91 Nova postava Dedinsko pravo pri kmetijskih posestvih. Pretekle dni predložila je vlada državnemu zboru načrt postave o vpeljavi posebnih dedinskih naredeb za kmetijska posestva srednje velikosti. Citateljem svojim podamo v sledečem načrt omenjene postave s pridržkom, o tej velevažni zadevi za naš kmetijski stan govoriti še obširneje. Načrt omenjeni se glasi: Postava od dne ........... zadevajoča vpeljavo posebnih dedinskih naredeb za kmetijska posestva srednje velikosti. S pritrjenjem obeh zbornic državnega zbora zau-kazujem tako: §. 1. Za srednje velike kmetijska posestva s hišo vpeljejo se v smislu pričujoče postave in pa na njeni podlagi sklenjenih deželnih postav posebne naredbe o razdelitvi zapuščin. Deželno postavodajstvo določuje do številke največo in najmanjo mero površja in pa čistega katastralnega prinosa, katere domačije se imajo v smislu pričujoče postave smatrati za domačije srednje velikosti. Ravno tako določuje deželno postavodajstvo, katera zemljišča in vžitne pravice se imajo smatrati za dele pripadajoče k domačiji pri odločevanji o obstanku domačije srednje velikosti. §. 2. Za imetja ovezana z vezjo fidejkomisno ali manstva (fevda) ta postava ne velja. §. 3. Lastnik domačije, podvržene določbam pričujoče postave ni po njej omejen v svojem razpolaganji z domačijo ali posameznimi njenimi deli ne za čas življenja, ne za slučaj smrti. Posebne naredbe o razdelitvi zapuščin ne veljajo, ako se nahaja naredba za slučaj smrti, katere je v nasprotji z določbami pričujočih naredeb. §. 4, Ako pripade zapuščina lastnika domačije več osebam, tedaj sme domačija z vsem, kar k nji pripada , v kolikor je to za redno gospodarstvo domačije potrebno, pripasti samo eni osebi, prejemniku. Kaj se ima smatrati za pritiklino domačije , določuje občni državljanski zakonik; deželnemu postavodaj-stvu pa je pridržano, za domačije gotove vrste one reči določiti, katere se imajo smatrati za gospodarsko pritiklino takih domačij ali pa ono, kar naj velja za najmanjšo množino teh gospodarskih pritiklin. §. 5. Deželno postavodajstvo določuje, ali naj bodo «amo nasledniki (otroci) ali tudi drugi sorodniki ali pre-živeč zakonsk druže poklican za prejemnika. Pri določevanji prejemnika je deželno postavodajstvo vezano na postavno dedinsko nasledstvo. Vendar pa sme deželno postavodajstvo ukreniti naredbo. da se preživeči zakonski druže tikoma za nasledniki zapustnikovimi in pred drugimi sorodniki njegovimi pokliče za prejemnika. V teh mejah deželno postavodajstvo določuje vrsto, po kateri je pri več po postavnem dediuskem nasledstvu ob enem vstopajočih dedičih prejemnik domačije poklican. Vendar pa imajo zmiraj lastni otroci prednost pred po-sinovljenci, zakonski pred nezakonskimi. Postavno poza-konjeni otroci so enakovrstni z zakonskimi. 92 lOO Kova postava. Dedinsko pravo pri kmetijskih posestvih. (DaJje.) §. 6. Pri razdelitvi zapuščine prepusti se domačija prejemniku, kateri postane dolžnik zapuščine za neobremenjeno vrednost domačije. §. 7. Vrednost domačije določi dogovor med vde-leženci, kjer pa bi tega ne bilo, sodnija. Sodnija ima preskrbeti potrebne preiskave, v kolikor je to treba za določitev vrednosti, in izrekoma se imajo porabiti izpiski iz katastra o meri površja in o čistem prinosu, najemne in kupne pogodbe in pripo-močniki take vrste. Ako treba, sme sodnija tudi zasli-šati izvedenca. Deželno postavodajstvo sme določiti, da mesto take sodnijske določitve stopi cenitev na podlagi kolikosti katastralnega čistega prinosa. §. 