Dokončna preselitev tovarne naše TOZD "proizvodnja gradbenega materiala" še vprašanje treh mesecev
Celje - skladišče
D-Per
65/1974
5000013528,10
COBISS o
"Če bi Gradisu ne nagajalo skoro zimsko vreme," smo slisali sredi oktobra na posvetu koordinacijskega odbora kooperantov za preselitev, "potem bi tovarna na novi lokaciji bila nared že sredi decembra, tako pa bo redna proizvodnja lahko stekla šele v začetku februarja prihodnjega leta."
Upajmo, da se še ta račun ne izjalovi, saj delavci v TOZD proizvodnja gradbenega materiala postajajo že nestrpni, ker se zavedajo, da je njihova tovarna v napoto izgradnji TES IV in jo je zato treba čimprej preseliti.
SREČNO
Deveti kongres slovenske mladine in pokongresne naloge naših mladih
Razgovor z
Jožetom Mastnakom iz PGM, enim od treh delegatov organizacije naših mladih na kongresu
RUDAR - Deveti kongres slovenske mladine, ki je bil 2.,
3.	in 4. oktobra v Moravskih toplicah pri Murski Soboti in Murski Soboti, je dokončno preimenoval organizacijo mladih v Zvezo socialistične mladine Slovenije, medtem ko se je do njega organizacija imenovala Zveza mladine Slovenije.
V katerih kongresnih dokumentih ima to preimenovanje globje vzroke in kateri so ti?
MASTNAK - Preimenovanje organizacije mladih iz ZMS v ZSMS ni lepotnega, ampak predvsem vsebinskega pomena, kajti danes že imamo organizacijo mladih, ki je v vseh pogledih socialistično angažirana. Njena naravnanost in zavzetost za naš samoupravni socializem se sicer že dolgo kaže v vseh njenih dokumentih, toda najbolj v zadnjih - tistih, ki so bili sprejeti na 9. kongresu ZSMS,in od teh zlasti v statutu ZSMS, kjer je zapisano, da je lahko član ZSMS samo tisti, ki soglaša s tako njeno usmeritvijo.
RUDAR - Kongres je sprejel poročilo o delu republiške konference bivše Zveze mladine Slovenije v šestletnem obdobju po 8. kongresu, poročilo Zveze skupnosti študentov Slovenije, resolucijo o nadaljnji vlogi in nadaljnjih akcijah zveze socialistične mladine v graditvi socialistične družbe, statut Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) ter akcijski program ZSMS oziroma njene republiške konference in organov konference.
Kateri so po teh dokumentih poglavitni cilji in naloge delovanja mladih v prihodnje?
MASTNAK - Naša akcija je in mora biti še naprej usmerjena v izgradnjo samoupravne socialistične družbe. Prizadevati si moramo, še posebej mladi v aktivih mladih delavcev, za razvoj proizvodnih sil in družbeno-ekonomskih odnosov, za odpravljanje socialnih problemov in za razvoj krajevne samouprave, aktivni moramo biti tudi pri razvijanju športne in kulturne politike. Velik del nalog nam bo naša republiška konferenca prav tako zastavila v zvezi z mladinskimi delovnimi akcijami, ki morajo postati družbeno priznana in upoštevana dejavnost.
Glavne naloge pa so seveda na področju izobraževanja in ljudske obrambe. V izobraževanju se moramo kot aktivni udeleženci obenem pojavljati kot borci za spreminjan je šole v socialistično angažirano šolo. Obramba in varnost pa tako in tako predstavljata nedotakljivo pravico in dolžnost slehernega člana naše družbene skupnosti - naše naloge na tem področju pa so predvsem idejnopolitične priprave na vseljudsko obrambo ter prenašanje, negovanje in razvijanje revolucionarnih tradicij.
RUDAR - In spremembe, ki jih vnašajo poedini kongresni dokumenti, predvsem statut ZSMS, v organiziranost in delovanje mladih?
MASTNAK - 9. kongres ZSMS je v nekem smislu tudi združitveni kongres. V enotno organizacijo so se združili tudi študentje, kot kolektivni člani pa tudi članstvo drugih organizacij in društev, ki vključujejo mlade. Statut nadalje opredeljuje tudi ravni organiziranja mladih ter njihova delegatska telesa in izvršne organe od osnovne do republiške organizacije ZSMS. V statutu in vseh kongresnih dokumentih je jasno zapisano tudi to, da je ZSMS na vseh ravneh samostojna idejnopolitična organizacija,s svojim programom - s pro-
gramom, ki sloni na idejnih izhodiščih programa ZK, in da jo obvezuje le zahteva, da se obnaša kot sestavni del naprednih socialističnih sil v naši družbi.
To pa še posebej velja za samoupravno življenje v širši družbenopolitični skupnosti, saj večkrat dobivamo predloge sklepov, ki bi jih naj samo sprejeli, nimamo pa časa o njih razpravljati in o njih povedati svoje stališče.
RUDAR - Smo v REK že daleč z uveljavljanjem organiziranosti in delovanja mladih po novem - in - so kakšni problemi pri uveljavljanju?
MASTNAK - Že pred kongresom, med prvimi, smo sprejeli nova načela organiziranosti in delovanja in - reči moram - dokaj uspešno; imamo svoja pravila delovanja in programe, ki jih uresničujemo dokaj uspešno. Uspeli smo tudi v tem, da smo prenesli težišče delovanja mladih v os-
Po razgovoru nam je Jože Mastnak, ki je sicer vodja proizvodnje v TOZD PGM, razkazal gradbišče novih objektov za proizvodnjo gradbenega materiala.
novne organizacije. Zato bo zdaj treba nekatere stvari v naših pravilih samo formalno uskladiti s statutom ZSMS ter ugotoviti, ali je res, da vsepovsod tam, kjer mladina ne deluje, ni morda kriva slaba kadrovska politika njihove organizacije, kajti organiziranje in delovanje po novih načelih zahtevata veliko več truda in sposobnosti.
RUDAR - Na katerih področjih dela in samouprave v REK aktivnost mladih, po vašem, še ne zadovoljuje ali pa se mladim morebiti krati vpliv?
MASTNAK-Ne moremo reči, da se mladim v samoupravnih organih krati vpliv. Saj, kjer imamo naše delegate v teh organih in so njihova stališča jasna, jih lahko tudi uveljavijo. Vse prevečkrat pa lahko ugotovimo, da samoupravni organi kot celota prepogosto razpravljajo o drobnih problemih, premalo pa o velikih, in da še vedno drži, da organizacija v naših TOZD in delovni organizaciji kot celoti še ni prav zaživela. Nekatere službe še vedno delajo po starem in pripravljajo materiale za razprave, kot da sploh nismo sprejeli samoupravni sporazum o združitvi TOZD v REK. Glede vseh teh problemov drži tudi, da se v kolektivu kot celoti ne angažiramo dovolj, da se podobni problemi v bodoče ne bi več pojavljali.
RUDAR - Kako bi ocenili povezanost delovanja mladih v REK z delovanjem znotraj osnovnih organizacij sindikata in njihovih organov?
MASTNAK - Sindikat kot ZSMS se zavzemata za ista stališča, tako da lahko govorimo o dobri povezavi med obema organizacijama; -eda nekje bolj nekje manj. To pa pomeni, da bi morali v bodoče še bolj izkoristiti možnosti za sodelovanje - da bi se sprejemali resnično najbolj napredni programi; da bi za njih uresničitev mladi člani sindikata prispevali kar največ v akciji, starejši člani sindikata pa v izkušnjah, ki jih prav gotovo imajo.
RUDAR - Kaj je pravzaprav težišče delovanja aktivov mladih delavcev v REK in njihovih organov (odborov, konference ter njenih komisij in predsedstva) v tem obdobju?
MASTNAK - Težišče dela osnovnih organizacij ZSM v TOZD je prav gotovo angažiranje mladih na delovnem mestu - za dvig produktivnosti ter v izobraževanju in usposabljanju za delo na delovnem mestu kot idejnopolitičnem delu. Prav pa bi bilo, da se mladi bolj udejstvujemo tudi na kulturnem in športnem področju. Vsekakor pa moramo vseskozi aktivno sodelovati pri vseh odločitvah v TOZD in delovni organizaciji, pa najsi bo na strokovnem ali političnem področju, ter sprejeti tudi vse obveze in odgovornost za uresničitev skupnih odločitev.
RUDAR - Kakšna so stališča naših mladih do problematike razporejanja dohodka in razdeljevanja OD, stanovanj in drugega ter zaposlovanja v naših TOZD, DSSS in delovni organizaciji kot celoti? - So ta stališča sploh jasno oblikovana?
MASTNAK - Za vsa področja, ki jih omenjate, imamo svoja stališča in jih tudi zastopamo v organih. Ugotavljamo pa, da na področju OD le preveč čakamo na analitsko oceno delovnih mest. Morebiti tudi zato, ker se malo bojimo, da bo analitska ocena delovnih mest morda pokazala, da sedaj nekatera delovna mesta niso pravilno vrednotena. To morda utegne biti tudi razlog, da k izdelavi te ocene nismo pritegnili še strokovnjakov od drugod.
Velik napredek pa je najbrž dosežen na področju stanovanjske izgradnje in, kot vse kaže, bomo uspeli ta problem zadovoljivo rešiti.
Veliko je bilo storjenega na področju socialne politike in še kje.
RUDAR - Naš in vseslovenski družbeni problem je preveč ekstenzivna rast gospodarstva. To tudi zategadelj,ker zaradi take rasti potrebujemo vse več novih delavcev, pa jih često ne dobimo dovolj, če jih že dobimo, pa jih večidel kmalu odide, ker nismo sposobni pravočasno zadovoljivo rešiti njihovih socialnih potreb. Gre za potrebe novih delavcev po stanovanju - najprej samskem , potem družinskem ; ureditvi družinskega življenja - njihovega in kasneje njihovih družinskih članov; zdravstvu in socialnem varstvu; kulturnem življenju in drugem.
Ste na kongresu govorili tudi o tem problemu oziroma nalogah mladine z njim v zvezi?
MASTNAK - Seveda, tudi do tega področja nalog smo se opredelili, mi iz REK pa smo v svojem prispevku k delu kongresa na ta problem opozorili še posebej. Če naj povzamem kongresna mnenja in stališča v tej zvezi, potem je pri reševanju problemov novih delavcev treba izhajati iz dveh načel:
1. Njihove probleme je treba obravnavati najmanj tako zavzeto, kot upoštevajo probleme naših delavcev v tujini; če jih tam rešujejo, jih mo-
ramo še veliko veliko boljše reševati doma. Pomisliti je namreč treba, da vsak nov delavec , posebno če pride od daleč, že tako in tako veliko žrtvuje, ker si mora delo iskati drugje in se sprijazniti, da bo morebiti moral za vselej tudi živeti zunaj kraja, dežele, narodnosti, nravi in običajev, ki jim po rodu pripada.
2. Po drugi strani pa si je treba prizadevati za uveljavitev takih smernic družbenogospodarskega razvoja in njegovih programov, ki bodo zmanjševali enosmerno ekstenzivno rast gospodarstva ali pa uveljavljali druge možnosti, da delavec ne bo iskal zaposlitve drugje.
Škarjo, ki je sekretar mladih v našem kolektivu, naprosili, da pove še kaj več o delovanju zlasti jamskih aktivov mladih delavcev.
Delovno dogovarjanje in obravnavanje rezultatov dela v jamskih pripravah
Vsak petek med četrt čez šest in pol osmo uro
S sestanka nadzornikov in prvopisanih v petek, 18. oktobra - Sestanek je vodil Milenko Pipuš, vodja priprav - v razpravi pa so sodelovali domala vsi, največ pa Jože Zaluberšek, Danilo Šuber, Miloš Bašič, Vlado Premužič in Peter Jaklič.
RUDAR - Vaš vtis o kongresu - in - katera sta bila poleg vas preostala dva delegata na njem?
MASTNAK - Kongres je odrazil možnosti za delovanje mladih v prihodnosti, katere so pogojene z njihovim delom in delovanjem v preteklosti. Sprejeta stališča in program za delo v prihodnje zagotavljajo jasno smer delovanja mladih in možnosti njene dopolnitve.
Poleg mene pa sta bila delegata mladih v REK na kongresu še Ciril Grebenšek iz zunanjih obratov (tudi kot predsednik občinske konference mladih v Velenju) ter Bojan Škarja iz TOZD RLV, ki je s svojim prispevkom na kongresu o problematiki rudarstva jasno seznanil delegate kongresa tudi z znanimi stališči naših rudarjev do njihovih nerešenih problemov in zahtev. Predlagam, da kdaj prihodnjič kongresni prispevek Bojana Škarje objavite v Rudarju, saj je njegova vsebina bila sprejeta celo v program dela republiške konference ZSMS.
Slednji predlog bomo seveda upoštevali in Bojana
zjutraj, včasih pa še dalj, je sindikalna soba na jašku Preloge zasedena. V njej nadzorniki in pr-vopisani nočne izmene pripravskih številk kritično ocenjujejo, kako daleč so z izpolnjevanjem skupnega mesečnega delovnega načrta pripravskih številk in delovnimi načrti številk za izdelavo poedinih jamskih prog in investicijskih objektov.
Metri napredkov in obnov, opravljene dnine, datumi in staleži zaposlenih zanje niso samo številke - vsako odstopanje od njihovih planskih postavk predstavlja zanje pohvalo ali grajo, obveznost do zagovora ali utemeljitve, obljubo za nadomestitev nestorjenega ali zadoščenje zaradi prekoračitve - v perspektivi pa: večjo ali manjšo vrednost točke in večji ali manjši akordni dodatek.
