljufa samega sebe: zanemarja milost' svojega poklica, milosti za drug poklic pa od Boga nima. Dragi moji! Imejte to-le vedno v mislih: V svojem poklicu išči božje kraljestvo! Si oče, si mati, glej, da boš dober oče, da boš skrb- jS na mati! Si sin, si hči, bodi poslušen sin, pokorna hči svojim stari-šem! Si gospodar, bodi vesten v svojem gospodarstvu! Na ta način iščite božje kraljestvo in njegovo pravico. Vse drugo, česar potrebujete, vam bo gotovo dodano. Amen. Pozdravljeni naši Marijini romarji! Dne 14. avgusta se bo zbralo večji število slovenskih romarjev pri Mariji Tolažnici žalostnih na sloveči božji poti v Carey, O. Zadnja številka je šla prehitro v tisek, da bi bili mogli tudi v našem listu poagitirati za to romanje. Vso |o dolžnost je izvršil list "Edinost", kateremu čast in priznanje za to! Mi se veselimo tega dogodka in nt še slovenske Marijine častilce prav iskreno in prisrčno pozdravljamo ter jim pošiljamo tja k Mariji naše iskrene in prisrčne pozdrave. Vsi, ki se bodo zdaj prvič v zgodovini ameriških Slovencev, skupno poklonili svoji nebeški Materi in Kraljici, in s tem javno priznali svojo sveto vero, svojo slovensko ljubezen do Marije, so naročniki in navdušeni sotrudniki našega lista. Zato smo ponosni na nje! Bratje in sestre, mi Vam častita-mo k temu vašemu dnevu, in zaslužite vse naše priznanje in naše častitke. Kako žalostno je po naših slovenskih naselbinah v verskem oziru. — Slabo časopisje je okužilo velik del ameriških Slovencev in jim ukradlo najdražjo svetinjo človeškega srca na zemlji — sveto vero. Vi ste oni junaki, ki se niste dali varati, ki ste se junaško in srčno u-stavljali vsem, naskokom rdečega so-vraga na to svojo svetinjo in ste si jo ohranili do danes. Tisoče bratov okrog Vas ječi v sramotni rdeči sužnosti, oropani te svetinje, prazni na duši, prazni na srcu, prazni tudi na žepu! Vaša vera, vaša ljubezen do Marije je bila močnejša! Krepko ste klubovali vsem viharjem in danes ste pri Materi, kakor še zvesti otroci in se ji klanjate. Čast Vam! Mi Vas pozdravljamo ! O, naj bi bil ta dan začetek nove dobe med nami Slovenci! * * * Da, tako je prav. Ko je rdeče-Mačni sovrag — divji Turek — divjal po naši rodni lepi Slovenski, kam se je skril prestrašen slovenski narod? Ali ne na griččke, v svoje Marijino cerkvice, hišice svoje Matere i,, se od tam boril za svoje življenje in imetje? Ko nas napada drugi — ne sicer rdeče-hlačni — pač pa rdeče-dušm sovrag — naši slovenski verski ja-ničarji, t- slovenski verski odpadniki, je edini kraj kamor moramo turi' mi, še verni Slovenci pribežati in iskati pomoči in varstva — k Mariji! v hišico naše Matere! Zato, bratje in sestre, dvignite tudi v imenu nas vseh, v imenu vseh , katoliških Slovencev po Ameriki svoje srce in sve^e roke proti tro-nu nebeške Matere Marije in jo prosite pomoči in varstva proti tej ra- J stoči nevarnosti rdečega brezverstva-Prosite jo v imenue nas vseh, naj vzbudi mej nami dovolj mož voditeljev, ki se bodo kakor junaški Maka- : bejci postavili na čelo naroda in ga j vodili v odporni boj, v obrambeno vojsko za versko probujo ameriških | Slovencev. * * # Slovenski romarji v Carey, O., 11,1 Vas pozdravljamo! Z MOJIH POTOV V AMERIKO. Rev. Hugo Bren. (Dalje.) m Kar začudil sem se, ko sem videl na cerkvah, pokopališču in drugih javnih pariških poslopjih napis: Li-berte, Egalite, Fraternite, Svoboda, Enakost, Bratstvo. Troje isker, ki so jih francozki revolucionarji pred dobrim stoletjenil vrgli v nezadovoljne ljudske mase, ki so zagorele v en sam revolucionaren plamen, čcgar svit se je videl po celi Evropi. Jaz sem mislil, da so Francozi to revolucionarno kresilo, čegar iskre so zanetile požar, ki jim je uničil kulturne in gmotne pridobitve več stoletij, že zdavnaj izročili zgodovini, če ne celo v njej prelepili, kakor je kronani "brat zakristan", cesar Jožef II. svoj čas redovnikom ukazal, da morajo v svojih redovnih pravilih vsa mesta, kjer je govor o izven države bivajočem vrhovnem predstojniku, prelepiti, kar sc ti, v strahu pred