GEOLOGIJA 50/2, 233–245, Ljubljana 2007
Geolo{ka pisna dedi{~ina [ale{ke doline in okolice
Geology of the [alek valley and the surrounding areas from written sources
Aleksander BREZIGAR Jak~eva 39, SI-1000 Ljubljana
Klju~ne besede: zgodovina geolo{kih raziskav, B. Hacquet, M.V. Lipold, [ale{ka dolina, Premogovnik Velenje
Key words: history of geological investigations, B. Hacquet, M.V. Lipold, [alek valley, Velenje coalmine
Izvle~ek
^lanek predstavlja najstarej{e naravoslovne, {e posebej geolo{ke vire, ki obravnavajo [ale{ko dolino in okolico in ki imajo težo kulturne dedi{~ine tega obmo~ja. Iz arhai~ne nem{~ine smo prevedli Hacquetovo besedilo iz leta 1784, ki govori o Dobrnskih toplicah in mu dodali pojasnila ter pripombe. Ponatisnili smo del njegove litohidrografske karte s sredino v [ale{ki dolini z geolo{kimi pojasnili glede te doline. Kot najstarej{e geologe (geognostike), ki so preiskovali Šale{ko dolino, omenjamo Nemca Kefersteina, sicer avtorja prve geolo{ke karte Nem~ije, Studerja, cenjenega {vicarskega geologa in ustanovitelja Geolo{kega zavoda Švice ter Ami Bouéja, ustanovitelja Francoskega geolo{kega dru{tva. Prvo sodobno geolo{ko karto ve~jega dela [ale{ke in Dobrni{ke kotline pa je med leti 1854 in 1856 izdelal M. Vincenc Lipold, prvi geolog slovenskega rodu in dolgoletni ravnatelj Rudnika živega srebra Idrija. Zaklju~ujemo z letom 1875, ko so prevrtali glavno velenjsko premogovo plast, s ~imer so dokazali bogato leži{~e premoga. Leto 1875 velja tudi za za~e-tek delovanja Premogovnika Velenje.
Abstract
In the paper are presented the oldest written records on Natural History, and especially the Earth Sciences concerning the [alek valley and surroundings, and that are of exceptional cultural heritage value. We translated from archaic German a text by Hacquet from 1784 that discusses the Dobrna hot springs, and supplied it with explanations and comments. Added is the copy of a part of Hacquet’s lithohydrographic map with [alek valley in its centre, and with our geologic explanations. Among the first geologists (geognosts) who studied the Šalek valley the German Keferstein should be mentioned, also author of the first geologic map of Germany, Studer, the well-known Swiss geologist and founder of the Swiss Geologic Survey, and Ami Boué, one of founders of the French Geologic Society. The first modern geologic map of most of the [alek valley and Dobrna depression was elaborated between 1854 and 1856 by Marko Vincenc Lipold, the first geologist of Slovene origin and for many years the general manager of the Idrija mercury mine. The paper overs also the year 1875 when by drilling through the main lignite seam the rich Velenje coal deposit was recognized. This is considered the starting year of exploitation of the Velenje colliery.
234
Aleksander Brezigar
Uvod
Z obmo~ja [ale{ke doline in okolice poznamo bogato geolo{ko naravoslovno dedi-{~ino. Najstarej{i naravoslovni zapis s tega obmo~ja, ki obravnava geolo{ke vsebine, izhaja iz leta 1784. Tedaj je iz{el tretji zvezek Hacquetove Oriktografije, v katerem avtor podaja geolo{ki in balneolo{ki opis Dobrn-skih toplic. V istem delu je priložena tudi njegova litohidrografska karta, prva geolo-{ka karta slovenskega ozemlja, kjer je zajeto tudi obmo~je [ale{ke doline in okolice. Kot najstarej{e geologe (geognostike), ki so preiskovali [ale{ko dolino, omenjamo Nemca Kefersteina, sicer avtorja prve geolo{ke karte Nem~ije, Studerja, cenjenega {vicar-skega geologa in ustanovitelja Geolo{ke-ga zavoda [vice ter Francoza de Boué-ja, ustanovitelja Francoskega geolo{kega dru-{tva. Stare naravoslovne in kasneje geolo-{ke zapise, ki obravnavajo geolo{ke pojave, lahko opredelimo kot tamkaj{njo kulturno dedi{~ino. Zbrali smo nekaj najstarej{ih objavljenih primerov te dedi{~ine z namenom, da opozorimo na njihovo vsebino in starost. [e starej{e, vendar neobjavljene zapise, ki pa se nana{ajo na rudarjenje v tej dolini in opis rudarskih pravic, je leta 1975 zbral Anton Seher.