Zato je razumljivo, da jim vsak neuspeh glede na plan gre do živega - njim in rudarjem v izmenah številk, ki jih vodijo. Zato je razumljivo tudi, da jim ni vseeno, kakšno je sodelovanje z drugimi jamskimi delovnimi enotami - s transportom in mehanizacijo, na primer. Zato jim prav tako ni vseeno, kakšno je sodelovanje med vsemi delovnimi enotami v RLV, med zunanjimi TOZD in skupnimi službami ter med delovnimi enotami v delovni organizaciji kot celoti.
S sestanka
pripravskih nadzornikov in prvopisanih v petek, 18. oktobra
Dobil sem jih že sredi dela in ugotovil: z rednim obravnavanjem delovnih nezgod bodo kmalu pri kraju. Ujel sem samo še ugotovitev: "Zadnji dve najhujši delovni nezgodi v delovni organizaciji sta posledici nepravilnega in nepazljivega dela! "
Konca ugotovitve nepravilnega in nepazljivega dela! ", ki sem ga ob podobnih priložnostih velikokrat slišal že prej, sem se tokrat prvič zavedel kot opozorila, ki bi ga moral pri delu brez izjeme vsak upoštevati smrtno resno. Videl sem tragičen konec člana našega kolektiva Jožeta Hla-steca v drobilni postaji Pesje ...
V nadaljevanju so potlej kritično pregledali doseganje oktobrskega plana vsake pripravske številke do srede oktobra. Za posamezne številke je bilo rečeno:
•	Št. 7 je zaradi nepredvidenih vzrokov za 2 dni zakasnila z začetkom planiranega napredovanja po 11 m dnevno.
•	Št. 10 ima glede na svoj načrt nekaj prednosti, zlasti zaradi predpriprav novincev.
•	Št. 11 je s planom krepko v zaostanku - baje tudi zaradi slabe dostave materiala.
•	Št. 13 je zaradi zastoja, do katerega je prišlo zaradi okvare stroja, pri strojnem povzemanju v zaostanku, kar pa je na neki način izravnala z nadplanskim tesarjenjem.
•	Št. 20 je v zaostanku, ki pa naj ga bi do konca oktobra nadoknadila.
•	Št. 101 (v stebru 8) je v zaostanku, ker je imela nepredvideno tesarjenje in več težav, kot so računali, s transportom stroja.
•	Št. 104 je na splošno v zaostanku, ki pa ga bo do konca meseca verjetno delno izravnala.
•	Št. 106 ima glede na skupni mesečni plan nekoliko prednosti, glede na svoj plan pa je v zaostanku.
•	Št. 107 je bila zaradi vgrajevanja kontra lokov v zaostanku, kar pa je deloma že izravnala.
•	Št. 109 je, so opomnili, nekaj čisto posebnega - so dnevi ko dosega tudi po 12 m napredka na dan, a tudi dnevi, ko je dnevni napredek komgj poldrugi meter. Podobno baje velja tudi za številko 104.
Na splošno so ugotovili, kar bi navsezadnje iz navedenih opomb za posamezne številke lahko ugotovil tudi kdo drug, da naše priprave ne napredujejo, kot bi po planih morale.
Kaj nameravajo v pripravah sami ukreniti za boljše izpolnjevanje svojih delovnih nalog?
Dogovorili so se:
•	V kratkem bodo za vse pripravske številke uvedli dnevno evidenco doseženih in planiranih delovnih učinkov tako pri izdelovanju novih kot obnavljanju starih jamskih prog ter jo v obliki tabel sproti posredovali vsem rudarjem.
Na občasne visoke delovne učinke številk pa bo moral sleherni v pripravah začeti gledati z vidika, da se nikoli ne da predvideti vseh problemov, ki lahko nastanejo in zaradi katerih lahko učinki v naslednjem obdobju padejo globoko pod plan.
•	Uvedli bodo periodične sistematične remonte vseh 13 napredovalnih strojev, nov napredo-valni stroj F 6-A, ki ga še dobijo, pa bodo namenili izključno za rezervo, če se kateri od sedanjih strojev pokvari ali pride na vrsto za sistematičen remont.
Podobno, so onr.enili, nameravajo ukrepati tudi na mehaniziranih čelih, saj bi naj tudi za-
nje bil en komplet odkopne mehanizacije v rezervi, tako da bi se moštvo z mehanizacije, ki gre pred pre-stavilom v drugi del jame v remont, lahko brez čakanja v celoti premestilo k rezervi.
V pripravah pa sicer nameravajo najprej poslati v sistematični remont strojapripravskih številk 16 in 109,
•	Poleg nakazanega pa si bodo vse pripravske številke prizadevale utrditi kolektivno skrb, da je treba vsako okvaro pripravskih strojev takoj odpraviti - kot tudi, da se strojev ne splača obremenjevati prek njihovih zmogljivosti z nepravilnim delom (zamikanje stroja z njegovo rezalno glavo, recimo, ipd.), saj so na tak način doseženi visoki delovni učinki neekonomični, ker pride predčasno do potreb po zamenjavi strojnih delov, ki so zelo dragi in jih je večino treba še uvoziti, dobavni roki pri uvozu pa so vedno daljši.
•	Poudarili so tudi, da bo bolj kot doslej treba skrbeti tudi za smotrnost dela na splošno. V tej zvezi so posebej omenili predvrtavanje, češ da ponekod včasih delajo predolge vrtine, glede na določen profil pred-vrtavanja. Dejali so, da so vrtine, kolikor sežejo izven profila, nekoristno delo, kot je nekoristno delo tudi vsaka razlika v dolžini vrtine, ki nastane zaradi preostrega smernega kota predvrtavanja.
Glede časa predvrtavanja pa so se dogovorili: delavci za predvrtavanje morajo biti razporejeni tako, da bodo na voljo v delovnem času vsake delovne izmene.
Našteti ukrepi, za katere so se dogovorili in jih bodo sami začeli uresničevati takoj, pa se samo jedro njihovih dogovorov za boljše delovne rezultate, saj je na sestanku bilo sprejetih še dosti drugih dogovorov za delo te in one pripravske številke. Dosti je bilo še drobnih priporočil za racionalnejše delo, opomb o slabem izkoriščanju delovnega časa ter številčnega ugotavljanja in ocenjevanja delovnih rezultatov. Vse to pa v podrobnostih ne kaže razgrinjati , saj bralcem, ki ne poznajo strokovnega področja jamskih priprav, tudi ne bi bilo razumljivo.
V pojasnilo, o čem vse so razpravljali, pa bi morebiti le kazalo opieniti, da jim tudi pri teh podrobnostih ni šlo za izboljšanje njihovih delovnih rezultatov, ki bi temeljilo na garanju - na telesnem izčrpavanju delavcev. Nasprotno, preglejevali so vse možnosti, da bi bilo čimmanj nepotrebnega fizičnega dela in čim večji 'izkoristek delovnih sredstev. Tako so, na primer, poudarili tudi nujnost pomoči strelcev pri napredovanju skozi sloje, v katerih je tudi kamenje, za katero pa se je treba dogovoriti pravi čas - vsaj 2 dni pred potrebo po odstreljevanju, in to prek pristojnega poslovodje. Potem, poudarili so nujnost uskladitve dostave materialov z napredovanjem vsake pripravske številke - pa čeprav bi začasno bilo treba kakega delavca iz priprav "posoditi" transportu; toda le "posoditi", ne pa premestiti. Sicer pa so tudi vsi njihovi že prej nakazani dogovori usmerjeni v izboljšanje rezultatov dela na osnovi čim večjega izkoriščanja zmogljivosti delovnih sredstev ...
Za boljše izpolnjevanje svojih delovnih nalog pa v jamskih pripravah pričakujejo več prizadevanj tudi v naših drugih delovnih enotah in službah
Prvo od teh njihovih pričakovanj zadeva boljše zadovoljevanje njihovih potreb po sposobnih kvalificiranih delavcih, posebno po ključavničarjih in kopačih.
Njihova lastna prizadevanja in dogovgri za boljšo izkoriščenost pripravskih strojev, denimo, bodo baje ostali v marsičem le pri besedah, če vsaka pripravska številka ne bo imela svojega ključavničarja, ki bo dovolj usposobljen za vsa dela, ki jih zahteva delovno mesto ključavničarja za pripravsko mehanizacijo. Prav tako pa je za večjo nepretrganost dela vsake pripravske številke potrebno zadostno število usposobljenih KV kopačev - najmanj trije , ne pa samo po dva, kot jih imajo zdaj nekatere številke.
Takoj za tem pričakujejo boljše sodelovanje med vsemi jamskimi pomožnimi službami, zlasti s transportno službo, ki si mora prizadevati za bolj pravočasno dostavo materialov (in to na predvidena mesta) - kot tudi za usklajen odvoz premoga in drugega (tudi strojev in naprav, namenjenih za remont; primer pomanjkljivosti v tej zvezi : nedavno je ena pripravskih številk sama takoj naložila pokvarjeno vrtalno garnituro na cicko,garnitura pa potem dolgo ni prišla iz jame, da bi jo popravili).
Glede na to, da imajo v pripravah sedaj samo 13 napredo-valnih strojev, ki vsi obratujejo, in vsak izpad katerega koli stroja hudo prizadene izpolnjevanje njihovih nalog, pričakujejo tudi, da jim bo TOZD ESO čimprej in kvalitetno opravljala vse potrebne storitve za njihove stroje - tudi konstrukcijske rešitve, ki jih zahtevajo nekateri deli novih pripravskih strojev, ker ne ustrezajo pogojem naše jame.
Od pristojnih strokovnih služb in samoupravnih organov REK pa pričakujejo, da bodo pri proizvajalcih strojne opreme za jamske priprave dosegli uskladitev nadaljnjega
izdelovanja te opreme za našo jamo z večjimi konstrukcijskimi spremembami, ki so potrebne in sta jih doslej morale opraviti TOZD ESO in jamska mehanizacija, da je bila ta oprema, čeprav nova, sploh uporabna v naši jami. Hkfati pozivajo strokovne službe in organe upravljanja REK tudi k zagotavljanju potrebnih količin rezervnih delov za pripravsko strojno opremo.
Na rob vsega povedanega pa je treba omeniti še njihovo negodovanje, češ da nekatere jamske delovne enote delo v pripravah podcenjujejo, ko menijo, da so delovni napori pripravskih delavcev veliko manjši, kot so njihovi.
Na to njihovo negodovanje bi dejali, kar so navsezadnje ugotovili tudi sami: pač še vedno vsak vidi preveč le sebe in svoje delo, kar pa mu zastira resnico, da drug brez drugega pri delu ne bi nikamor prišli! (rb)
Zahodnonemški stroji in naprave za odpiranje in pripravo slojev premoga - nakladalec pri izdelavi proge.
V	nekaj vrstah
Potrebe po premogu do leta 1980
Razvojne tendence za razvoj jugoslovanskih premogovnikov od leta 1974 do 1980 so dobile svojo končno obliko.
V	združenju premogovnikov Jugoslavije pravijo, da bo celokupno gradivo obravnavano v naslednjem obdobju na pristojnih mestih. Prišli so do sklepa, da je v naši državi možno proizvesti letno okrog 84 milijonov ton črnega in rjavega premoga ter lignita. Toliko bi ga namreč potrebovali za potrebe elektrogospodarstva, industrije in ostalih porabnikov. Ta program pa bo mogoče uresničiti, če bodo na razpolago potrebna sredstva v višini preko 10 milijard din. Način financiranja oziroma konstrukcije financiranja razvojnih programov premogovnikov doslej v celoti še ni znan. Predvideno je, da naj bi vsako naslednje leto proizvedli okrog 9 milijonov ton dodatnih količin premoga, kar pomeni, da bi se morala proizvodnja do leta 1980 potrojiti. Malo pa je verjetno, da se bo to tudi uresničilo. Posebno pomembno je v tem načrtu razvoja vprašanje rudarskih kadrov, ki jih za predvideno proizvodnjo v naslednjih letih ni dovolj. S tem dejstvom pa se že soočajo premogovniki, v bodoče pa se bo morala s tem dejstvom soočiti celotna energetika.
Problematika oskrbe z energijo v Sloveniji
V Sloveniji je stalno navzoča pereča problematika oskrbe s kakovostno energijo pa tudi skrb za zagotovitev sredstev, potrebnih za izgradnjo elektrogospodarskih objektov, s posebnim ozirom na roke dograditve. Energetska bilanca za to leto je usklajena tako, da predvideva nabavo določenih količin premoga iz SR BiH. Posebno bodo obremenjene še termoelektrarne. Potrebno bo varčevati z energijo na vseh področjih, kljub temu pa bo treba občasno računati z izločitvijo nekaterih zmogljivosti zaradi redukcij, ker večina objektov dela na meji svojih zmogljivosti.
Pričetek obratovanja termoelektrarne Tuzla IV
Pred nedavnim je pričela obratovati nova termoelektrarna Tuzla IV z močjo 200 megavatov. Energija te elektrarne je namenjena Hrvatski. Hkrati pa so pričeli z izgradnjo termoelektrarne Tuzla V, z zmogljivostjo 215 megavatov, ki pa bo proizvajala energijo za Slovenijo in Bosno.
Ter m oelektr ar na Kosovo V kasni
Termoelektrarno Kosovo V gradijo že dalj časa. Imela bo moč 210 megavatov. Po vsej verjetnosti bo začela s proizvodnjo električne energije v I. trimesečju 1975. Pri končnih delih je prišlo do zakasnitve dobav domače opreme.