še hujšim, tudi storili. Svoboda, enakost, bratstvo, mag-i-ctične besede, ki vsem ponižanim, zatiranim in tlačenim vzvalove kri, napenjajo mišice in stiskajo pesti proti tistim, pod katerih peto zdihu-jejo. Res očarljive besede, a nič nianj zapeljive, ker imajo tako nasprotujočo si vsebino. Svoboda, e-'•akost, bratstvo so svetinje, ki ima-P na eni strani podobo Kristusovo, na drugi pa vragovo. Le svoboda, enakost, bratstvo s Kristusovo podobo so vzori, vredni žrtev, tudi krivih, saj so Kristusa samega stali vso njegovo dragoceno rešnjo Kri. Svoboda, enakost, bratstvo z vragove podobo je pač vražja in s tem je Povedano vse. In to vražjo svobo-c,° so napisali francozki revolucijo-"arji na svoje prapore. Lepa svoboda, če so v pariški stolnici De Notre Dame, vrgli Marijin kip z velikega altarja in na njegovo mesto postavili kot boginjo prostosti lepo, a moralno propadlo gledališko igralko, ter jo temu primerno častili. S tem so zavrgli pravo in resnično svobodo, do katere vodi le brezmadežno čednostno življenje, ter proglasili prostost strasti, kar vodi v najhujše suženjstvo. Lepa enakost, če so zmagoviti revolucionarji tretjega in četrtega stanu, meščanstva in proletarijata, gospodo, ki je bila dotlej na krmilu spravili še pod krutejšo peto, kakor so prej sami zdihovali. Lazarja postaviti za bogato obloženo mizo, bogatina pa, ki se je doslej mastil ob njej pod n.izo, da drobtine lovi, kakor jih je piej Lazar, to se ne pravi zenačiti, ampak le vloge spremeniti. Neenakost je bila poslej prav tako velika, kot prej ali da se po moderno starokrajsko izrazim, korita se ostala, le koritarji, svinje, so se spremenile. Prej je gospoda proletarca smatrala za nižje bitje, za psa, za katerega se ima bič, ter tu in tam kako obrano kost, da ravno lakote ne pogine, potem je pa proletarstvo gospodo pobijalo kot stekle pse. Lepo bratstvo,, ki preliva bratsko kri kot vodo. In tako so delali francozki revolucijonarji. Po sto in več duhovnikov, redovnikov in civilistov je poživinjena druhal naenkrat mesarsko pobila. Vsak dan, bi dejal, je bila nova stranka na krmilu in zopet so padale glave pripadnikov vče-rajšne stranke, kakor trava pod kos-čevo koso. Pa to jim je postalo nazadnje prezamudno, vsakemu posebej glavo odsekati. Po več sto so jih naenkrat zvezane natrpali na ladjo z vzdigljivim dnem, odpeljali sredi reke, vzdignili dno in jih izročili valovom. Vse pod fir- mo bratstva. Zares čudno, da Francozi, ki se tako samozavestno trkajo na prsi, češ da že stoletja korakajo na čelu kulturnih narodov, po možnosti ne zabrišejo teh sledov in spominov, ki bi jih v zgodovini najnižje kulturnega naroda ne pričakovali. Vsak posamezni iz prirojenega samoljub-ja rad pokrije svoje lumparije, katerih ga je pozneje, ko ga je pamet srečala, sram. Ni mu prav, če jih kdo na novo vlači na dan. Nervozno odkloni pogovor o tem, kar je bilo. Tudi narod bi moral imeti toliko lastne ljubezni, da bi sam ne vzbujal spominov na dneve in dela, ki mu niso v čast. Če jih vendar le, je znamenje, da je še Auguštin i t tistih časov, ko se je še bahal s svojimi grehi. Morebiti bi mi kak Francoz, če bi to bral, rekel, da je moderna Francija obrnila svetinje svobode, enakosti in bratstva, skrila na njih podobo vraga in pokazala podobo Kristusa, katerega svoboda, enakost in bratstvo je zdaj njen vzor. To bi mu prav rad verjel, zlasti ko vidim, da je njegova domovina na potu k svoji materi Cerkvi nazaj in ji je že zopet podala roko v spravo. Toda ti napisi, ki se zdaj bleste vejejo še revolucijonarni, Kristusovi svobodi, enakosti in bratstvu docela nasprotni duh. Francija ima do prave, Kristusove svobode, enakosti in bratstva še dolgo pot, zato lahko počaka z izobešenjem njene firme. One dni, ko sem bil jaz v Parizu, je glorija nad zmago že razzvenela. (Zamolkli Miserere se je vedno glasneje čul. Poljaki so čez glavo bežali pred boljševiki do Varšave, A-merika je bila sita evropskih homa-tij in se je polagoma pripravljala z "AVE MARIA diplomati nazaj čez morje, Nemci so znova