Leta 2004 je poteklo 220 let od Hacqueto-vega opisa Dobrnskih toplic in objave prve geolo{ke karte ve~jega dela slovenskega ozemlja, hkrati pa prve geolo{ke karte, ki zajema [ale{ko dolino. Tega leta je poteklo tudi 150 let od izdelave Lipoldove geolo{ke karte ve~jega dela [ale{ke doline in Dobrn-ske kotline (prve sodobne geolo{ke karte tega obmo~ja). Leta 2005 je bilo okroglih 130 let, odkar so leta 1875 z globoko vrtino I/875 dokazali obstoj velenjske pliocenske premogove plasti (Brezigar, 1987), s ~imer so dokazali bogato premogovo leži{~e. Leto 1875 velja za za~etek delovanja Premogovnika Velenje.
Balthasar Hacquet – Prevod zapisa o zdravili{~u Dobrna (1784)
Naravoslovec in zdravnik Balthasar Hac-quet, doktor filozofije in medicine, je potoval po deželi Kranjski in bližnjih deželah »pe{ in na konju«, kot je navedeno v predgovoru slovenskega prevoda Hacquetove knjige Veneti, Iliri, Slovani (Hacquet, 1996). Kakor je razvidno z njegovega portreta (Kle-mun, 2003), je nosil s seboj nepogre{ljiv
vi{inomer, rudarsko kladivo in dereze. Do [ale{ke doline in Dobrne ga je zaneslo konec 18. stoletja (Hacquet, 1784). Omembi [o{tanja na 148 in 149 strani tretjega dela Oriktografije ter hidrogeolo{ko-balneolo{ki opis izvira Toplice pri Dobrni v istem delu predstavljajo za~etek dokumentiranega na-ravoslovno-geolo{kega odkrivanja [ale{ke doline in bližnje okolice. Pisal je spro{~eno in odkritosr~no, v svojih ugotovitvah se je kdaj pa kdaj tudi zmotil. Tako je na strani 148 napa~no domneval, da se kamnito polje (po njem »Kamnite pole)« severozahodno od Žalca (t.j. polje okrog Žalca na prodnih naplavinah Savinje, latinsko Campus saxo-sus, nem{ko Sachsenfeld), razteza od Žalca (po njem »Schautz«) vse do [o{tanja (»Sho-stan«).
V Dobrni in okolici je Hacquet opravil kratke geolo{ke (tedaj imenovane geogno-sti~ne) in balneolo{ke preiskave. Opisal je nekoliko zanemarjeno stanje toplic in do-lo~il kemijske lastnosti vrelca tople vode. Ocenil je, da ta u~inkuje na ~loveka blagodejno s svojo toploto in z raztopljenimi snovmi.
Podajamo prevod zapisa o zdravili{~u Dobrna iz tretjega dela Hacquetove Orik-tografije1 Kranjske ali Fizikalnega opisa ozemlja Vojvodine Kranjske, Istre in deloma bližnjih dežel (str. 145–148). Iz arhai~-ne nem{~ine so zapis prevedli: Janez [tern, Simon Pirc in Alma Udov~, besedilo pa je uredil avtor ~lanka in ga tudi dopolnil s pojasnili.