Kredit za Kreko-Banoviči
Export-lmport banka v Washingtonu je pred nedavnim podpisala pogodbo o odobritvi posojila Titovim rudnikom Kreka-Banoviči, Tuzla. Uporabili ga bodo za nabavo težke mehanizacije iz ZDA. Odobrila je direkten kredit v znesku 9,668.250 dolarjev ali 45 % od skupne vrednosti opreme, ki sicer znaša 21,485.000 dolarjev. Banka bo prav tako garant za nadaljnjih preko 9 milijonov dolarjev iz privatnih virov. Rudnik Kreka-Banoviči pa bo plačal 10 % vrednosti od tega, to je 2,148.500 dolarjev. Z nabavo opreme se bo proizvodnja premoga povečala od sedanjih 8 na bodočih 12 milijonov ton premoga. S tem bodo precej pripomogli k ublažitvi energetske situacije v državi. Z nabavo opreme se bo namreč zelo povečala proizvodnja premoga na površinskih kopih, pa tudi v jami.
Evropi grozi pomanjkanje premoga
Po študiji MRT (britanske pomorske agencije za raziskave) grozi Evropi leta 1980 resno pomanjkanje premoga. Japonska pa si je, nasprotno, z dolgoročnimi pogodbami zagotovila za leto 1980 zadostne količine premoga. Leta 1980 bo v svetu na razpolago za izvoz 135 milijonov ton premoga, uvozne potrebe pa bodo znatno višje; znašale bodo 160 do 165 milijonov ton. Do začetka prihodnjega desetletja bi potrebovala Evropa letno 70 do 105 milijonov ton premoga iz prekomorskih držav, računa pa lahko le z 42 milijoni ton. Japonska je sklenila za leto 1980 pogodbo o dobavah 87 milijonov ton premoga. Do leta 1985 se bo zaradi pospešene izgradnje nuklearnih elektrarn položaj verjetno izboljšal, premogovna konjuktui a bo torej kratkotrajna .
Energetski kompleks v Sibiriji
Strokovnjaki državnega komiteja za načrtovanje SSSR so začeli z izdelavo projekta velikega energetskoindustrij-skega kompleksa, ki ga bodo zgradili v Vzhodni Sibiriji v razdobju med 1976. in 1990. letom. Osnova temu kompleksu bo Kansko-Ačinski premogovni bazen, v katerem bodo zgradili večje število termoelektrarn in industrijskih objektov. Premogovne plasti so debele tudi do 60 m, leže pa na mnogih mestih na površini. Okrog 80 milijard ton rjavega premoga bodo na tem področju lahko pridobili s površinsko eksploatacijo, medtem ko znašajo skupne rezerve premoga v tem bazenu okrog 1.200 milijard ton. V Sibiriji so se odločili zgraditi še več podobnih energetsko-industrijskih kompleksov (Sajanski, Bratska hidroelektrarna, itd.).
Loj z Ojsteršek
Proizvodnja-premoga v ZDA
Po uradnih podatkih je znašala proizvodnja premoga v ZDA v letu 1973 skupno 590 milijonov ton; skupno z lignitom. Proizvodnja je bila za 5 milijonov ton manjša od tiste v letu 1972. Skupno vrednost proizvodnje premoga cenijo na 4,8 milijard dolarjev. Potrebe po premogu so se povečale predvsem v elektrarnah in koksarnah.
Na obisku pri naših novih delavcih v Vinski gori
O vzroku mojega obiska
Vidim jih. Opazujem. Že dolgo. Prihajajo v gručah. Ča-
Naši samci v Vinski gori - Hrana pravijo, da je dobra in obilna, kako je z urejenostjo prostora, pa vidimo.
93 % energetskih zalog odpade na premog
Upoštevajoč sedanji obseg porabe, bo do konca stoletja porabljenih 90 % rezerv nafte, 70 % rezerv plina ter le 2 % rezerv premoga. Raziskavo je opravila evropska bančna skupina Europapartner, od nemških bank je sodelovala Commerzbank. Kljub visokim rezervam premoga pa skupina v svojem poročilu poudarja, da je za komercialno izkoriščanje primernih le 50 % zalog premoga.
Uporaba laserja v rudnikih
Laserski žarek je primeren za vžiganje eksploziva na daljavo na površinskih kopih. To so ugotovili strokovnjaki rudarskega instituta v Tatabany na Madžarskem. Med poizkusom so uporabili laser, katerega impulz je po moči podoben blisku. Eksplozivo je možno aktivirati iz razdalje nekaj kilometrov.
Iz Srečno, glasila Zasavskih premogovnikov
kajo. Tavajo po hodniku drugega nadstropja v Prešernovi
5.	Posedajo po stopnicah in se mrmraje pogovarjajo. Čakajo, da pride eden zadrugjmod njih na vrsto v oddelku za zaposlovanje, v oddelku kadrovske evidence. Drug drugega čakajo, dokler vsi ne opravijo. Potlej se zopet družno odpravijo ... Kam, se vprašujem. V Kersnikov 2? V Kersnikovo 3? ...
Prihajajo iz Bosne, Kosmeta, Makedonije. Pravzaprav zdaj skoraj ne prihajajo več. Nimamo jih kam dati, čeprav bi radi, da bi še prihajali. Oba naša samska doma sta polna. Nastanili smo jih v Topolšici, Vinski gori -kjer koli se je v bližini dalo. Zdaj zaenkrat ne najdemo več prostora zanje ...
Kaj delajo? Kako se počutijo? Kaj si želijo, ko pridejo. Kaj o njih mislijo drugi , domačini? ... Vedno mi ta vprašanja rojijo po glavi, ko se spomnim nanje. Potem se naenkrat odločim: začel jih bom obiskovati, da najdem odgovor na ta vprašanja,in najprej obiščem tiste, ki smo jih nastanili v Vinski gori - v šoli, ki ni več šola.
Kaj pravijo o naših fantih v Vinski gori tamkajšnji krajani?
Kaj mislijo o naših novih delavcih domačini, me je vedno najbolj zanimalo. Zato sem že med vožnjo na obisk k našim fantom v Vinski gori sklenil, da se o tem pozanimam
najprej. Toda kje, pri kom, sem premišljeval. Ker Vinsko goro poznam, je odgovor prišel kar sam od sebe: v bifeju Pri Janu, pri gospodarju ali gospodinji! Saj, kje drugje, če ne pri pijači, se ljudje najbolj razkrijejo.
Ko sem potem prišel v Vinsko goro in se ustavil pred bifejem ter vstopil, je bila notri gospodinja Marija. Rade volje je odgovorila na vse, kar sem jo vprašal o naših fantih. Povedala je, da kot krajanka lahko reče, da so se bolj bali prihoda naših fantov, kot je bilo treba. "Mirni so. Ko včasih pridejo v bife, popijejo kakšen kozarček, kakšno'kavico, se malo pogovorijo, mirno vstanejo in odidejo. Mislim, da jim popivanja in ustvarjanja nereda ne more očitati noben resen domačin," je še posebej poudarila, preden sem se od nje poslovil.
Potem sem se odpravil k fantom v šolo.
Pri njih v šoli
Sprejeli so me prijazno in veseli so bili, ko sem jim razložil namen svojega obiska, češ da bi se rad pomenil z njimi, kako žive in se počutijo tu gori in sploh v Velenju. Takoj so mi začeli razlagati svoje drobne težave, želje in potrebe, počutje pri delu v jami (domala vsi so namreč jamski delavci) in v kolektivu, še prej pa so mi razkazali prostore, v katerih živijo.
Videl sem, da je v obeh lepih in svetlih nekdanjih učilnicah po 14 postelj, ki so v eni učilnici bolj slabo pospravljene, in na tleh precej zanemarjen in prašen parket; najbrž hodijo po njem kar v čevljih.
Povedali so mi, da v učilnici, ki je boljše pospravljena, žive tisti, ki govore šiptarski in so prišli s Kosmeta, v drugi pa so s srbohrvatskega jezikovnega področja; da so sobe pospravljene inočiščene pač toliko, kolikor jih pospravijo in očistijo sami, saj jih vzdržujejo z lastnim rediteljstvom, ker čistilk nimajo. Ko sem jim očital premalo skrb za parket, pa so rekli, da nimajo ne omaric, kamor bi shranjevali čevlje, ne enotnih copat ali cokel za v sobo. Tudi Kakšna omara za obleko in nočna omarica bi jim baje prišla prav, da bi jim oblačil ne bilo treba obešati po stenah na žeblje in da se jim osebne drobnarije ne bi vlačile po posteljah in stolih. (Op.urednika - Najnujnejše pohištvo zdaj že imajo.)
Potlej smo se pogovarjali o hrani. Vsi kot eden, s katerimi sem se pogovarjal - med njimi so bili Zdravko, Slobodan, Borislav, Dragoljub, Stojko, Ljubiša - so hrano pohvalili, razen fantov s Kosmeta. Da je dobra in obilna - tako njeni glavni obroki, ki jih dobijo iz menze Vegrada, kot malice - so rekli. Fantje s Kosmeta pa bi baje bili tudi takega mnenja, če ne bi bilo svinjskega mesa. Tega zavračajo, ker ga ne jedo, a kaj si morejo, ko so pa drugi odločno proti, da bi se mu zaradi njih morali odpovedati.
In kaj pravijo o delu v jami?
"Za naše pojme je delo dobro organizirano. Nadzorniki in prvopisani nam zelo zelo gredo na roke in pomagajo z delovnimi nasveti, da bi se čim preje privadili na jamo," je njihovo skupno mnenje. "Glede na to, koliko je nesreč pri delih zunaj in na cestah," je dodal eden izmed njih, "pa tudi nevarno ni." Ostali so mu pritrdili. Ko sem jih vprašal še glede osebnega dohodka, so prav tako izrazili zadovoljstvo, s pripombo, da je pač tako: kolikor delaš, toliko dobiš in toliko veljaš v jami - in da oni zaenkrat še niso navajeni tempa našega dela in sploh hitrega tempa življenja v Velenju, a upajo, da ga bodo sčasoma ujeli.
Na vprašanje, če so se odločili, da za stalno ostanejo pri nas, pa so pritrdili tovarišu, ki je dejal: "Iskreno rečeno, še ne moremo reči niti, da bomo ostali, niti da bomo čez čas odšli. Čas bo prinesel svoje."
"Ali kaj še posebno hudo pogrešate?" me je nadalje zanimalo.
Na to vprašanje so kar navalili s pritrdilnimi odgovori in željami. Iz njih se da sklepati, da si predvsem želijo stika z našo mladinsko organizacijo; da bi sodelovali pri njenem delu; da bi jih ta uvedla v preživljanje prostega časa v Velenju in jim zlasti pomagala pri njihovem vključevanju v velenjska športna društva in klube, kajti med njimi so taki, ki so bili doslej zelo aktivni športniki.
Med njimi je, denimo, težkoatlet, dvigalec uteži Stojko Pekočevič, ki bi se rad včlanil v mestni težkoatletski klub - že na pogled močan kot gora najbrž ne bi imel težav pri sprejemu v ta klub, če bi vedel kje si ga lahko uredi. Med njimi pa so še aktivni rokometaši in nogometaši, da ne omenim nekaterih, ki se do sedaj še niso ukvarjali z nobenim športom, pa imajo zanj interes in očitne zmožnosti.
Mislim, da je v tem pogledu tem našim fantom, in sploh vsem našim mladim novim delavcem, treba priskočiti na pomoč. Kolikor sem vedel, sem jim glede športa dal nekaj napotkov že jaz.
Povedal sem jim , na primer:
- Glede vključitve v Težkoatletski klub Velenje se pozanimajte pri predsedniku kluba Ludviku Uranjeku v RŠC ali pa v večernih urah v telovadnici RŠC, kjer imajo člani
redne treninge.
-	Glede rokometa se prek mladinskega aktiva v samskem domu REK povežite z Romanom Repnikom, ki dela v naši TOZD "proizvodnja gradbenega materiala."
-	Glede atletike se lahko prek uprave samskega doma povežete z Vero Zupančič, ki dela v knjigovodstvu naše TOZD "stanovanjsko gospodarstvo" in je predsednica Atletskega kluba Velenje.
-	Prek mladinskega aktiva v samskem domu REK pa se lahko dogovarjate tudi za sodelovanje na sindikalnih športnih tekmovanjih v REK.
Od športa smo besedo presukali na njihove želje po šolanju in napredovanju, na to, kako in kje so živeli in delali preden so prišli v Slovenijo, v Velenje, pa na vprašanji , k^ko se razumejo med sabo in v kakšnem odnosu so z našo kadrovsko in socialno službo, ki morata največ storiti, da se novinec vpelje v delovno organizacijo in kolektiv.
Mislim, da so razgovora o tem bili najbolj potrebni, saj ni bilo treba vrtati vanje s dodatnimi vprašanji, da se razvije.
Drug drugemu so segali v besedo, da povedo svoje. Povedali so mi toliko, da sem utegnil pribeležiti le tisto, kar sem sproti ocenil za najbolj značilno in zanimivo; recimo pripoved Džabirja Avdulahija o sebi.