začeli dvigati svoje ohole glave, Francozi so imeli pa vso svojo ogromno vojno odškodnino, na katero so toliko zidali, še skoraj k na papirju. Kaj če jim boljševizem ne naredi križa čez njo in jim naprti povrhii še novo vojsko, ki bi je več ne zmogli, zlasti ne brez Amerike, na katero pa niso mogli več računati. Ni čuda, da so bili vsi nervozni, tem bolj, ker se je iz njih armade same, ki so jo pripravljali ne nov pohod proti boljševikom, ču-ic,, da na Poljsko ne pojde noben vojak. Posebno hudi so bili na Wil-sona, zakaj jih je na cedilu pustil, mesto, da bi jim stal ob strani, dokler Nemci ne plačajo zadnjega fe-niga. En bivši francozki vojak mi je ogorčen dejal, da je Wilson največji lump sveta. Mož ni hotel nič vedeti o tem, da bi Nemci Francozom že drugič v Parizu diktirali mu, čt ne bi bilo Wilsona, ki jih je v zadnjem trenutku obvaroval te nesreče in sramote. Hvaležnost narodov, kakor je videti, ni prav nič večja kot posameznih. No, zaenkrat se jim je tudi brez Amerike solnce še pokazalo izza o-b:akov. Srdito, kakor tisti evangelj-ski hlapec, so sami pograbili stepenega Nemca za vrat in ga nahrulili: Plačaj, kar si dolžan, sicer si bomo sami vzeli! Kolikor le mogoče bi ga radi slekli in ostrigli in še na tleh obrcali, da bi se ne mogel zlepa dvigniti, kar kaže, da ima pravo bratstvo mej njimi še slabe korenine. A Nemec je žilav, bolj kot Francoz. Ko se bo prej ali slej vendar zrav- nal, saj petdesetmilijonskega naroda in še čez, se ne da vničiti, potem gorje Francozom. Nemca je že po naravi bclj pest kot srce. Spomini na,. sedanje brce, ki jih, že na tleh ležeč in krvaveč iz tolikih ran, dobiva od njih, mu bodo nest še bolj zjeklenili in stisnili. Ko pride dan osvete bo padalo in padalo po njih, kakor po nakovalu, da bodo iskre švigale na vse strani in vlaki, z milijardami bodo zopet drdrali iz Francije proti Berlinu. Vladna Francija se zaveda tega, zato pridno išče novih prijateljskih zvez, za čas sile. Tudi Jugoslovane hoče vpreči, v kolikor jih že ni, v svoj vojni voz, dasi je to prijateljstvo bolj prijateljstvo sile kot simpatij, bolj orožja kot srca. Francozka javnost se za nas zaenkrat še malo briga. Katoličani so nam, kot bratom po veri, zlasti odkar stojimo v znamenju kulturnega boja, o-brnili malo več pozornosti, drugače pa tudi izobraženi ne vedo veliko o nas. Mnogi, akademično izobraženi, še ne ločijo dobro Čehoslovakije oc' Jugoslavije. O vsem drugem i-lrajo kajpada še manj pojma. Tiste dni, ko sem bil jaz v Parizu je časopisje prineslo kot najnovejše iz Jugoslavije vest, da so morale jugo-s'ovanske čete zapustiti Celovec. V resnici so ga pa zapustile že pred več meseci. Takrat je šlo le za izpraznitev Koroške po slabo vspelem plebiscitu. Tega našega nepoznanja v zunanjem svetu smo večinoma s-'-mi krivi. Preveč balkanski smo še vsi skupaj. Ne znamo še vpreči inozemske časnikarske propagande v svoj narodni in državni voz. Le naši škandali gredo okoli sveta, mej-tem ko ostanejo svetle poteze v narodnih, oziroma državnih mejah. —■ Veliko inozemsko časopisje, ki lisi varja in vzdržuje javno mnenje znanje bi morali o vseh narodnih zadevah, ki interesirajo mejnarodno javnost, brez malenkostnih notra-njih otročarij, stalno informirati, pa nas bodo kmalu bolje poznali tet vpoštevali, če bodo videli, da nismo kaki balkanski divjaki. Katoličani kakor rečeno nas ko| katoličane bolje poznajo in se intei resirajo za nas. Vidi se jim pa, da se tudi boje za nas. Z neko bojaznijo sprašujejo, nam ne bo li ta zveza s pravoslavnimi kot katoličanom v škodo. Kdor jim pravi, da ne, m" r.ič kaj ne verjamejo. Po poznejši!1 vesteh o kulturnem boju in podobnem najbrž še manj. Če pomislim0' ('a je vsa Francozka katoliška in dJ ho katolicizem, kakor se pri katolis' l.em preporodu, ki je v razvoju ka-že. v doglednem času zelo vplival n» njih odnošaje do drugih narodoV' potem lahko sprevidimo, kako sle-p?, je jugoslovanska vlada, ki sil' versko vprašanje, na, za katoličan' skrajno žaljiv način, v ospredje. ' Ona je, ki se igra z ugledom