Nadaljeval sem popotovanje po tem nizkem grudastem gorstvu in med drugim prispel do nekih toplic poimenovanih po bližnji kmetiji »Noua Hisha« ali »Neuhauss«, ~eprav jih doma~ini ozna~ujejo samo kot »Tepliza«. Toplice s pripa-dajo~im poslopjem ležijo med gri~i, pora{~enimi z gozdovi in vinogradi2, v precej mo~virnati in nezdravi okolici, s katero se sklada tudi stavba z vso opremo. Vse spominja na na{o umazano in zaostalo preteklost. Priznati moram, da se v nobenih toplicah nisem tako neprijetno po~util, kot tu, razen {e v Krapinskih in Zagreb{kih3. Sleherni dan se mi je vlekel kot leto. O urejenosti in opremljenosti bivali{~ ter kopali{kih prostorov4 raje ne bi govoril. V svarilo vsakomur, ki kani koristiti to kopali{~e, bi povedal le to, da naj bo pri vstopanju v vodo pazljiv: da si ne bi polomil nog ali da ne bi pri padcu utonil. Tla kopalnic4 so namre~ takole urejena: samo skale ter tja vrženo kamenje, kar naj bi predstavljalo tlak.
Hrib, od koder izhajajo vrelci5, ki privrejo na dan na dnu kopalnic, gradi smrdljiv6 {koljkovi-temu marmorju podoben kamen7 belo sive barve, ki je razpokan a trden; lahko ga kar dobro gladimo. Okamnine, ki sem jih na{el v njem, so dvo-lupinske8 in pripadajo ve~inoma {koljkam rodu
Geolo{ka pisna dedi{~ina [ale{ke doline in okolice
235
Chama9. Vznožje hriba, ob katerem so zdravili{ke kopalnice, pa je ve~inoma sestavljeno iz nekega ~rno sivega luskastega10 trapa11. Iz tega sestoje tudi sosednji gri~i, kjer je poleg trapa {e veliko glinastega skrilavca.
Voda v kopalnicah je ~ista, brez neprijetnega okusa ali vonja. ^e miruje, se iz nje v neznatni koli~ini izlo~a sol12. Niti v kopalnici niti v odtoku izven nje nisem opazil karkoli nenavadnega. V zmerni toploti vode se vodne ka~e in žabe prav dobro po~utijo, kar sem opazil že drugod in za-pisal13 že zgoraj. Popil sem pol merice14 te vode, ki je name le neznatno u~inkovala. Ohlajeno jo lahko pijemo kot katerokoli navadno vodo, le da je bolj plehkega okusa. Vrelci v kopalnicah niso vseskozi enako izdatni. Ob deževnem vremenu doteka hladna voda, kar bi lastnik zlahka pre-pre~il, ~e bi le bolje poskrbel za poslopje in ne bi vsega prepustil ljubi naravi. Na razli~nih mestih kopali{~a sem opravil poizkuse z vodno tehtnico-15. Ti so pokazali, da je voda za pol stopinje težja kot navadna destilirana voda. Toplomer se je dvignil na 29 in pol Reaumurovih16 ali 97 in ~etrt Fahrenheitovih stopinj17. Ko sem se nekega dne kopal in je mo~no deževalo, sem na svojem toplomeru opazil, da se je voda zelo ohladila in da se je toplota znižala kar za sedem stopinj.
Preizkusil sem slede~a raztapljanja18: lakmusova tinktura19 je zaradi proste20 ali mineralne kisline21 v vodi postala nekoliko rde~kasta. Na-mo~eni modri papir22 se ni spremenil, prav tako tudi ne tinktura23 iz lesa jegli~evk24. Izvle~ek vijolice je postal zelenkast. Tinktura iz {i{k25 se je zelo malo ali skoraj ni~ spremenila, kar je znak, da je vsebnost železa v vodi nizka. Podobno je bilo z berlinsko lužino26. Dolita jedkovica27 je iz vode izpodrinila le malo zraka28, tudi solna kislina29 ni u~inkovala, medtem ko je koncentriran vitriol30 povzro~il vrenje. V jedkovici27 raztopljeno srebro je vodno povr{ino obarvalo mle~no, da je izgledala kot sesirjeno mleko. To zanesljivo pomeni, da vsebuje voda nekaj solne kisline31. Topla raztopina, pripravljena iz solitrne kisline32 in živega srebra, pa je vodo obarvala nekoliko opalno33, kar kaže na manj kisline, kot pri predhodnem postopku. Raztopina vinskega kamna34 je prav tako vodno povr{ino obarvala nekoliko opalno, kar je hitro izginilo. To je znak, da vsebuje voda malo tujih sestavin35, ki bi kazile vodo in ki bi se lahko pri izsu{itvi usedle. Svin~ev sladkor36 je obarval vodo belo, iz ~esar pa ni mogo~e z gotovostjo do-lo~iti njenih sestavin. ^e vržemo v vodo bolonjski fosfor37 in raztopino žveplovih jeter38, nastane neznosen smrad. To pomeni, da so hlapne vodne se-stavine41 v vodi vezane v kaki raztopljeni kislini. Rde~e obarvani trakovi39, za nekaj ~asa namo~eni v vodo, so se skoraj povsem razbarvali. Podobno sem opazil tudi pri predhodno opisani mineralni vodi. Spremembo povzro~a predvsem razvijajo~i se zrak40, medtem ko so ostale kisline41 prisotne v manj{i meri.