8. Pri razdelitvi zapuščine všteje se v njo ona svota, katera se prejemniku po §. 6. šteje v dolg. Razdelitev ta izvrši se med sodediči z vštetim prejemnikom po določilih občnega državljanskega zakonika in prestopnika o neprepirnih zadevah. Vendar pa se ima razdelitev zapuščine vršiti zmiraj pri sodniji ali pa se predložiti sodniji v potrjenje. §. 9. Ako se stranke glede obroka, delov plačil in začasnega obrestenja svote, katera je izplačati ne zedi-nijo, tedaj odloči o tem sodnija, kakor se ji zdi primerno. Proti volji onih, ki imajo deleže dobiti, se obrok za popolno plačilo one svote ne sme določiti na dalj kot tri leta počenši s smrtnim dnevom zapustnikovem. §. 10. Deželno postavodajstvo sme za slučaj, ko sodnija prejemno ceno določi, vkreniti, da se pri tem prejemniku na korist svota odbije, katera pa tretjino neobremenjene sodnijsko določene cene domačije ne sme preseči. §. 11. Zapustnik sme predpravice prejemnikove omejiti, preklicati ali pa v mejah pravice do postavnega dolžnega dela razširiti. §. 12. Veljavnost posebnih naredeb o razdelitvi zapuščin tudi tedaj ni izključena, ako zapustnik izmed onih, ki so po pravu in redu postavnega dedinskega nasledstva za prevzetje poklicanih oseb prejemnika odloči v nasprotji z vrsto določeno po deželnem postavo-dajstvu. §. 13. Pravice do postavnega dolžnega dela se pričujoče naredbe o razdelitvi zapuščin ne dotikajo. Za omejenje postavnega dolžnega dela se pa ne smatra, ako 1. sodnija v smislu §. 9. vkrene naredbo zarad plačilnih obrokov, 2. ako zapustnik vkrene, da a) pravemu očetu prejemnikovemu do njegove smrti, pravi materi do polnoletnosti prejemnikove prepusti pravico, domačijo s pritiklino po smrti zapustnikovi v lastno vživanje in oskrbovanje prevzeti z dolžnostjo, prejemnika in njegove sode- diče, te namreč do izplačanja deležev izrediti in v slučaju potrebe na domačiji preskrbeti; b) zapad deleža do polnoletnosti sodedičev odloži pa z dolžnostjo prejemnikovo, da jih do onega časa primerno odgoji in ako sila izdržuje. 116 Dedinsko pravo pri kmetijskih posestvih. (Konec.) §. 14. Pri domačijah, katere so last več oseb, določila te postave nimajo nikakoršne veljave. Pri tem velja izjema glede onih domačij, katere so solast zakonskih družetov in so v takih krajih, za katere deželna postava zaukazuje, da za slučaj smrti zakonskega družeta sme preživeči druže prevzeti v zapuščino umrlega spadajočo polovico domačije, v kolikor temu niso nasproti zapustnikove naredbe za slučaj smrti ali pogodbe. Za ta slučaj deželno postavodajstvo tudi določuje, ali in v koliko v veljavo stopijo določila §. 6., 7., 9. in 10. tudi tedaj, ako Je prejemnik preživeč zakonski druže. §. 15. Ako k eni zapuščini spada več domačij, za katero tudi v smislu §§. 4. in 5. pričujoče postave več oseb nastopi postavno dedščino, tedaj imajo pravico izbrati si domačije v oni vrsti, katero določi deželno postavodajstvo. — Nasledniki umrlega dediča stopijo na njegovo mesto. Med njimi ima oni pravico izbiranja, kateremu pristoja prednost po omenjeni zaporedni vrsti. §. 16. Ako deželno postavodajstvo izreče v §. 1. označene domačije za nerazdeljivne, tedaj veljajo določila pričujoče postave pri njih v toliko, da je lastnik v svojem razpolaganji z domačijo omejen z njeno ne-razdeljivnostjo. §. 17. Ta postava postane veljavna ob enem z vsemi onimi postavnimi naredbami, katere se na njeni podlagi narede po deželnem postavodajstvu za dotične dežele ali njene posamezne dele. §. 18. Izvrševanje te postave naročim Svojemu ministru notranjih zadev, pravosodja in poljedelstva. Nova postava