drz|' vr- v zunanjem svetu, bolj kot v>' drugi, ki jih po svojih špijonih s1 izven državnih mej zasleduje. Z'" l' ->a če hoče izslediti tatu svoje® I'f'cda. ki v zunanjem svetu tako W t o pada kot barometer pred nevif to, naj ga išče doma, mej možt* postave, ki najbolj kriče: Primi* ga! OČE same besede vžigajo mlada sr-c,l> kakor okrogla muzika mlade pe-Kdo je prvi, ki je navdušen za ll0ve ideje, nove misli, nove vzore, 'esnično ali le navidezno vzvišene? "adina. V njenih srcih najdejo ''vi in najmogočnejši odmev. Mla-srca so kakor vrtnarjeve gredice, 'iterini po dolgi zimi prvim zaupa Cr>ie novega življenja in na katerih . 'ni'ad najprej oprezno pomoli svo-zeleno glavico na dan. Če hočeš, "' se bo kaka vest hitro raznesla, Povej ženskam. Ako pa želiš jav-n°st za kaj novega navdušiti povej "d.idini. One bodo s svojim: Ali veš, hitro poskrbele, da bo vcli-?-von zapel, ta bo kmalu v spre-<,('11 hodila ]>o mestu in do liripa-"st' klicala: Živijo! Stari njene-kipečega navdušenja sicer ne aniejo tako resno kot sama, a ne-MJ se jih pa le prime. Mej mladi-" 'grajočimi se muckami se šc sta-:i n,alo poigra. °da naš pregovor pravi, da be- Jl''1. Sam° mičejo, zgledi pa vlečejo. . 0ce reči, da ima zgled na vse, zla- ^ Pa na mladino še večji vpliv. j"aJ zgled ni druzega, kot vresniče- a> vtelešena ideja, misel,, vzor. Na- ^';Vno je, da kot tak in taka člove- .'>0'j vleče k posnemanju, ker mu Klice • <*• . • c" • e ta- zakaj ne ti? I o mu "Je Pogum in mu šepeta: Pojdimo H. B. za njim! Zgledi so že mnogim dali orlovske peruti in polet, ki so se prej Scinim sebi zdeli kot stare koklje, ki le po tleh prav pridno brskajo. Sv. Ignacij Lojolanski si je gotovo že kot lahkomišljen vojak večkrat mislil, da tako življenje ni vredno življenja. A manjkalo mu je moralne moči, da bi se dvignil. Svetniški vzori, katerih življenje je kot ranjenec prebiral, so ga spodbodli k posnemanju. Ni prej miroval, dokler jih ni na sebi vpodobil in marsikaterega njih v popolnosti nadkrilil.— Sv. Auguštin je dolgo kolebal mej Bogom in svetom. Pretresljivo je brati njegov notranji boj, kakor ga ram sam opisuje. V to njegovo dušno noč so posijale svitle svetniške zvezde ob lojih žarni luči je prišel do sklepa: Če ti, zakaj ne jaz? In iz prejšnega metulja Avrelija Avguština, ki je dotlej tako pridno obletaval razne, navidezno lepe, v resnici pa strupene cvetlice, je postal orel, ki se je tako visoko dvignil nad vse zemsko, da ga noben prah ni cicsegel. Frančišek Šaleški, kj ga ,ie bilo pri vsej njegovi idealnosti n^" kdaj prav malo za en krajcar, je ob razglašen j u Frančiška Ksaveria za svetnika vskliknil: To je tretji sveti Frančišek, jaz hočem biti četrti. Postal je, tako mil in tako dober, kakor vzor vseli svetih Frančiškov, Frančišek Serafinski. Tako magnetično moč ima zgled na odraščene, ki so dobre svete volje. Raje večjo kot manjšo ima na mladino, da ima le koga, ki ji ga primerno pred oči postavi in jo zna vneti zanj, kar ni tako težko, če se zadosti zgodaj začne. Saj nepokvarjena mladina tako planiti za vse lepo in vzvišeno. Treba ji je le kolikor mogoče kakor pravimo konkreten, določen, viden cilj pred oči postaviti in z njim ji začrtati smer, v kateri naj se njeno prekipevajoče navdušenje razvija, ter io ohraniti pri dobri, stanovitni volji, ki pri njej prerada klone in omahne. Ničesar pa tega njenega navdušenja za vzore in volje stremiti za njimi bolj ne vbija in jo mesto navzgor, navzdol vleče, kot slabi zgledi, ki jih gleda okrog sebe, zlasti še tistih, do katerih drugače s spoštovanjem; zre kot svoje kažipote življenja. To so v prvi vrsti stariši in kar se fantov liče posebno oče. Oče je sinu prvi vzor, ki ga ima vedno pred očmi. S spoštovanjem zre nanj kot prvo avktoriteto, glavo družine, ki se ji udano klanja tu-d' mati. Njegove možke lastnosti, moč telesa in volje mu imponirajo. Strah ima pred njim, sinovski strah, zdužen z ljubeznijo, ki mu obenem neti hrepenenje po istih lastnostih. A on tudi ve, da to še ni cel človek, ki ima močne mišice in