Prišel je v Velenje iz Prištine, kjer je uvidel, da ni zanj nobene perspektive, pa čeprav je končal tamkajšnjo gimnazijo. Džabirja je navdušil za prihod v Velenje njegov prijatelj, ki dela pri nas že osem mesecev - in ni ga razočaral , ima pa dve veliki želji: da bi dobil svojo sobo v Velenju, v samskem domu, in da bi mu odobrili odsotnosti od dela, kadar se bo dovolj pripravil za polaganje izpitov - vpisal se je namreč kot izredni študent na fakulteto za geografijo in zgodovino v Prištini. Hotel je študirati tudi redno, pa zanj ni bilo štipendije, zato je sklenil, da zapusti dom in vzame svojo bodočnost v svoje roke in si prisluži, kar mu doma ni bilo dano na up.
Potem je tu pripoved že starejšega njihovega sostanovalca, ki se je peljal z mano, ko sem se vračal od njih v Velenje; imena si nisem zapomnil.
Pripovedoval je, da je pred prihodom v Velenje živel in delal tudi v Beogradu. "Kakšno življenje sem imel," se je spominjal. "Stanoval sem v neki ropotarnici. Pa slabo
zaslužil. Tu pa nekateri jadikujejo, ker niti ne vedo, kaj je slabo! Razkošno stanovanje imajo tu v Vinski gori, če primerjam, kje vse stanujejo drugod, in upanje, da, če hočejo, kmalu pridejo v Velenje, v samski dom. In če bodo ostali, imajo v perspektivi zagotovljeno še družinsko stanovanje.
Premalo znajo ceniti tudi skrb kadrovske in socialne službe; kako skrbijo zanje. Pri vsem gledajo, da jim čim-prej ustrežejo, pa vedno najdejo kaj, kar jim ni po volji. Vse, vse bi radi naenkrat.
Zase lahko rečem, da mi še na misel ne pride, da bi odšel iz Velenja in z rudnika," je končaval, preden sva se v Velenju razšla, pa še pridal, da gre tja k jezeru pogledat k neki hiši sobo, ki jo dajejo v najem; družino, da bi rad tudi preselil v Velenje, mi je zaupal, in da bi se zaenkrat sprijaznili tudi z eno sobo. ’
"Imam že velikega sina, in rad bi ga imel pri sebi, veste ! " je zaklical, ko sva se že poslovila in bila že nekaj metrov vsaksebi.
Ševki Luma, že dve leti kopač v naši jami, pa je dejal -še v šoli, v Vinski gori: "Stanoval sem v samskem domu v Velenju, pa sem se raje preselil sem gori; takšen mir, tako čist zrak je tu - do avtobusa pa tudi ni več kot nekaj metrov pešačenja. Lepo je tukaj, in ne razumem nekaterih, ko negodujejo, češ da so oškodovani pri prostem času, ker niso v Velenju."
Pogovor je nanesel, da smo se spomnili tudi na začetni tečaj iz slovenščine, za katerega je bilo ravno takrat razpisano prijavljanje. Vprašal sem jih, ali se bodo prijavili. Vsi, brez izjeme, so rekli, da se bodo; baje že zato, ker menijo, da, če več znaš, več veljaš.
Te dni obiščem še naše fante v Topolšici, da vidim, kako so se ti vživeli med domačini, v delo in naš kolektiv - da si pridem na čisto z odgovori na vprašanja, ki me mučijo, ko naši novi delavci odhajajo iz Prešernove 5, potem ko je za njimi sprejem v delovno organizacijo; da me morebiti zopet obide misel: "Kaj pa če niso takšnile mali samski domovi, kot je ta v Vinski gori, za nekatere novince še boljši kot veliki. Saj, precej naših fantov je v Vinski gori nekako bliže doma, kot bi bili v Velenju, samo to in ono jim je treba še urediti. Skoraj bi pozabil: za zimo bo jim treba priskrbeti nove peči - te, ki jih zdaj imajo,dajejo premalo toplote, pa tudi slabo vlečejo. In na drugačno rediteljstvo bo tudi treba pomisliti v Vinski gori ...
Tine Štajner
REKREACIJA
Organizacija rekreativne aktivnosti v delovni organizaciji
Vsekakor je organizacija rekreativne aktivnosti najvažnejši faktor, če hočemo to aktivnost oživeti v polni meri. V ta namen se osnuje v delovni organizaciji KOMISIJA, ki ima različen naziv, vendar vedno enak cilj - vključiti čim večje število delavcev v rekreativno aktivnost in jo čim bolje organizirati v splošno zadovoljstvo udeležencev. Naziv oziroma ime KOMISIJE ni važno, temveč so bistveni njeno delo in naloge. Zato bom nadalje govoril izključno o njih, brez poudarka na njenem imenu oziroma nazivu.
Zgoraj in desno - Iz slavnostnega mimohoda športnikov na dan praznovanja letošnjega praznika naše občine
KOMISIJA ZA REKREACIJO
Komisija se formira v kolektivu z namenom, da organizira delo na področju rekreativne aktivnosti med delavci in uslužbenci in na ta način vpliva na izboljšanje njihove zdravstvene in delovne kondicije. S tem ciljem izvaja in organizira različne aktivnosti in pri tem tesno sodeluje z raznimi organizacijami in skupnostmi za telesno in kulturno dejavnost v kolektivu in občini. To sodelovanje se kaže v usklajevanju programov dela, to je, pri organiziranju strokovnega kadra, organiziranju in izvajanju delavskih športnih iger, izkoriščanju objektov za rekreacijo (na primer bazenov in igrišč), ipd.
Izbor komisije opravimo na sledeči način:
V kolektivu se najprej formira INICIATIVNI ODBOR, katerega dolžnost je, da razišče osnovne pogoje za formiranje komisije. Naloga članov odbora je, da med člani kolektiva najdejo ljudi, ki bodo najbolj sposobni za uresničitev nalog, ki so postavljene pred komisijo.
Pri izbiri teh ljudi je treba misliti na to, da morajo biti med njimi tudi takšni, ki se bodo lahko usposobili za organizatorje za posamezna področja rekreacije, in tudi takšni, ki bodo lahko prevzeli mesta inštruktorjev v posameznih sekcijah.
Naloga članov iniciativnega odbora pri izbiri teh ljudi je torej različna, vendar cilj je eden.
Potem odbor predlaga listo izbranih kandidatov kolektivu, da ta izbere najprimernejše člane komisije. Število članov komisije je odvisno od več dejavnikov, in sicer od števila članov kolektiva, interesa za rekreativno dejavnost, materialnih pogojev, idr. V primeru, da je kolektiv velik in je tudi interes za rekreativno dejavnost velik, je treba organizirati tudi PODKOMISIJE - strokovne orga-
ne, ki pomagajo komisiji pri hitrem in učinkovitem izvajanju nalog.
Tako formirana komisija izvoli svojega predsednika in tajnika,ostalim članom pa naloži konkretne naloge v sklopu programa rekreacije, te so: organiziranje in vodenje tekmovanj, usposabljanje strokovnih kadrov, organiziranje in vodenje netekmovalnih aktivnosti, skrb za rekvizite in opremo ter reševanje materialnih vprašanj.
Komisija mora imeti najmanj 2-letno mandatno dobo, ker je tolikšen čas potreben za začetek izvajanja postavljenih nalog in organiziranje rekreativne dejavnosti. Kljub temu pa mora biti komisija v pogledu menjave oziroma dopolnjevanja svojih članov elastična.
Delo komisije se odvija na sestankih, kjer se najvažnejši sklepi in smernice za njeno delo sprejemajo ob prisotno-
sti večine njenih članov. O njenem delu na sestankih se vodijo zapisniki.
NALOGE KOMISIJE ZA REKREACIJO IN NJEN ODNOS DO ORGANOV V KOLEKTIVU
Podrobno razglabljanje o delu komisije poudarja sledeče njene naloge:
1.	ORGANIZIRA - IZVAJA RAZLIČNA TEKMOVANJA (AKTIVNOSTI) V KOLEKTIVU IN IZVEN NJEGA.
2.	ORGANIZIRA - IZVAJA RAZLIČNE NETEKMOVALNE AKTIVNOSTI V PROSTEM ČASU.
3.	IZ.DELA PLAN (PROGRAM) AKTIVNOSTI, KI SE BODO IZVAJALE (ORGANIZIRALE) MED LETOM, S POSEBNIM POUDARKOM NA AKTIVNOSTI V POSAMEZNIH LETNIH DOBAH.
4.	IZDELA IN PREDLAGA PLAN FINANČNIH SREDSTEV (RAZDELITEV TEH ZA RAZLIČNE AKTIVNOSTI).
5.	IZDELA PREDLOGE ZA RAZLIČNA TEKMOVANJA V KOLEKTIVU (DELAVSKE ŠPORTNE IGRE, TEKMOVANJA V ČAST PRAZNIKOV IN PROSLAV).
6.	ORGANIZIRA DELO TEČAJEV ZA POSAMEZNE AKTIVNOSTI (PLAVALNI, SMUČARSKI TEČAJ, Itd.).
7.	' SODELUJE PREK TEMELJNE TELESNO-KULTURNE SKUP-
NOSTI Z RAZLIČNIMI ORGANIZACIJAMI ZA TELESNO KULTURO V OBČINI (PARTIZAN, POČITNIŠKA ZVEZA, AVTO-MOTO DRUŠTVO, itd.).
8.	SODELUJE S KOMISIJO ZA REKREATIVNO AKTIVNOST PRI OBČINSKEM SINDIKALNEM SVETU.
9.	ZASTOPA POTREBO IN INTERES ZA RAZVOJ REKREATIVNE AKTIVNOSTI PRED ORGANI V KOLEKTIVU (DRUŽBENOPOLITIČNIMI IN SAMOUPRAVNIMI).
10.	SODELUJE V RAZLIČNIH AKCIJAH ZA IZGRADITEV OBJEKTOV ZA ŠPORT IN REKREACIJO (ZA POTREBE KOLEKTIVA IN OBČINE).
11.	USPOSABLJA STROKOVNE KADRE ZA RAZLIČNE ŠPORTNE IN REKREATIVNE AKTIVNOSTI (INŠTRUKTORJI OZIROMA VODITELJI IN ORGANIZATORJI).
12.	NUDI POMOČ POKLICNEMU DELAVCU ZA REKREACIJO V KOLEKTIVUFRIORGANIZIRANJU RAZLIČNIH AKTIVNOSTI.
13.	ŠIRI TELESNO KULTURO IN REKREACIJO.
14.	SODELUJE Z VSEMI STROKOVNIMI SLUŽBAMI IN DELAVCI V KOLFKTIVU, KI LAHKO USPEŠNO POMAGAJO PRI IZVAJANJU RAZLIČNIH AKTIVNOSTI (KADROVSKO IN SOCIALNO SLUŽBO, INFORMATIVNO SLUŽBO, SLUŽBO ZA ORGANIZACIJO LETOVANJ, OZIROMA SOCIOLOGI, PSIHOLOGI, itd.).
15.	VODI EVIDENCO IN STATISTIKO - IZDELA LETNO POROČILO O REKREATIVNIH AKTIVNOSTIH, itd.
V delovni organizaciji z večjim številom delavcev, kjer se rekreacija razvija v širšem obsegu, je nujno, da se formirajo tudi PODKOMISIJE.
Običajno se formirajo sledeče podkomisije:
1.	Tekmovalna podkomisija oziroma podkomisija za posamezne veje športnih aktivnosti
2.	Podkomisija za netekmovalne aktivnosti (svobodne ak-
tivnosti po delovnem času - izleti, športne šole, aktivni delovni odmor, itd.)
3.	Podkomisija za finančna vprašanja
4.	Podkomisija za objekte, opremo in rekvizite
5.	Kadrovska podkomisija
6.	Podkomisija za evidenco in statistiko
7.	Zdravstvena podkomisija
8.	Podkomisija za propagando
Vseh naštetih podkomisij pa ni treba formirati naenkrat, ampak sčasoma oziroma po potrebi.
NALOGE PODKOMISIJ
1.	Tekmovalna podkomisija
Skrbi za uspešno organiziranje in izvajanje vseh tekmovanj.
Njena naloga je razvijanje tekmovalnih aktivnosti, izdelava predlogov oziroma predpostavk za tekmovanja, prijavljanje ekip in sodelovanje pri izdelavi enotnih kriterijev za delavske športne igre, prav tako pa, da odobri sistem tekmovanj, formira grupe, skrbi za sodnike in termine (kdaj in kje se bodo tekmovanja odvijala).
2. Podkomisija za netekm ovalne aktivnosti
Organizira različne aktivnosti, katerih cilj ni tekmovanje, se pravi, skrbi, da se vzporedno s tekmovalnimi aktivnostmi razvijajo tudi ostale potrebe in želje delovnih ljudi. Denimo: aktivni odmor med delovnim časom, poldnevni izleti, tekmovalne aktivnosti po svobodnem izboru, katerih cilj ni tekmovanje, itd.
Organizira razne igre z žogo, poenostavljene z elementarnimi pravili, skrbi za plavalno in smučarsko šolo - organizira zabavne prireditve, itd.
3.	Podkomisija za finančna vprašanja
Njena glavna naloga je ustrezna razdelitev vseh finančnih sredstev za rekreacijo prav na vsa načrtovana področja rekreativne dejavnosti v delovni organizaciji, vzporedno s tem pa skrb, da se ta sredstva trošijo kot so bila razdeljena. Pri tem so mišljene dotacije in tudi sredstva, katerih viri so deli članarin, izkupički od raznih prireditev, delovnih akcij, zbiranja odpadkov, ipd.
Posebno vprašanje njenega dela predstavlja zagotovitev finančnih sredstev za rekreacijo priOOSin njihovi konferenci, iz združenih sredstev delovne organizacije ter pri občinskem sindikalnem svetu in temeljni telesno-kulturni skupnosti.