Jedki sublimat42 ni povzro~il sprememb, enako je bilo s potopljenimi srebrnimi plo{~ami. Dolita vinska kislina43 ni povzro~ila nikakr{ne zaznavne oborine. Po dodatku hlapnih alkalij44 ali salmija-ka45 je voda zasmrdela po žveplovih jetrih46, pri ~emer se njena barva ni niti najmanj spremenila. Spremenila bi se, ~e bi voda vsebovala baker. Ko sem te poskuse opravil, sem se lotil izparevanja.
V ~isti glazirani47 posodi sem uparil tri mere-48 ali dvanajst funtov49 kopali{ke vode do enega
funta in uparino precedil. Pridobil sem pet gra-nov50 apna in tri grane kremenice51, katera pa pri praženju ni pokazala prisotnosti železa. Prece-dek sem dalje izparel do dveh un~52, ga ponovno precedil in pridobil en gran me{anice zelo lahke zemlje. Nadaljeval sem z izparevanjem prej opisane kopali{ke vode vse do kristalizacije ter pridobil pet granov podobne me{anice neznanih soli. ^ez nekaj ~asa sem v svoji sobi spet destiliral enako koli~ino vode. Pri tem nisem opazil razlike, razen da sem namesto pet pridobil samo tri grane muriati~ne53 me{anice soli. To je znak, da voda ne vsebuje venomer enako koli~ino sestavin. Izgubo pri destilaciji, ki zna{a 1/1354 od celote, bi lahko pripisali vezanemu zraku55.
Tudi te toplice delujejo podobno, kot predhodno opisane. Iz ugotovljenih vodnih sestavin je razvidno, da u~inkujejo blagodejno s svojo to-ploto5, raztopljenimi mineralnimi kislinami21 in zra~no kislino56.
Pojasnilo k prevodu
SPLO[NO
1.  Oriktografija: opisovanje izkopanin: kamnin, fosilov, kristalov ipd. (gr. oryktós izkopan + grafija). Je star izraz za petrografijo (Kav~i~, 2003).
2.  Vinogradi: nekdaj je bilo na južnih legah hribov okrog Dobrne raz{irjeno vinogradni{tvo, na kar spominjajo krajevna imena bližnjih vasi Vinska gora, Vinska gorica, Vine.
3.  Zagreb{ke toplice: verjetno Stubi{ke toplice.
4.  Kopali{ki prostor: kopalnica. Najstarej-{e poslopje v Dobrnskih toplicah je Zdravili-{ki dom. Zasnova izvira iz leta 1624. Ob obisku Hacqueta okrog leta 1784 je bil že skoraj 160 let star in verjetno zanemarjen, na kar letijo njegove pripombe. V podalj{ku Zdravili{kega doma so že tedaj obstajale majhne lo~ene kopalnice, ki so ohranjene {e danes. Kopalnice imajo v tleh vgrajene marmornate kadi, za katere je znano, da so bile neko~ tlakovane s kamenjem. Na sredini po-dalj{ka Zdravili{kega doma je stari naravni topli vrelec, od koder je voda speljana v deset lo~enih kopalnic.