jekleno voljo. Šola, cerkev, društvo so mu postavili pred oči še drug lepši in vzvišenejši vzor človeka, dobrega kristjana in katoličana, za katerim stremiti in ga kolikor mogoče v sebi vpodobiti je njegova prva in najsvetejša dolžnost. Če sin vidi, da oče ni le v moči telesa in duha, ampak tudi v popolnosti življenja daleč p; ed njim, se mu to zdi sicer naravno, saj je veliko starejši od njega, vendar ta zgled mogočno vpliva nanj in ga vleče za tem živim vzorom, veliko bolj vleče, kot za onimi, ki jim jih cerkev, šola, društvo z mrtvo besedo slikata pred oči. To kar človek vidi vedno bolj vleče,, kakor to, kar gleda samo z dušnimi očmi. Glede mladine to še pred vsem velja. - Vzemimo pa fanta, ki ga je katoliška šola, cerkev, društvo dobro poučilo o človekovem namenu na zemlji V živih barvah njegove živahne domišljije mu stoji vzor človek, kristjan, katoličan pred očmi. Tudi navdušene volje: .Za vzorom! mu nc manjka. Mislimo si takega fanta, sina. Poln vzvišenih vzorov prihaja iz šole, cerkve, društva domov, rtoma pa dobi očeta, čisto drugih vzorov. Samo za ta svet mu je. Molitev, cerkev, Rog, so mu deveta bri-£•■>. Morebiti je celo tako satansko propadel, da naravnost ruje to, kar mu je dala šola, cerkev, društvo. In če že to ne, mu gotovo ne daje pobude : Drži se tega kar te uče! Pa ko bi tudi to delal in ne hotel, da bi bil sin tak zanikernež, kakor je sam, koliko bi pa pomagale njegove lepe besede, če so njegova dela, če je njegovo življenje čisto nasprotno. Slabi zgledi imajo še veliko večjo moč kot dobri, ker je človek bolj k slabemu, kot k dobremu nagnjen. - — Zato se ni čuditi, če take fante, da-si so drugače dobrega duha, cerkev, šola in društvo navadno zastonj obdelujejo. Začetno lepo, mnogo obetajočo rast navadno Prej ali slej po-blje toča slabega očetovega zgleda On mu polomi orlovske peruti, ki s., mu tako nadebudno rastle, da lepega dne oba najdemo na blatnih zemskih cestah, ko z vrano, pred-stavljajočo nizkotno življensko na-ziranje, blato razkopavata. Oče, če ti ne bi imel rad sinov s takimi nizkotnimi vzori, cepi jih za časa z žlahtnimi cepiči svojega dobrega zgleda. Če nočeš, da bi živeli samo za ta svet, ne živi sam take. Ne pridigaj jim zopet in zopet 1", naj gledajo, da bodo enkrat kaj in da bodo kaj imeli, ampak pred vsem, da bodo možje poštenjaki, kremeniti značaji v luči večnih vzorov. A bolj kot tvoja usta, naj jim pridiga tvoj zgled. Posnemaj fran-iozkega penerade Sonija, ki jc večkrat dejal: "Jaz Boga nisem nikoli prosil, naj me obdari s častni,i de- narjem in blagom. Vedno le molim i'i prosim, da bi bili moji otroci goreči kristjani. Njih prihodnjost s tega stališča, je predmet vseh mojih misli. Trdno upam, da jim bo Bog dal potrebnega kruha, saj itak ni v moji moči, da bi ga jim jaz dal. Moja glavna skrb je, da svojemu ljubemu Bogu in mojim naukom zvesti ostanejo, ker bi jih raje videl v največji potrebi, da od lakote umirati, kakor da bi postali brezbožni ali samo brezbrižni v verskih stvareh. Bogu je znano,' kako jih ljubim, toda kaj je to življenje v primeri z večnostjo. — Krasne besede, ki jih je pa podpiral še krasnejši in zgovornejši očetov zgled. Da, ta oče bodi tvoj vzor, krščanski oče. Ne toliko kaj bodo tvoji otroci jedli in s čem se bodo oblačili, ampak veliko bolj kako bodo kot kristjani živeli, bodi predmet tvojih misli in skrbi glede njih prihodnjo-sti. Kako naj žive jim pa bolj kaži, kakor pripoveduj. Če bodo tebe, moža železnih mišic in volje, videli, kako sklepaš roke k molitvi in jih pridno stegaš po*sredstvih, ki ti jih ponuja sv. vera v dosego tvojega večnega namena, vedoč, da si brez njih glede njega kot onemogel otrok, bodo tudi oni raje padali na kolena in poklckali s teboj k angelj-ski mizi, ter tako podprti z božjo milostjo brez večjih katastrof in porazov preživeli najnevarnejšo, noro dobo svojega življenja. Belgijski katoličanje imajo danes tudi močno organizacijo. Ustanovil jo je v Lovani preprosti duhovnik v letu 1890. pod imenom Zveza kmetiikih ljudi (Boe eiibund) v