Te možnosti je treba izkoristiti ter obrazložiti namen in potrebo. Pri tem je treba ustrezno upoštevati tudi postavko za šolanje novih kadrov za področje rekreacije.
4.	Podkomisija za objekte, opremo in rekvizite
Že samo ime napove, da je delo te podkomisije kontakt z upravami športnih stadionov, vzdrževanje opreme in rekvizitov ter skrb zanje in tudi sodelovanje pri akcijah in organiziranju izgradnje in obnove novih in starih športnih objektov, ipd.
5.	Kadrovska podkomisija
Njena naloga je skrb za strokovni kader, ki je potreben za organizacijo rekreacije in izvedbo njenega plana. Tako mora izdelati plan o potrebah po lastnih inštruktorjih in organizatorjih, poleg tega pa poiskati ustrezno strokovno pomoč pri organizacijah in društvih za šport in rekreacijo zunaj delovne organizacije. Ker je jasno, da bodo v kolektivu mesta inštruktorjev in organizatorjev zasedli delavci in uslužbenci, ki že imajo nekaj izkušenj za tako delo, je naloga podkomisije, da jim omogoči samo dodatno strokovno usposabljanje, in sicer na tečajih, ki ne bodo zahtevali, da bi se ti delavci preveč oddaljevali s svojih delovnih mest.
Njena posebna naloga pa je, da pred kolektivom pravilno razloži potrebo po profesionalnem vodji rekreativne dejavnosti, in to takrat, ko so pogoji v kolektivu za to zreli.
Ta podkomisija lahko vpliva tudi na šolanje sodniškega kadra iz vrst kolektiva, kar je eden od predpogojev za uspešno delo in izvedb rekreacije.
Omenil sem že potrebo po inštruktorjih oziroma voditeljih in organizatorjih rekreacije, zdaj pa naj povem še nekaj o njihovem delu!
To so ljudje, ki poleg profesionalnega vodje rekreacije skrbijo za izvedbo njenega plana; ki skupno s profesionalnim vodjem skrbijo za rekreativno delo kot motor v organizaciji rekreativne dejavnosti v podjetju. So tisti elementi, ki skrbijo za celotno rekreativno delo. Njihovo šolanje se lahko izvede z minimalnimi izdatki znotraj kolektiva, in sicer v obliki kratkega tečaja, za
katerega se angažirajo profesionalni športni delavci v občini in tudi profesionalni vodja rekreacije v delovni organizaciji.
DELO INŠTRUKTORJA OZIROMA VODITELJA
Poučuje začetnike in vodi športno-rekreacijske skupine v svoji športni panogi.
Pripravlja ekipe za tekmovanje in pozna sojenje.
Učni načrt za inštruktorja oziroma voditelja bi izgle-dal takole:
1.	OSNOVE TEORIJE TELESNE KULTURE	- 5 ur
2.	POZNAVANJE ČLOVEKA	- 5 ur
3.	METODIKA UČNO-ŠPORTNEGA DELA
V NJEGOVI PANOGI AKTI VNOSTI	- 14 ur
DELO ORGANIZATORJA
Prireja in skrbi za potek organizacije športnih in rekreativnih dejavnosti v delovni organizaciji. Sestavlja splošne in posebne propozicije tekmovanj ter koledar tekmovanj. Razpisuje tekmovanja, obvešča, zbira rezultate, računa točke, skrbi za propagando in vodi evidenco o udeležencih.
Učni načrt za organizatorja:
1.	OSNOVE TEORIJE REKREACIJE	- 4 ure
2.	POZNAVANJE ČLOVEKA IN HIGIENA	- 3 ure
3.	ORGANIZACIJA IN PROPAGANDA SVOBODNIH
AKTIVNOSTI IN TEKMOVANJ	- 18 ur
4.	PRAKTIČNO DELO	- 20 do 30 ur
Vzporedno v zvezi z voditelji in organizator ji naj povem še par besed o profesionalnem vodji rekreacije v delovni organizaciji, kajti ta naj bi bil duhovni vodja vsega rekreativnega dela, inštruktorji in organizatorji pa le njegovi sodelavci!
Profesionalni vodja rekreacije v DO mora biti strokovno usposobljen človek; s posebno izobrazbo. Odgovoren je za delo komisije in podkomisij, skrbi za izvedbo plana - sodeluje s komisijo in podkomisijami za rekreacijo in z organi v podjetju. Poleg tega pa se povezuje tudi z organi izven kolektiva, od katerih lahko pričakuje pomoč; ti so:
1.	Organi temeljne telesno-kulturne skupnosti
2.	Občinski sindikalni svet
3.	Občinski odbor socialistične zveze
4.	Občinski mladinski komite
5.	Organi posameznih klubov
6.	Organi športne zveze in podzveze
7.	Organi trenerske in sodniške organizacije
8.	Organi združenja učiteljev in profesorjev telesne vzgoje
Od teh forumov je treba pričakovati pomoč v denarju, objektih, rekvizitih, opremi in strokovnih kadrih.
V kolektivu pa mora vodja rekreacije in njegovi sodelavci sodelovati:
1.	s sindikatom
2.	z delavskimi sveti
3.	s skupnimi službami
4.	z mladinsko organizacijo
5.	s strokovnimi delavci (psihologi, sociologi, varnostnimi inženirji, idr.)
Treba je poudariti, da morajo biti vsem posameznim organizacijam poslane vloge pravilno oblikovane (kot dopisi oziroma akti s podrobno obrazložitvijo predmeta). Samo tako se namreč lahko pričakuje, da bo vloga sprejeta v razpravo in ugodno rešena.
6.	Podkomisija za evidenco in statistiko
Evidentira dogodke na vseh področjih rekreativne dejavnosti v kolektivu in na ta način preprečuje, da bi določeni dogodki potonili v pozabo.
Klasificira prireditve in tekmovanja, jih grupira po pripadnosti in zapisuje dosežene rezultate. Izdeluje statistike, navaja število udeležencev, daje grafične
prikaze, itd.
Na osnovi rezultatov gornjega dela se postavljajo novi plani rekreacije.
7.	Zdravstvena podkomisija
Skrbi, da se aktivnosti odvijajo v higiensko urejenih okoliščinah. Preprečuje nastopanje obolelih članov kolektiva, katerih organizem ne bi prenesel naporov. V tej podkomisiji bi obvezno moral biti zdravnik, sociolog in psiholog, če so v delovni organizaciji, drugače pa člani kolektiva, ki so na tem področju že delali.
8.	Podkomisija za propagando
Ta s pomočjo različnih tehničnih sredstev v kolektivu obvešča in informira člane kolektiva o rekreativnih aktivnostih. V ta namen izkorišča interna glasila, ozvočenje, oglasne deske, ipd. Poleg tega lahko uredi izložbena okna, ki prikazujejo tekmovalne aktivnosti in podobno. Objavlja članke tudi v krajevnem časopisu, itd. Sicer pa bi se delo o propagandi .v marsikaj napisati - vendar spada to v posebno poglavje. Vprašanja, ki bi jih v zvezi z njo še morali rešiti, so:včem, kje in kdaj organizirati rekreacijo. Vendar, za rešitev teh vprašanj bi bilo treba izpeljati anketo v kolektivu in na tej podlagi izdelati tudi celoten plan rekreacije.
SHEMA PLANA REKREACIJE V KOLEKTIVU
1.	Tekmovalne aktivnosti:
a)	nogomet (4 mesece)
b)	kegljanje (6 mesecev)
c)	odbojka (3 mesece)
d)	aktivnosti za 1. maj (po možnosti čimveč)
2.	Netekmovalne aktivnosti:
a)	organizacija poldnevnih izletov
b)	organizacija celodnevnih in večdnevnih izletov
c)	organizacija svobodnih aktivnosti
d)	organizacija plavalne in smučarske šole
3.	Strokovni kadri -.usposobiti:
a)	12 organizatorjev
b)	6 inštruktorjev oziroma voditeljev
c)	6 sodnikov (kadrovska komisija)
4.	Objekti:
a)	usposobitev terena 45 m x 30 m za svobodne aktivnosti
b)	izgradnja občinskega rekreativnega centra (pomoč pri izgradnji)
Navedel bi še organizacijsko shemo - strukturo organov za rekreacijo, kakršno imajo v železarni Sisak, ki je na področju rekreacije pri nas med vodilnimi.
SVET ZA REKREACIJO (9 članov)
1.	KOMISIJA za TELESNO KULTURO
2.	KOMISIJA za KULTURNO DEJAVNOST
3.	KOMISIJA za DOPUSTE in IZLETE
4.	KOMISIJA za LJUDSKO TEHNIKO
5.	KOMISIJA za DRUŽABNO ŽIVLJENJE
(20 članov) (20 članov) (20 članov) (15 članov) (20 članov)
(Vsi našteti organi skupaj štejejo 104 člane.)
V ŽELEZARNI PO POTREBI USTANAVLJAJO TUDI PODKOMISIJE.
(Se nadaljuje)
Šah v
samskem domu
Izid drugega kola tekmovanja za prehodni šahovski pokal doma:
1.	Kadro Šutič
2.	Karel Uranjek
3.	Safet Mešanovič
4.	Milan Ristič
Drugo kolo, ki je v letošnjem tekmovanju za pokal tudi zadnje, je prineslo nekaj presenečenj; Anton Vedenik, ki je osvojil prehodni pokal prvič, je zdaj šele peti, pokal pa je osvojil organizator tega tekmovanja Kadro Šutič.
Veliko presenečenje pa je vsekakor tudi doseženo drugo mesto upravnika samskega doma Karla Uranjeka, ki poleg obilice svojega dela še vedno najde toliko časa, da se udeleži vsakega šahovskega tekmovanja v domu,in da hkrati lahko ugotovimo še: tudi dober šahist je!
Drago Colnarič
Izidi sindikalnega prvenstva REK v streljanju z zračno puško
Tekmovanje je bilo sredi oktobra, udeležile pa so se ga samo moške ekipe jame VZHOD, TOZD zunanji obrati, ESO in DSSS ter ženska ekipa DSSS.
Rezultati - moški:
1. Jama VZHOD	748 krogov
2. Zunanji obrati	703 kroge
3. DSSS	600 krogov
4. ESO	497 krogov
Ženska ekipa DSSS je dosegla 232 krogov. Rezultati prvih 15 posameznikov - moški:	
1) Jože Satler (JV)	162 krogov
2) Karel Ožir (ZO)	155 krogov
3) Ložan Miloševič (DSSS)	154 krogov
4) Branko Novačič (JV)	153 krogov
5-6) Jože Uranjek (ESO)	147 krogov
5-6) Valentin Jurovič (JV)	147 krogov
7) Ivan Jakopanec (DSSS)	146 krogov
8) Karel Koželj (ZO)	145 krogov
9-10) Franc Avberšek (JV)	143 krogov
9-10) Peter Sovine (JV)	143 krogov
11-12) Niko Pečovnik (ZO)	140 krogov
11-12) Franc Podbevšek (ZO)	140 krogov
13) Karel Felicijan (JV)	130 krogov
14) Rudi Švajger (DSSS)	123 krogov
15) Slavko Tominc (ZO)	122 krogov
Posamezno zenske:	
1) Danica Oblišar	92 krogov
2) Marija Kolar	76 krogov
3) Jožica Vučina	64 krogov
Za kapetana strelske ekipe REK je določen Jože Satler iz	
jame VZHOD, ki bo skrbel za skupne priprave naše ekipe do občinskega tekmovanja.
Organizatorji tekmovanja se zahvaljujemo Hinku Boletu, predsedniku občinskega odbora strelcev občine Velenje,za aktivno pomoč in sojenje.
Referent za strelstvo Ložan Miloševič
Še to!
Hinko Bole je v imenu občinskega strelskega odbora podelil vsem strelcem , ki so dosegli 160 krogov ali več, diplomo odličnega strelca, tistim, ki so dosegli 140 krogov ali več, pa diplomo dobrega strelca.
Šah
REK - Gorenje ob občinskem prazniku
Tradicionalno vsakoletno srečanje med sindikalnima šahovskima ekipama TGO Gorenje in REK je bilo letos odigrano 11. oktobra v Delavskem klubu v počastitev občinskega praznika.
Srečanje se je končalo z minimalno zmago sindikalne šahovske ekipe TGO Gorenje, ki je zbrala 51 točk, medtem ko jih je ekipa REK zbrala 49.
Letos je bila ekipa Gorenja ojačena z dvema novima dobrima igralcema - Jakopičem (I.kat.) in Ciganom, ki sta veliko pripomogla k zmagi Gorenja. Najuspešnejši igralec srečanja je bil član ekipe Gorenja Golob, ki je zbral 7 1/2 točk od 10 možnih.
'Za ekipo REK so nastopili: Premužič, B.Brešar, Labus, M.Pevnik, Vukič (izTEŠ), F.Nežmah, Šutič, Softič, T. Vedenik in Cvar.
Najuspešnejši igralci REK šobili: Brešar, Labus in Pev-nik.
Minimalni poraz REK ne smemo smatrati za neuspeh, saj je ekipa Gorenja letos dosegla pomembne uspehe, na primer: izmed približno 500 sindikalnih šahovskih ekip, ki so nastopale v predtekmovanju po vsej Sloveniji, se je ekipa Gorenja uvrstila v finalno skupino in zasedla odlično 12. mesto.
O šahu še to!