GEOLOGIJA
5.  Vrelec: topla voda priteka izpod hriba Kur-jek iz eocenskega Lo{kega apnenca po razpokah, ki so ponekod raz{irjene v jame. S severne strani doteka po dolini s povr{ine hladna voda, ki se v neposrednem zaledju toplih izvirov me{a s toplo ter ji znižuje toplotno vrednost (Nosan, 1973). Lo{ki apnenec gradi strm hrib Kurjek, ki omejuje Zdravili{ki dom z zahodne strani ter ga zapira v nekak{no tesen. Vzhodni breg tesni gradi Dobrn-ski lapor.
Na podlagi ~rpalnih poizkusov so ugotovili, da daje vrelec v Zdravili{kem domu v odvisnosti od zunanjih vplivov od 5,88 do 6,64 l/sek vode s temperaturo 36 °C na prelivni nadmorski vi{ini 367,3 metra (Nosan, 1973, 13). V predstavitvenem besedilu o Termah Dobrna ozna~uje Flis Smaka (2005) zdravili{ki vrelec kot akratotermo s temperaturo 36 °C na izviru in 33 °C v notranjih bazenih. Izvir ima 3,4 % plinskega CO2 in je {ibko
236
Aleksander Brezigar
radioaktiven. Voda je kemi~no kalcij – magnezijeva hidrokarbonatna kislica. Uporabljajo jo za termalne kopeli v kopalnicah in bazenih, v zeli{~-nih, mo~virskih in blatnih kopelih.
6.  Smrdljiv: bituminozen.
7.  [koljkovitemu marmorju podoben kamen: Lo{ki apnenec (imenovan po vasi Loka severozahodno od Dobrne, Jelen et al., 2000, 104). Gre za grebenski neplastovit svetlo siv do bel apnenec z vložki bituminoznega temno sivega apnenca. Po novej{ih dognanjih ga uvr{~ajo v zgornji eocen. Na južni strani Vinske gore je omejen s prelomom smeri Sv. Janez ([entjanž) – Jan{kovo Selo (Teller, 1889, 239, 243), ki je bil kasneje spoznan za del regionalnega Dona~kega preloma (= v [ale{ki dolini Velenjskega preloma) smeri zahodsevero-zahod – vzhodjugovzhod (Jelen et al., 2000). Na južni strani tega preloma leži spodnjemiocenski Gov{ki pe{~enjak (Gov{ki po nekdanji vasi Gov-ce zahodno od La{kega). Lo{ki apnenec meji z zahodne in severne strani na triasni dolomit, z vzhodne in severovzhodne pa na miocenske Kla-n{ke plasti (vas Klanc severno od Dobrne) ter Dobrnski lapor, poimenovan po Dobrni.
Geolo{ke raziskave obmo~ja okrog Dobrne imajo ~astitljivo starost. Obmo~je spada v tektonsko enoto Južnih Karavank, kjer je mogo~e spremljati razvoj terciarnih skladov od eocena navzgor. ^e zanemarimo Hacqueta, je bil Lo{ki apnenec pri najstarej{ih avtorjih sestavni del t.im. Dobrnskega terciarja, kamor so poleg njega uvr{~ali {e Klan{ke plasti. Izdvajali so dve vrsti apnenca: nuliporni Klan{ki apnenec pri vasi Klanc in numulitni apnenec zahodno od Dobrne, ki da ležita pod oligocenskimi Sote{kimi plastmi. Nad Sote{kimi plastmi pa naj bi sledil miocenski Dobrnski lapor. Danes je potrjeno, da je locus ty-picus Sote{kih plasti pri vasi Socka pri Vojniku zgornjeeocenske starosti, kar je stratigrafska zaporedja spremenilo.
Sote{ke plasti so zgornjeeocenske starosti (E3 – priabonij, Cimerman et al., 2006), nekdaj pa so jih uvr{~ali v oligocen (Ol1 – rupelij). Najbližje so preu~ene plasti pri Vra~ku, severno od Dobrne. Tukaj sladkovodne bazalne plasti (bre~a in konglomerat, pe{~enjak, meljasta glina, premog) s premogom in rastlinskimi ostanki preidejo navzgor v morski laporast meljast skrilavec (po Vra~ku imenovan Vra{ki lapor).