zaščito koristi katoliških poljedelcev. Zveza je hitro rastla, širila •ivojo delavnost, ustanovila banke, kooperativne mlekarnice, osnovala zavarovalnice gospodarskih poslopij in navsezadnje si je napravila tudi svoje proda-jalnice. Ta zveza belgijskih katoliških poljedelcev dobro uspeva; tako je imela 11. pr. po poročilu iz leta 1919, za 215 milijonov frankov hranilnih vlog. V Švici Število katoličanov raste. — Švica šteje po zadnjem ljudskem štetju 3.883.0(H) prebivalcev. Med temi je 5-'81 >< 10 katoličanov, 2,217.596 protestantov raznih sekt, 26.280 starovercev 111 20.951 Židov ter je treba popraviti statistiko, kjer se je govoVilo o četrtini al' slabi tretjini katoličanov. Dejanski jih je skoraj polovica, imajo najbolj razširjene časnike ter močno .organizacijo, katoliško vseučilišče v Fryburgu. Zdaj hočejo ustanoviti še drugo vseučilišče v Luzernu. Njih šolstvo, posebno srednješolsko, je v najlepšem procvitu. "AVE MARIA" 255 Iz katoliškega in neka-toliškega sveta. fe B ^ RIMSKE NOVICE. Sv. oče ni bil povabljen na razoročit-Vcno konferenco, ki jo sklicuje ameriški Predsednik Harding. Tozadevna govora, ki je bila razširicna tudi v vatikanskih krogih, je uradno zanikana. Tudi Benedikt XV. ne pojde iz Vati-ana. — Zadnje čase so časopisi vedeli Poročati, da se vrše mej Kvirinalom in ®tikanom pogajanja za sporazum. Pa-bi po teh vesteh imel ob priliki pre-''°sa telesnih ostankov Leona XIII. kon-svoje prostovoljno jetništvo s tem, bi spremljal svojega mrtvega predni-v lateransko baziliko k zadnjemu pomiku. pa to, kakor se čuje, so bile le Pobožne želje italijanske vlade, ki bi se • u('a spravila, ko vidi, da cel katoliški »ekatoliški svet išče stika s papežem, -'.n,ai najbližja soseda, je pa skregana z "Jim. ? ^apež je daroval 100,000 nemških mark otroško zavetišče v Marienruhe 11a avarskem. škofa jc posvetil kardinal Van Ros-I 'n' benediktinskega opata — učenjaka ^vrenca Janssena, rektorja benediktin-e visoke šole sv. Anzelma v Rimu. ^Japonski princ pri papežu. — Japonski l^'olonaslednik Ilir Obito je bil s kra-j^"11' častmi sprejet od sv. očeta. Prisad' n,U P07f'rave od japonskega cc-Ja' Kakor jc bilo že poročano želi yPotiska trajne diplomatične zveze z ''''kanom. Njegovega začasnega delete z velikimi častmi sprejela. Iijt1*I mej delavci. — V nedeljo 3. ju-s(;( So drle iz vseh delov rimskega me-fev tr,ln,c italijanskih katoliških delav-jj Proti vatikanskim vrtovom, kjer sto-fj'!a Vzvišenem prostoru kapela Matere dfj .della Guardia (Čuvarica). Ob 6. (.np 1>r'dr- pet in dvajset milijonov dolarjev. Kar tiče na novo. pristopivše člane, to ne bo delalo nikakih težav. Pač pu bi radi tega znalo veliko starejših članov odstopiti, potem ko so morda že dolgo let doprinašali žrtve zanjo. To bi ne bilo lepo, jih takorekoč indirektno ven vicči. Na novo je ob tej priliki pristopilo tisoč članov. Vseh skupaj šteje organizacija 165,000. Dva čudeža? sta se baje zgodila pri letošnjih slovesnostih v čast sv. Ani v Oniahi, Ncbr. Ozdravila sta dva mož-ka na način, ki si ga zdravniki ne morijo razložiti. Imela sta takozvane ab-scese, eden na pljučih, drugi v ušesu. Po dotikljeju z relikvijo sv. Ane sta ozdravila. Ce gre za resnične čudeže al ne, mi nočemo ne trditi, ne zanikati, ampak prepuščamo sodbo sv. Cerkvi, ker vemo, da se v tem slučaju ne bomo zmotili. Napad na katoličane jc na prostaški način izvršil v senatni zbornici v Wash-ingtonu georgijski senator Watson. Prebral je gorostasnih laži poln članek, ki ga je prinesel neki protikatoliški list isti; baže, kakor jc naš "Glas Svobode". Kratka vsebina bi bila, da katoliška duhovščina polovi na leto tisoče deklet in jih spravi v tako zvane hiše Dobrega pastirja, kjer so, kakor bi bile v suž-nest prodane. Škofovska zveza ie o tem nesramnem napadu obvestila svoje organizirane garde, ki bodo dotičnega senatorja poučile, naj drugič nikar ne išče snovi za svoic senatne govore v gnojnicah kakih zakotnih protiverskih listov, ker od tacega govnača se katoličani ne pustijo oblezti. Za katoliški tisek. — Nadškof, frančiškan Msg. Doepcr v Santa Fe ie vsta-novil tiskovno družbo za katoliški list Southwestern Catholic, ki se ima v najkrajšem času razviti v dnevnik. Dose-rlai so pokupili katoljčani za sto milijonov dolarjev delnic. Nekatere tovarne so naročile nani vse svoje delavce. Prva številka bo izšla na dve sto straneh. Cleveland, Ohio.