V soboto, 12. oktobra, je drugokategornik Cvar odigral simultanko v samskem domu REK na 20 šahovnicah. Rezultat srečanja je bil 15 : 5 za Cvara. Zmagali so Šuču-rovič, Rajh in Hankič, remizirali pa Mehmedovič, Golač, Colnarič in Uranjek. Omeniti je treba tudi, da so se ša-histi v samskem domu na to srečanje dobro pripravili, saj je rezultat zanje dokaj ugoden. Pri tem moramo pohvaliti prizadevnost njihovega vodja Šutiča, ki organizira in vodi vsa šahovska tekmovanja v domu. Ob koncu srečanja so šahisti doma izrazili željo, da bi se takšna tekmovanja še večkrat ponovila.
Smučarji
IZLETNIK Celje nam je posredoval nekaj cen za smučanje na Golteh, kjer je po njihovi izjavi najcenejša smuka v tej sezoni.
REKREACIJSKO-TURISTIČNI CENTER - GOLTE
Cene za zimsko sezono 1974/75 (od 27.11.1974 do 31.3.1975)
Hotel GOLTE	polni penzion
TWC, balkon	140,00 din
TWC	130,00 din
hladna in topla voda	120,00 din
Depandanse	90,00 do 100,00 din	
(sobe v	depandansi -
brez vode)	
Mozirska koča	80,00 din
Depandansa Mozirske koče	65,00 din
Žičnice	cena
a) nihalna žičnica - povratna vožnja posameznikov	20,00 din
- enosmerna vožnja posameznikov	15,00 din
- grupe nad 20 oseb, povratna vozovnica za osebo	15,00 din
- grupe nad 20 oseb, enosmerna vozovnica za osebo	10,00 din
- otroci do 10 let, povratna	10,00 din
- otroci do 10 let, enosmerna	8,00 din
- šolske skupine do 4. razreda: povratna	10,00 din
enosmerna	8,00 din
- šolske skupine od 4. razreda dalje:	
povratna	12,00 din
enosmerna	10,00 din
b) sedežnica	/
- povratna	8,00 din
- enosmerna	5,00 din
- skupine nad 20 oseb	5,00 din
c) vlečnice - Poljane	2,00 din
- Turist	2,00 din
- Morava	3,00 din
- Stari Stani	5,00 din
- Ročka planina	4,00 din
- Skima	2,00 din
- prenosna	1,00 din
- Klad je'	5,00 din
d) celotni sistem žičnic - sezonska vozovnica z veljavnostjo od 1.10.1974 do 30.4.1975, s pogojem, da je opremljena z	
imetnikovo sliko	650,00 din
- sezonska vozovnica z veljavnostjo od 1.10.1974 do 30.4.1975 -vsak delavnik	350,00 din
- vozovnica za penzionske goste do 10 dni	200,00 din
- dnevna karta za penzionske goste, ki bivajo nad 10 dni, za vsak naslednji dan	20,00 din
- petdnevna vozovnica za čas ponedeljek - petek	120,00 din
- dnevne karte: sobota, nedelja, praznik	70,00 din
delavnik	50,00 din
poldnevna ob delavnikih	35,00 din
ski-boom za šolske skupine od ponedeljka do petka	30,00 din
, Parkiranje - za osebni avtomobil	2,00 din
. Izposojevalnica smuči in popravljalnica - smuči za 1 dan	25,00 din
- čevlji za 1 dan	15,00 din
- sani za 1 dan	15,00 din
Popravilo smuči se zaračunava po dejanskih cenah materiala in 40,00 din delovna ura.
Za penzionske goste,ki izkoriščajo smučarsko opremo najmanj sedem dni, dajemo 30 % popusta na gornje cene.
CELJSKA KOČA
Polni penzion	100,00	din
Dnevne vozovnice:
-	sobota, nedelja, praznik	30,00	din
-delavnik	25,00	din
-	poldnevna,delavnik	20,00	din
-	vrednost 1 vožnje (točka)	3,00	din
Penzionski gostje, ki izkoristijo najmanj 5 polnih penzionov, imajo brezplačno vozovnico za žičnico.
ŽELIMO VAM DOBRO SMUKO!
Ivan Jakopanec (športni referent DSSS)
Predlog RoM za 7 ha-ha!
-	Se nikoli ga nisem slišal toliko in tako ognjevito govoriti!
-	Tokrat so njemu odbili od plače!
-Ti, ne bodi predrzen!
-	Saj nisem nič rekel.
-	Nisi, pa bi rad!
-	Danes se ga bom napil na smrt!
-	Grem še jaz. Rad bi umrl skupaj s tabo.
S sindikalnega športnega srečanja TOZD TEŠ - Radenci
Letos so na tem že tradicionalnem srečanju - saj je že deseto po vrsti - potegnili krajši konec elektrarnčani; dosegli so skupno 8 točk, gostje iz Radenc (kajti letos je bilo srečanje v Šoštanju, Velenju in Belih vodah, drugo leto pa bo zopet v Radencih) pa 14 točk.
Rezultati tekem v posameznih panogah so bili naslednji (TOZD TEŠ : Radenci,v točkah):
Šah	0 :	: 2	4. Kegljanje,	moški	2 :	: 0
Namizni tenis	0 :	: 2	5. Kegljanje,	ženske	0 :	: 2
Streljanje:			6. Odbojka		2 :	: 0
- z zračno puško	0 :	: 2	7. Košarka		2 :	: 0
- z MK puško	0 !	: 2	8. Ribolov		0 :	: 2
- na glinaste golobe	0 :	: 2	9. Tenis		2 :	: 0
Razen v tenisu, v streljanju z MK puško in na glinaste golobe ter v ribolovu so bila vsa tekmovanja pod streho. Pri tekmovanjih na prostem jim je nekoliko nagajalo vreme - z izjemo ribičem, ker vemo, da ribe v dežju bolj prijemajo; in še res je, saj so imeli dober ulov!
Nekaj najboljših posameznikov:
-	pri kegljanju od gostov Brvus, iz TEŠ Krumpačnik (pri ženskah od gostov Markovičeva,iz TEŠ Kladnikova);
-	pri ribarjenju od gostov Lamut (137 rib), iz TEŠ Bizjak (kar 192 rib);
-	pri streljanju z MK puško od gostov Gregorin,iz TEŠ Ojsteršek;
-	pri streljanju z zračno puško od gostov Cigllt,iz TEŠ Kočevar.
Zmagovalnim ekipam in najboljšim posameznikom so na skupni slovesnosti podelili diplome.
Srečanje je bilo 5. oktobra, se pravi, v okviru praznovanja praznika občine Velenje.
Lojz Ojsteršek
-	Obtoženi, ste že bili kdaj kaznovani?
-	Sem, tovariš sodnik.
-	Zakaj?
-	Udarjal sem z glavo v zid.
-	Pa saj to ni kaznivo!
-	Veste, glava ni bila moja.
Dalmatinec jezdi osla in za kratek čas poje: "Ja sam mladi Dalmatinac ..."
V tem se oglasi osel: "I-a! I-a!"
Dalmatinec pa: "Suti more, ti si magarac!"
Žena možu: Če bi bila olimpiada godrnjačev, bi ti sigurno dobil zlato medaljo!
-	Dragi možek, ločujem se!
-	Res? Toda zakaj?
-	Veš, nočem biti poročena z rogonoscem.
Tone Šeliga
Pajkova razsodba
Pravkar sem obesil plenice in pomil posodo - ter za na-
grado dobil prosto. V želji, da bi še kaj postoril, sem se zvrnil na kavč in čakal na naslednje povelje. Zazrl sem se v strop in opazil kako se v kotu prepirata pajek in muha.
Pajek je rogovilil s svojimi kraki in kričal nad muho: "Kdo vam je sploh dovolil zahajati na moje teritorialno področje, mrčez ničvreden? Še izselili bi me radi."
Muha je vzdrhtela kot trepetlika in se od strahu podelala v kraljestvo pajkove mreže.
"Po nečem mi smrdi - ta vaš prihod. S kakšnim namenom prihajate? Bi mi morda radi ponesnažili dvorišče; ste sploh dobili dovoljenje od pristojnih organov, da se tu naselite?" je vprašal muho in pokazal na mojo ženo.
Nisem vedel, da tudi pajek spoštuje hišno avtoriteto, zato sem napeto prisluhnil, kako se bo muha izmazala.
"Vseh dokumentov res še nimam," je odgovorila muha, "vendar sem hotela dobiti najprej vaše soglasje, vaše pajkovstvo."
"To se že lepše sliši," je dejal pajek. "Instance je treba upoštevati," je še samozavestno pomodroval in pogledal muho pod trebuh ter dodal: "In, če odklonim vašo prošnjo, kaj boste storili?"
Muha se je priliznjeno nasmehnila in ga začela božati po trebuhu, pri čemer je segala skoraj malo prenizko.
Tone Šeliga
KROKIJI O GRENKEM ZNOJU
Obešnjaki
Ženska delegacija je odšla. Fantje so začeli na povratni pripravljati strop za odstrelitev. Ivan si je izbral za pomočnika pri vrtanju stropa Franca. Vrtala sta izmenično. Ko je Ivan opazil, da se Francu ob potiskanju vrtalnega strojčka šibijo roke kot prezeblemu mulcu, ga je vprašal, če nemara nima mrzlice. Franc je v zadregi priznal, da kljub močni postavi nima dovolj kondicije in da je od vseh vrst lukenj tisto v strop najtežje zavrtati.
Na povratni se je po odstrelitvi začelo rušiti in Ivan je skušal to preprečiti, a se je premog v trenutku sesul z vseh strani in ga zagrnil. Franc tega sploh ni opazil. Mirno je nabiral krajnike in sam pri sebi nekaj mrmral. Ko pa je videl, da je na povratni le prevelik kup premoga, ki je skorajda zasul kanal, je pogledal za kameradom. Pod kupom je zaslišal stokanje, ki ga je vedno bolj dušilo neprekinjeno drsenje premoga in jalovine. Poklical je pomoč. Prvi je pritekel Andrej in skušal založiti odprtino, skozi katero je vdiral premog. Franc je šele čez čas povedal , da je Ivan pod premogom, in predlagal, da ga odkopljejo.
"Upam, da niste prestali srčnega infarkta in da vam srce
ni otrdelo, da bi mi lahko odrekli! Tudi vas pesti vdovstvo, zato bi lahko drug drugemu pomagala," je vmes moledovala in se dobrikala.
Ščegetanje je pajka spravilo v dobro voljo in mu godilo, da se je še sam popraskal. Čez čas pa je ponovno poduhal okrog sebe in pripomnil: ''Še vedno mi nekaj smrdi."
Muha je mencala in na skrivaj brcnila svoj iztrebek skozi m režo.
"Verjetno ste stopili v kakšno nesnago ali pa vam smrdijo noge, ker vam rastejo iz zadnjice," ga je mirila.
Pajek je utihnil in sam pri sebi nekaj razmišljal.
"Ja madona!" je zavpil Andrej ter začel divje odkopavati premog. "In ti si to samo gledal! " je besno nadrl Franca. "Sploh ne vem, kdaj ga je zasulo;" se je ta izgovarjal in odmetaval jalovino, "bilo je v momentu."
Ivan se je ta čas že dodobra ogrel pod premogom in sklepal kupčijo z onostranstvom. Niti javkati ni mogel, ker mu je primanjkovalo zraka, pa še premog mu je silil v usta. V ustih je še imel čik, ki ga pa nikakor ni mogel izpljuniti. Spreletela ga je bojazen, da bo Franc prepozno opazil, da ga je zasulo. Sopara ga je dušila vedno huje.
Sedaj so pritekli tudi drugi. Skozi majhno luknjo se je iz kanala po trebuhu privlekel kot dobro izurjen jazbečar tudi njihov nadzornik. "Ali pripravljate deponijo ali kaj, za vraga!" je zavpil.
"Ivana je zasulo," je povedal Andrej in tako divje kopal, da bi kmalu zasul še nadzornika.
Nadzornik je izpljunil čik, da bi se mu ne zaletelo in takoj organiziral, da je ena skupina odkopavala premog v kanal.
Po kakšnih desetih minutah so Ivana napol zadušenega le izvlekli. Sprva je lovil zrak in sopel kot slabo nastavljen motor, nato pa je zadihal s polnimi pljuči.
Fantje so bili tudi izčrpani in tako prepoteni, da jim je ostro zaudarjajoč rjav znoj curkoma odtekal po majicah in hlačah. Tudi nadzornik je bil ves poten. Tako se je preznojil, da mu je znoj kapljal od hlač, kot da bi imel med nogami slabo zaprto pipo. Oči so vsem od prestanega napora sijale kot naglavne svetilke, obrazi pa so jim bili razpotegnjeni v nekam zamaknjen nasmeh, ki je razodeval srečo zaradi silne moči tovarištva, ki se je uspešno zoperstavilo jami. Ivanov obraz se je pačil v joku in smehu hkrati, po telesu pa je bil opraskan, kot da bi se pred tem z njim igralo krdelo podivjanih psov. Vstal je in si otipaval buške, ki jih je dobil med svojim vkopavanjem, in sam pri sebi ugocavljal, da bi ne bil primeren za krta.
"Kaj si delal?" je vprašal Ivana eden od nadzornikov, ki so ga poleg drugih pomagali reševati. Ivan mu je v šali odgovoril, da se je želel ogreti in ozdraviti revmatizem in da bi se mu to kmalu lahko še preveč posrečilo.
Nekdo od sodelavcev je bolj zase kot za druge pripomnil, da sta se s Francem najbrž skrivala, pa se je pregloboko zakopal. Vsi so se smejali. Štefan, ki je vedel, da je Ivan Savinjčan, pa je pristavil, da je najbrž iskal pet par. To je še spodbudilo dobro razpoloženje in premagalo utrujenost. Nadzornik pa je dal prosto in dovolil, da je cela skupina končala delo in odšla domov. Ivanu je dodelil še dan dopusta, da bi si temeljito pozdravil revmatizem .
"O čem razmišljate?" ga je muha zvedavo vprašala.
"Presoditi moram, ali bi kazalo, da podpiševa samoupravni sporazum o skupnem stanovanju," je odgovoril pajek in se znova pogreznil v razmišljanje.
"Ste se že odločili? Kakšna je vaša razsodba? Kakšen bo stanovanjski red?" ga je znova zmotila muha.
Pajek se je v odgovor samo namuznil in se strmo zagledal vanjo.
Takrat pa me je pri mojem zijanju v strop zalotila žena. Segla je po cunjo, zamahnila z njo in s prvim zamahom razmazala muho v črno packo. Potem je zagrabila metlo, da sklati še pajka, kar pa se ji ni posrečilo; pajek je pravi čas opazil nevarnost in jo začel urno ubirati proti špranji za, kuhinjskim elementom.
Slišal sem, kako med begom mrmra; "Zdaj pa imam -packo namesto muhe. Mar bi manj premišljeval in se preje odločil, da muho pohrustam ..."
Ivan je povabil vse skupaj na dom, da proslavijo najdbo izgubljenega sina. Ko so prišli domov, pa je poslal naprej v kuhinjo, od koder je slišal ženo, Andreja in Štefana.
Andrej in Štefan sta potrkala in na odziv Ivanove žene vstopila v kuhinjo resnih obrazov. Ko je Ivanova žena to videla, bi se od strahu skoraj polila z loncem vrelega mleka, ki ga je pravkar odstavljala s štedilnika. Štefan je v zadnjem trenutku priskočil, zagrabil lonec in ga obdržal, kot da bi pravkar pomolzel.
"Kaj se je zgodilo?" je vprašala žena, pripravljena na najhujše, ter iskala stol, da se usede.
Ko je to slišal, je Ivan, z drugimi za sabo, vstopil in se zasmejal zaradi lonca mleka, ki ga je Štefan še vedno držal v rokah.
"Jezus, ste me prestrašili!" si je ob pogledu na Ivana in druge oddahnila žena ter razpotegnila svoj odreveneli obraz v sproščene gube, Ivan pa je zakoračil mimo nje v shrambo.
"Kaj ga lomiš!" je dejala Ivanu žena, ko je prinašal iz shrambe pletenko vina.
•
Ivan ni vedel, ali je to vprašanje žena postavila zavoljo pijače, ki jo je prinašal, ali zaradi tega, ker sta jo Andrej in Štefan prestrašila. Žena namreč ni bila slaba, bila pa je kot on Savinjčanka in zato bi vprašanje lahko bilo postavljeno tudi zavoljo pijače ...
(Se nadaljuje)
Lastni življenjepis enega naših rudarjev
2. nadaljevanje
V prvem nadaljevanju je pisec povedal, da se je rodil v novembru 1944 očetu, partizanskemu kurirju, in materi, gospodinji in dninarki; da sta z materjo, medtem ko je bil oče v gozdovih, živela pri dedku in babici v Kalah blizu Žalca, v njuni bajti s krpo zemlje v strmini; da je oče padel v nemško ujetništvo, njegove pa je ob zori svobode doletela nesreča, ker so jim ustaši požgali domačijo.
Svoboda pa mu je nato vrnila očeta, ki se je kmalu zaposlil, da bi si čimprej zgradili nov dom.
moj ded.
Moj ded je bil velenjski rudar. Dan na dan mi je pripovedoval :
"Veš, fant moj, če bi bil še enkrat mlad, bi še enkrat želel postati rudar! Rudar je ponosen in časten poklic. Za dol v jamo nima vsakdo korajže. Jama ni za milejere. To je delo za korenjake - za takšne, ki se ne bojijo grmenja, lomljenja in pokanja.
Zdaj sem penzionist, a še me prime želja, da bi videl hunte, ki Smo jih polnili s premogom. "
In te in druge dedove besede o svojem rudarjenju so se me prijele in mi že v šolskih letih zorile odločitev: postal bom rudar! Toda, takoj po šoli sem za rudarja bil še premlad, za rudarsko šolo pa nisem imel ne pravih pogojev ne pravega veselja.
Da to oviro do svojega cilja prebrodim, sem se zato po šoli odločil, da si na rudniku najprej poiščem kakšno drugo delo. In našel sem ga; sprejeli so me za prebiralca premoga v klasirnici. Moj predpostavljeni je bil Rudi Ploh. Zaradi potreb sem takoj začel delati v vseh treh izmenah. Mlad, kakor sem še bil, sem se v nočni izmeni velikokrat moral zelo premagovati, da nisem zakinkal. Nekajkrat pa sem tudi v resnici zadremal, a sta me v trenutku prebudila šum in ropot jeklenega transporterja. Sicer pa zaradi tega nisem imel prevelikega strahu, ker so vsi predpostavljeni upoštevali, da sem še mlad - z njimi sem se vedno dobro razumel.
Potem je prišel avgust 1962.
Nekega dne sem se vračal z dela v nočni izmeni, ko naen-
je Toneta Boleta, člana izvršnega sveta slovenske skupščine Marjana Lenarčiča, delegacijo aktivistov OF Šaleš-ko-Mislinjskega okrožja, delegacijo borcev VDV , delegacijo pobratene občine Vrnjačka Banja iz Srbije, delegacijo občine Novi Travnik iz Bosne in Hercegovine, predstavnike občin celjske regije in slovenjegraške občine in vse druge.
Po slavnostnem govoru podpredsednice skupščine Hermine Groznik so razglasili odlok o določitvi območja mesta Velenje z 20 000 prebivalci. Nato je član predsedstva slovenske skupščine Tone Bole izročil Nestlu Žganku visoko odlikovanje red zaslug za narod z zlato zvezdo, s katerim je predsednika velenjske občinske skupščine odlikoval tovariš Tito. Ob tej priložnosti so podelili tudi letošnje Kajuhove nagrade,ki so jih prejeli Gasilsko društvo Šoštanj, Društvo ljudske tehnike Šmartno ob Paki, Milan Ževart in Vinko Šmajs.
Predstavniki temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih in drugih skupnisti so zatem podpisali listino o izvajanju družbenega plana razvoja občine do leta 1980. S tem podpisom so se obvezali in sprejeli odgovornost ter pripravljenost za izvajanje družbenega plana ...
Odlomki iz slavnostnega govora podpredsednice SOb Velenje Hermine Groznik na svečanem zasedanju skupščine
Moje življenje
Prvi del OTROŠTVO (2)
Začeli smo graditi nov dom.
Oče je razkopal in razbil ožgane ruševine stare domačije in rešil, kar se je dalo, za temelje nove. Za pogoriščem kmalu ni bilo več sledu; neuporabne ostanke so odpeljali, in vse je bilo pripravljeno za betoniranje novih temeljev. Samo voda je bila od rok. Ponjo je bilo treba hoditi pol ure daleč. Prinašala jo je mama. Tudi po dvajsetkrat na dan se je šibila pod polno brento vode na poti od izvira do gradbišča. Kljub trdemu delu pa je njej in očetu sijala iz oči nepremagljiva volja, da si ustvarita nov in lepši prihodnji čas. Ne nedelje ne praznika nista poznala dokler nova domačija ni bila pod streho.
Na jesen devetnajsto sedeminštiridesetega je bila ena soba novega doma že nared za vselitev. Vselili smo se, in vsi skupaj lažje zadihali.
Takrat sem bil star tri leta, in marsičesa se spomnim iz tistih dni. Najrajši sem se držal mame za krilo in jo spraševal in spraševal vse mogoče, kar otroci pri teh letih hočejo zvedeti. Ko je odhajala na njive in travnike, me je vedno jemala s seboj. Medtem ko je sključena nad motiko ali prelico prelivala znoj, sem jaz nabiral kamenčke, bezal za živalicami, delal potice iz zemlje, velikokrat pa zaspal na ozarah. Spomnim se tudi, kako je vedno delila z mano tisti kos kruha, ki ga je imela za malico, in poznih popoldnevov, ko me je na mrak prebujala, kadar sem zaspal, me dvigovala v naročje in se z mano vračala domov, kjer naju je utrujen od svojega dela čakal oče.
Zgoraj in desno - S praznovanja letošnjega praznika naše občine
krat na oglasni deski ob izhodu opazim razglas: Razpisujemo prijavljanje v enoletno rudarsko šolo.
Takoj sem se prijavil in čez teden, dva bil obveščen, da sem sprejet.
^Potem je prišla šola.
V šolo sem hodil na Ponikvo pri Žalcu, kake pol ure daleč, in sem jo kmalu iz dna srca zasovražil. Med potjo iz šole so me iz neznanih razlogov vddno pretepali starejši šolarji, v šoli pa učitelji. Za vse življenje bom pomnil učitelja Ivana C., ki me je pretepel do nezavesti zaradi ptičke, ki sem jo ubil. Malo za tem je Ivan C. moral zapustiti šolo na Ponikvi, ker je do krvi pretepel nekega drugega učenca; tepel ga je po dlaneh, tako divje, da so mu dolgo ostale na njih krvave podplute. Zdaj je baje ta učitelj nekje blizu Šabca.
Pa tudi v cerkvi, kamor sem moral hoditi k verouku in maši, ni bilo boljše. Tam je imel svojo moč in oblast župnik; samo premaknil si se, in že ti je primazal takšno klofuto, da si se znašel pod klopjo.
Kot otrok sem si vseskozi želel postati velik in močan, da me ne bi več preganjali in pretepali ...
Z začetkom šolanja v enoletni rudarski šoli pa se je zame začelo novo življenje ...
Na rob minulemu občinskemu prazniku
Iz Našega časa
Nihče me ni učil o rasti in razvoju našega mesta. Nadvse ponosna sem, da sem lahko spremljala to veliko rast od vsega začetka. Prav gotovo čutim drugače kot tisti, ki so se v Velenje preselili zadnja leta. Vse predobro se še spominjam močvirij, obsežnih žitnih polj in blatnih nerazsvetljenih cest ...
Po napornem delu, ki so ga opravljali rudarji ob kosu črnega kruha in čutari mošta, so zgrabili za lopate in krampe ter začeli spreminjati podobo naše doline. Ti junaki podzemlja so tekmovali za čim večjo storilnost -
Na občnem zboru Zveze društev telesnih invalidov SR Slovenije - Društvo invalidov občine Velenje, dne 27. oktobra 1974, je predsednik društva Edo Centrih izročil predstavniku rudarsko-elektroenergetskega kombinata Velenje
PRIZNANJE RUDNIKU LIGNITA VELENJE
za nesebično pomoč in podporo pri uresničevanju pravice invalidnih oseb do usposabljanja, dela in zaposlitve ter varstva. (J. Volk)
(Opomba - Rudniku lignita Velenje in ne REK zato, ker bi priznanje podelili že na lanskem občnem zboru, ki pa ni bil sklican.)
mnogi tako, da so prekosili sami sebe. Njihova zagnanost se je iz temnih rovov prenesla na površino. Priključili smo se jim prebivalci Velenja. Ob zvokih udarnih pesmi smo krotili Pako, urejali igrišča, parke, zelenice in izsuševali močvirja. Lopate in krampe so vihteli delavci, inženirji, gospodinje, učitelji ...
Nikoli pa ne smemo in ne bomo smeli pozabiti tudi tistih tovarišev, ki so v najtežjem obdobju naše zgodovine tako nesebično prelivali kri za svobodo domovine in svobodo človeka. Med prvimi, ki so uporniško dvignili glavo proti sovražniku na našem območju, so bili borci prvega Štajerskega bataljona. Ob ustanovitvi so našli zavetje v gozdovih Grmade. Napad, ki so ga izvedli v noči od 7. na 8. oktober leta 1941, ni in ne bo pozabljen ...
Generacije pred nami so lahko ponosne na svoje uspehe. Premagale so vse težave, s katerimi so se srečevale v posameznih obdobjih. Tudi nas čaka borba, ki je nikakor ne smemo podcenjevati. Zmago v njej bomo slavili le, če bomo enotni.
Nov ustavni sistem nam je porok, da bomo pri svojem delu lahko uspešni, saj delegatski sistem združuje armado ljudi, ki se v vse večji meri zaveda svojih pravic in dolžnosti ...
Kljub temu pa so dnevi šolskih let hitro minevali in minili - ter v meni za vedno zapustili stud do pretepaških sošolcev, župnika in tistega učitelja. Mislil sem si: vsi so me hoteli kar naprej pretepati, da bi mi dali kaj za življenje obetavnega in pametnega, pa ne.
ODRAŠČANJE
Odraščal sem med služenjem lastnega kruha in v želji, da dosežem poklic, za katerega mi je razburil domišljijo
Sprejeti odgovornost in obveznost
S svečano sejo vseh treh zborov skupščine Velenje v domu kulture se je v soboto, 5, oktobra, začela osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku velenjske občine.