— Orag-i striček: l'udi jaz bi rada enkrat prišla na vaš korner, ker vscic.i me veseli ko berem v '\ve Marta kakor vam otroci pišejo, jaz lioditn 'v St. Lawrence's School, stara sem 12 lot. Mi srno se vsi razveselili ko smo brali ker ste tako lepo deli naše dopisi v Ave Maria i ti mama tako radi berejo, da ne dajo iz roke clokler vse ne preberejo. Zdaj vas vse skupaj lepo pozdravim. Z Bogom, dragi striček. Albina Yanchar, Draga Albina: — Me veseli, da radi citate pri Vas pisma mojih prijateljčkov na kornerji. Sai so pa tudi zanimiva in je veselje citati jih. Vidi se, kako imamo dobre boys in girls po naših naselbinah. Le še večkrat piši. Tvoj striček. Forest City, Pa. — Dragi striček: — Here is a riddel if you want to put it into Ave Maria: Mož, ki jo je naredil, je ni maral. Mož, ki jo je kupil, je ni maral, ker je ni rabil. Mož, ki jo je dobil je ni poznal. Tony Molek, šolarček iz 8 razreda iz Broundale, l'a. Otroci, sedaj pa na noge! Kedo ve, kaj pomenja ta zastavica? Ti, dragi Tony, ti — pa nikomur ne povej, kaj je rešitev. Le še večkrat, piši. Tvoj striček. Chicago, 111. — Dragi striček: Tudi jest bi rad prišel na vaš korner to je moje prvo pismo jest sem star 13 let in sem zdej zdelu 7 razred in hodim vsaki dan mestrerat našimi Fatliru Plazni-ku. In sem jim hvaležen me lepo učijo zdej grem pa na vekejšen na farmo. In prej ko grem vas, dragi striček, lepo pozdravim. Rudolf Primožič. Drngi Rudie: K-»ko je lepo, da sta s Fathrom tako prijatelja. To je vedno lepo znamenja za dečka, ako ima duhovnika rad in ako ga imajo Father radi. Slab deček nima rad duhovnika •n duhovnik nimajo radi slabe boyse. Le dobro se odpočij na farmi. So long, dear Rudie. Tvoj striček. Chicago, 111. — Dragi striček: Skoraj leto je že preteklo, kar sem vam pisal in zopet so počitnice tu. Upam, da boste mi oprostili, ki se nisem oglasil na kornerju za tak dolgi čas. Ali veste, s'ricek, moja glava je prenapolnjena z učenjem latinsko, grško, angleško itd. skoraj bi zmanjkalo prostora za slovensko, ali to se ne sme zgoditi. Zdaj morem povedat vam, da sem prav dobro zdelal mojo drugo leto v gim-••■»ziii Quigley "Preparatory Seminary. Hvala Srcu Jezusovemu in Marijinemu za to milost in zdaj sem v tretjem letu, ' i se za duhovnika učim. Oh, kako sem vesel, samo ena reč me žalosti, da se tako malo slovenskih dečkov odloči za '■•> rinmazijo. Od vsakega naroda je več kakor od slovenskih, ki v to gimna-;io hodijo. In zdaj poživljam vse dc-"■'te od našega kornerja, da se naj odlo-in pridružijo nam. Iskreno pozdravljam vse na "kornerju" in posebno Vas, striček. Mathias Hiti. 1'. S. Tu pošiljam mal darček za Ave Maria v zahvalo. Dragi Mathie: Res je žalostno, da '■iliko naših slovenskih dečkov zapravi svoj poklic za vzvišeni duhovski stan. Hode pač treba še veliko pisati o tem, <'i se iih bode kaj več priglasilo. Dra-i Mathie, daj, kaj več poročaj iz šole ■1i med letom, vsaj kaj malega. Ta-■ se jih bode morda drugo leto kaj oglasilo. Težko sem te res pogre-"nl na korneriu. Pozdravljen! I11 tudi stariše mi pozdravil Tvoj striček. North Chicago, 111. — Dragi striček: VTaiprej vas jaz prav lepo pozdravim. «1a bo kmalu končana. V cerkvi Matere Rožje bomo imeli nove zvonove, zato ker so <=tari gluhi. Kako je pa tam ' 1'icagi, ali ste vsi zdravi, Jaz zelo ričakujem, da bom šel v sedmi razred. Z Bogom! S spoštovanjem. Mathew Setničar. Dragi Mathew: Tvoje pismice se je nekoliko zakasnelo, kaj ne da ne boš hud radi tega. Kako je v Chicagi? Well, Mathie, dobro. Samo, kakor čitaš na drugem kraju, naš urednik Dr. Hugo so zboleli. Vendar upamo, da se bodo pozdravili. Bog te živi, dragi Mathie, le še večkrat mi piši. Tvoj