Predsednik delovnega predsedstva Stane Ravljen je najprej pozdravil vse navzoče, med njimi člana sveta federacije in prvega komandanta slovenskih partizanskih enot Franca Leskoška - Luko, člana predsedstva skupščine SR Sloveni-
li ponedeljek (7. oktobra - op.ur.) se pričenja teden otroka, zato dovolite, da so moje zadnje misli posvečene prav njim. Geslo letošnjega tedna otroka je: pridobivajmo prostor za otroke, razširjajmo družbeno organizirano vzgojo otrok in usposabljajmo družbene delavce zanjo. Za popolni in skladni razvoj sta otroku potrebna ljubezen in razumevanje; rasti mora v ozračju naklonjenosti, moralne in materialne varnosti. Ob izpovedih učencev pa lahko sodim, da je precej otrok, ki so gmotno preskrbljeni, živijo pa v čustveno hladnih in praznih domovih. Večkrat bi morali pomisliti, da mlad človek ne živi samo od kosa kruha; ne pustimo, da nas bi zaslepila moderna potrošniška miselnost ...
"Osnovna šola solidarnosti občanov občine Velenje" v Zibiki - gotova!
V nedeljo, 13. oktobra 1974, so v Zibiki v občini Šmarje pri Jelšah predali svojemu namenu poslopje nove "Osnovne šole solidarnosti občanov občine Velenje". Člani delovnih kolektivov iz občine Velenje so se zavezali, da bodo sodelovali pri prostovoljnem delu v Zibiki in na-
občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin občine Velenje, ki je bila 16. oktobra v sejni sobi predsednika občine Nestla Žganka.
Med udeleženci so bili tudi Anton Saršon, sekretar zveznega odbora ZRVS Jugoslavije, Franjo Krajnc, član predsedstva ZRVS Jugoslavije in republiškega odbora ZRVS Slovenije, Bojan Fertin, član predsedstva ZRVS Slovenije, Viktor Mazej, načelnik oddelka za ljudsko obrambo pri skupščini občine Velenje - od naših pa Martin Slatinšek, kot sekretar občinskega odbora ZRVS občine Velenje, ter Ciril Grebenšek, mlajši, in Jože Aljaž. Sejo je vodil Martin Slatinšek.
Po besedah Antona Saršona, Bojana Fertina, Franja Krajnca, Viktorja Mazeja in nekaterih drugih razpravljalcev na seji nam večjo tovrstno skrb nalagata dve dejstvi:
Z razširjene seje občinskega odbora ZRVS občine Velenje 16. oktobra - (Zadaj z desne) Martin Slatinšek, Anton Saršon, Franjo Krajnc in Bojan Fertin
menili za gradnjo šole še enodnevni zaslužek (praviloma zaslužek sobote, 21. septembra). Zaslužek tega drugega solidarnostnega delavnika za pomoč Kozjanskemu, in to namensko za osnovno šolo Zibika, so do 10. oktobra 1974 na žiro račun občinskega koordinacijskega odbora nakazali: lekarna Velenje, osnovna šola Bratov Letonja Šmartno ob Paki, savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje, bolnica Celje - oddelek Ravne, Toplovod Velenje, knjižnica Velenje, Ljubljanska banka - podružnica Velenje, tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje, zavod za urbanizem Velenje, krajevna skupnost Šoštanj, komite občinske konference Zveze komunistov Velenje, gostinsko podjetje Pod gradom Velenje, Galip Šoštanj, trgovsko podjetje Zarja Šoštanj in Merx Šoštanj. Do 10. oktobra 1974 so organizacije združenega dela, družbeno politične organizacije, krajevne skupnosti in posamezniki nakazali na žiro račun koordinacijskega odbora skupaj 931 973 dinarjev.
Iz 1. številke
Obveščevalca
v	ObSS Velenje
Se več skrbi za obrambno vzgojo in vključevanje mladih v občini v vojaške šole
Prvič, vse manj mladih se odloča za vojaške srednje šole, akademije in šole za vojaške rezervne starešine.
Drugič,z idejnopolitičnega vidika je sestava članstva ZRVS po republikah v določenih pogledih pomanjkljiva in ena od teh pomanjkljivosti, ki je zlasti zaskrbljujoča,je nesorazmeren odstotek članov Zveze komunistov v povojnih generacijah rezervnih vojaških starešin.
Vzrok obojega bržkone ne more biti nič drugega kot premalo sistematična in angažirana obrambna vzgoja.
V naši občini je sicer odstotek komunistov med člani ZRVS razmeroma ugoden, pri vključevanju mladine v vojaške šole pa se prav nič ne moremo pohvaliti. Zatorej se bodo morale zlasti naše šole, nič manj pa tudi vse druge delovne kakor tudi družbenopolitične organizacije ter društva, ki vključujejo mladino, s tem problemom veliko bolj soočiti in spoprijeti.
(rb)
RUDAR - Glasilo kolektiva Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Velenje, naslov splošne uprave: Velenje - Rudarska 6, telefon h.c. 85 020
Za organizacijo izdajanja in urejanje skrbi začasno 8-članski uredniški odbor: Alojz Lipičnik (predsednik - RLV), Franc Švener (delegat - RLV), Miha Pevnik (delegat - ESO), Pavel Mejaš (delegat - RLV), Rafael Batič (urednik), Silvo Pe-šak (odgovoren za tisk), Teodor Jelen (odgovorni urednik), Tone Šeliga (odgovoren za zvezo z neposrednim obveščanjem)
Stalni sodelavci uredniškega odbora: Romana Mišja (tajnik glasila), Lojz Ojsteršek (fotoreporter)
Zunanji sodelavec za fotografske storitve Ludvik Fujs
Naslov uredništva: Velenje, Prešernova 5 (kadrovsko-socialni sektor, soba 31 -telefon interno 260)
Tiska TOZD TISK - Velenje, Foitova 10 • Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva brezplačno • Izhaja 1-krat mesečno in po potrebi • Nak ada v višini staleža zaposlenih 50 izvodov
Poslovanje blagajne vzajemne pomoči
V prejšnji številki smo opisali promet posojil pri naši sindikalni blagajni vzajemne pomoči v obdobju janu-ar-avgust 1974. Tokrat pa posredujemo še pregled odobrenih pomoči bolnim nad 2 meseca, pogrebnin ter pomoči otrokom smrtno ponesrečenih članov kolektiva v obdobju januar-september 1974.
Odobrene pomoči bolnim nad 2 meseca v obdobju januar-september
Vse odobrene pomoči bolnim znašajo skupno 45 400 din.
Kot določa pravilnik o poslovanju BVP, je bila pomoč odobrena vsem nad 2 meseca bolnim članom blagajne enkrat, vsem nad 4 mesece bolnim dvakrat, itd., in sicer v naslednjih zneskih za vsaka dva meseca v staležu bolnih:
-	navadno bolnim	200 din;
-	bolnim zaradi B-nezgod	150 din;
-	bolnim zaradi A-nezgode	100 din.
Bolni v posameznih delovnih enotah so bili pri skupnem znesku 45 400 din udeleženi z naslednjo vsoto!
1.	Jama_____________________________________z 31 300 din
Odobrene pomoči v jami še niso dvignili:
Melhior BLAŽIČ, Milan KRAJC ER, Franc HRIBERŠEK,Ivan PONGRAC, Karel JESENIČNIK, Friderik JOVAN, Adolf KOTNIK, Alojz JELEN, Jože DREV, Stanko MEH, Janez CVIRN, Ivan ŠKODNIK, Branko BROZ, Niko BRADARIČ, Andrej FIJAČKO, Marjan JELEN, Alojz ŽOHAR, Karel DRAGAR, Jernej FLIS, Edo SEKLIČ, Štefan VRTAČIČ, Jože FERARIČ, Milan PRESEČNIK, Franc MIKLAV, Ivan DRAME, Stanko ROTOVNIK, Ferdo OŠTIR, Branko ŽELEZNIK, Franc TRATNIK, Pavel KOŠTRUN, Ivan CESTNIK, Franc ZEM-UAK, Tomo HUZJAK, Franc VERDEV, Mijo ŠAFRANIČ, Jovo LJEPOJO, Jože KOČEVAR, Marjan KORADEJ, Alojz LEDINEK, Anton TRATNIK, Ivan ROŠAR, Alojz ACMAN, Jože PUSTINEK, Anton TAMŠE, Martin KRAKER, Anton GOLAVŠEK, Ivan KUNEJ, Alojz DVORŠEK, AntonGROBEL-NIK, Miha HERLAH.
2.	Klasirnica_______________________________z 2 200 din
Odobrene pomoči še nista dvignila:
Jakob ČEKON in Drago PRIBIČNIK.
3.	Zunanji obrati___________________________s 6 000 din
Odobrene pomoči še ni dvignil:
Štefan BRAČIČ.
4.	ESO z 2 100 din, 5. PGM s 1 200 din in 6. PZS s 400
din - vsi, za katere smo prejeli vlogo, so pomoč dvignili_________________________________________________
7. Skupne službe_____________________________z 2 200 din
Pomoči še niso dvignili:
Dušan KESIČ. Osman HOSIČ, Stanko HORVAT in Ivan PEPELNIK.
Iz drugih delovnih enot nismo prejeli vlog?
Vsi, ki pomoči še niso dvignili, jo lahko dvignejo vsako sredo od 16. do 17. ure v okrepčevalnici splošne uprave REK (nad pošto v Velenju).
Ob istem času in na istem mestu se izplačujeta tudi drugi dve pomoči iz BVP (pogrebnine in pomoč otrokom smrtno ponesrečenih članov kolektiva).
Odobrene pogrebnine in pomoči otrokom smrtno ponesrečenih članov
Pogrebnin je v obdobju januar-september bilo odobrenih za 9 000 din, pomoči otrokom smrtno ponesrečenih članov pa za 42 200 din.
SKLEP - Vseh izdatkov iz BVP v obdobju januar-september 1974 je bilo za 96 600 din, dohodkov pa za 72 379 din; saldo 24 221 din je torej negativen.
Negativen saldo je nastal zaradi tega, ker se je v letošnjem letu povišala pomoč za bolne kakor tudi za otroke smrtno ponesrečenih članov kolektiva, razlika pa se je krila iz prejšnje rezerve.
S takim sklepom so se razšli udeleženci razširjene seje
M. Mravljak
Dragi Jože, v vseh, ki smo te poznali, bo 17. oktober 1974 zapisan kot črni dan. Žalne zastave, ki so na rudniku na ta dan dopoldne završale v oznanilo tvoje tragične smrti v drobilni postaji Pesje, bodo vedno ostale v našem spominu. Kot obžalovanje in žalost za tragično izgubljenim prijateljem in sodelavcem se bo njihovo plahutanje oglašalo v naših srcih. Dolga leta našega skupnega dela s tabo se ne morejo pozabiti. Prikazoval se nam boš v spominu kot šestnajstleten fant s svetlim pogledom sredi s premogovim prahom počrnelega obraza, ki je pred enajst in pol leti začel delati z nami v klasirnici. Videli te bomo, kako preskakuješ železniške tire v Prelogah in si požvižgavaš med klipsanjem natovorjenih voz. Po poteh mimo vagonske tehtnice v klasirnici se nam bo za stekli kabine v prividu zarisoval tvoj deški obraz.
Koder so segale tvoje delovne roke, koder je tvoj topel in resnoben nasmeh netil simpatijo, prijateljstvo; koder si delal in vedril s svojo osebno Človeško toplino in z življenjskim optimizmom -povsod so ostali neizbrisni sledovi.
Nepozaben pa nam ostaneš ne samo po meri srca in dela, prijateljstva in sodelovanja. V tebi je bila tudi samoniklost in moč, da preživiš in presežeš utesnjenost, revščino in slabe obete svojega porekla in svojega otroštva!
JOŽETU HLASTECU
V SPOMIN
V našem spominu nam ostaneš tudi kot zgled in za izročilo, kako malo je naše življenje lahko igra preteklosti, če se z njo ne sprijaznimo. Kajti tvoje poreklo in otroštvo, Jože, je bila igra, neusmiljena igra preteklosti, ki si jo moral pretrgati sam, da se ni nadaljevala; da si našel pot in smisel živeti in delati.
Cesto brez kruha in nežnosti, potrebne otroku, med bornimi stenami barake in s priokusom trpke usode svojega rodu proletarcev iz zreškega kota si preživljal svoja otroška leta. Okrog sebe si doživljal izbruhe obupa zaradi še nepozabljenih bridkih izkušenj nekdanjih dninarjev, bajtarjev in industrijskih delavcev. Tudi med najbližnjimi sta te preizkušali njih podedovani nejevernost in brezciljnost.
A vse preizkušnje si že kot otrok možato prestal; ugledal in našel si smisel in rešitev v delu. Spomnimo se, da si med nami opravljal tudi po dva šihta zapored - tudi v nedeljo, kadar je bilo treba.
Vedno veder, razpoložen in pozoren do vseh sodelavcev, še posebno pa do novincev, ko si bil že skupinovodja v drobilni postaji, si dajal zgled nam vsem.
Zato te nikoli ne pozabimo. Zato ostane v nas tudi grenka zavest, da si za vedno odšel sredi pomladi svojega življenja; sredi mladostnega veselja, da bi še delal, bival, čutil in ljubil; da bi se še veselil sredi vsega, v čemer si se potrjeval kot človek, delavec in poštenjak; da si odšel od nas sredi spoznanja, da usoda je in ni; da je, dokler si šibak, in je ni,ko jo vzameš v svoje roke; da si odšel sredi spoznanj, ki so ti razbohotila življenjske cilje in možnosti, ki si jih že v mraku pomanjkanja v mladosti zaslutil ... (iz besede sodelavcev Jožeta Hlasteca ob njihovem zadnjem slo vesu od njega v Podkraju 19. oktobra 1974)