striček. Greaney, Minn. — Dragi striček: Tudi jaz hočem nekoliko na korner skočiti in Vam hočem povedati, da sem skušala sestavit te nu-mare'iz Edinosti številke 35. Pa ne znam če sem jih prav. Jest setn 14 let stara in hodim u Public Schohol in sem u šestem razredu. Good bye, dragi striček. Mary Prepodnik. Draga Mary: Me veseli, da si pri-skakljala tudi ti iz severa doli k nam na korner. To je jako lepo od tebe. Le še večkrat pridi in nam povej, kako se kaj imate tam v lepem Greaney 11a lepili farmah. Tvoj striček. Cleveland, O. — Dragi striček: Zopet sem prišla 11a Vaš korner. V prvih vrstah jest Vas lepo pozdravim in se tudi Vam lepo zahvalim za Vaš lepi dar. ki me je jako raz.veselilo. Sedaj pa Vam hočem tudi sporočiti, da sem sc večkrat trudila pridobiti novega naročnika, da pa se ljudje izgovarjajo, eni da nimajo denarja, drugi zopet na druge načine. Ah sedaj se mi je pa enkrat posrečilo pridobiti eno novo naročnico. Sem bla s mojimi stariši pri enih prijateljih, ki so sc vrnili iz stare domovine in imajo eno hčerko, ki se pa tudi uči slovensko brati, sem pa prosila njeno mamo, da se naročijo na list Ave Maria. ki so hitro ustregli moji prošnji i" «0 dali $J.oo in so prosili, da bi jim Vi kmalu poslali list, da ga bodo težko čakali in potrdilo do kedaj imajo plačano. Sedaj pa končam moje slabo pisanje, dragi striček, in Vas še enkrat prav lepo pozdravim in ostanem še vedno Vaša prijateljica. Good bye! Mary Oblak. Draga Mary: Ko hi bilo kaj več tak" pridnih naročnikov in sotrudnikov, kakor si ti, kako hi napredoval list Avc Maria in koliko več prostora bi mi U" rednik dali za naš korner. Tako pa moramo biti vedno le s kakim kotičkom zadovoljni in pa še to ne v vsaki številki. kakor si želimo. Zato, draga Mary, hvala ti lepa za tvoj trud in Mania naj ti plača. Otroci, posnemajte Oblakovo Mary iz Clevelandal So long! Tvoj striček. ZRNA. Človek brez molitve ie isto kot <;l° vek brez uma, —Sv. Filip Ncri. Našega Gospoda so šele na križu t,n poznali za kralja. Tudi kristjan šele % križih in težavah pokaže, če ie kralj S'1 mega sebe. — Sv. Frančišek Sal. Telephone Canal >«14 VSTANOVLJENO 1888. A. M. KAPSA Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino. PoAteno blago — zmerne cene. aooo-aoo4 Blue Island Ave., Cor. aoth St. Chicago, 111 Pridite in prepričajte sel ZA NOTARSKA DELA kakor prošaje sa dobiti tvoje sorodnike v Ameriko, razne kupne pogodbe, pooblastila, zaprisežene izjave in druge enake lialhii. m obrnite vedno na avoja rojaka m boste NAJBOLJE poetreieni. Tadi preiskujeva lastninsko pravico zetaljiK ta in v domovini. Posredujeva tudi v tnžbenih zadevah med strankami ta ia t domovini, izdelujeva prevode na aagirMti jezik in obratno, tolmačiva na ■odatjali ki dajeva vsakovrstne navodila. Ctrne za delo nizke, informacije zastonj I Pisma naslavljajte: J. JERICH 4 H. ZELEZNIKAR (SLOVENSKA NOTARJA) ▼ uradu "Edinost" c«49 West aand Street, Chicago, 111. SEIZ BROTHERS Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo vcUks izbir, co nabožnih knjig v veeh jezikih, vseh cerkvenih petreb-ičin, kipov, podob, svetinjic Ltd. Priporofca se tudi vsem slovenskim društvom pri nakopa zastav in draStvemh 31 Barldey Street, Nem York. Telefon: 5985 Barckjr. Katoliški Slovenci »▼©-vedajte m irtji M-žnosti in podpirajte! "KATOL. ČASOPISJE." i ZA VSE LJUDI IN ZA VSE SLUČAJE. t * rt rt ♦ rt rt ♦ rt rt * rt ♦ rt rt ♦ rt rt rt Gotovo je, da imam najveqje prodajalne in najbolj založene z različnim blagom *s slovenske gospodinje in gospoda*^ pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohiit»e in droge potrebne reci. PRVE SO GOSPODINJE, kartone dobijo pri meni najboljše peči, preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. i GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin, stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOČ IN DAN pa imam otvorje« pogrebni zavod z "AMBULANCAMI". — Trije am-bulančni in bolniški avtomobili so vedno na razpol ago, za vsaki čas, za vsako nezgodo ali bolezen. Največji pogrebni za