Lo{ki apnenec (zgornji eocen, E3 – priabonij) so neko~ ozna~evali kot numulitni apnenec (Teller, 1889, 1898) in ga uvr{~ali v oligocen (Ol1 - ru-pelij) kot litostratigrafski ekvivalent Gornjegraj-skih skladov (= plasti Castel Gomberto). Nastopa svetlo siv grebenski apnenec s {tevilnimi fosilnimi ostanki: koralami, mahovnjaki, foraminifera-mi, drobnimi numuliti, polžki.... Redko vsebuje ostanke {koljk, ve~inoma ostrig.
Spodnjemiocenski Gov{ki pe{~enjak (M11 – eg-genburgij) pri Dobrni južno od Dona~kega preloma je po Tellerju (1898) znan kot miocenski Dobrnski tufski pe{~enjak. Gradi ga sljudni kremenov pe{~enjak in droben kremenov konglomerat z glavkonitom.
Klan{ke plasti so po novem spodnjemiocenske starosti (M13 – karpatij). Na eocenskem apnencu ali na starej{ih triasnih kamninah leži najprej Klan{ki karpatijski bazalni morski pe{~enjak in bre~a s karbonatnim vezivom in kamenotvornimi ostrigami. Sledi morski sivi lapor in karbonatni pe{~enjak. Nekdaj so Klan{ke plasti imenova-
li Klan{ki nuliporni apnenec (Teller, 1898; nuli-porni je zastarel izraz za litotamnijski) in ga prav-tako imeli za litostratigrafski ekvivalent oligocen-skih Gornjegrajskih skladov (Ol1 – rupelij). Gre za obrežne apnence, bolje apnene bre~e, ki so raz-vr{~ene v »pas morskih obrežnih tvorb« (Teller, 1898, 78). Vsebujejo {tevilne fosile: zobce morskih psov, iglice morskih ježkov, rde~e korale, mahov-njake, {koljke... Fosilne {koljke, predvsem ostrige in pektinidi, so lahko v za~etnem delu miocenskih Klan{kih plasti kamenotvorne in so zbrane v lu-makelah. V »pasu morskih obrežnih tvorb« pri Vra~ku severno od Dobrne so znana tudi mesta, kjer je spodaj leže~i triasni apnenec navrtan s {koljkami kamenovrti in gre za redek in zanimiv fosilni preostanek miocenske morske obale.
Zvezno nad Klan{kimi plastmi leži globoko-morski prav tako spodnjemiocenski Dobrnski lapor (M13 - karpatij). Je zeleno siv sljudno pe{~en lapor in pe{~enjak. Vsebuje redke ostanke rastlin in miocenske foraminifere, zaradi katerih so ga neko~ ozna~evali tudi kot foraminiferni lapor.
8.  Dvolupinske okamnine: fosili {koljk (Bival-via ali Pelecypoda).
9.  {koljke rodu Chama: imajo neenako debeli lupini, ki sta koncentri~no rebrasti. Živijo sesilno, torej pritrjeno ali priraslo na podlago od krede do danes. Kasnej{i raziskovalci eocenskega Lo{kega apnenca teh {koljk ne omenjajo (Hörnes, 1883; Teller, 1889; Nosan, 1973; Jelen et al., 2000), nasprotno, v njem so fosilne {koljke redke, ~e pa jih najdemo, gre navadno za ostrige.
10.  Luskast: skrilast, plo{~ast.
11.  Trap ali trapp: plo{~asti bazalt. Temno siva gosta bazi~na vulkanska predornina, naj-ve~krat plo{~asti bazaltni izliv v obliki pokrova. Znani so plo{~asti bazaltni pokrovi Dekanske planote v Indiji. Na Hacquetovi litohidrograf-ski karti je oznaka za trap povezana z razli~nimi kamninami. Najdemo jo severovzhodno od Celja pri Vojniku, južno od Slovenske Bistrice ali na severnem pobo~ju Pohorja in drugje. Verjetno ozna~uje predorninske magmatite in njihove tuf-ske razli~ice v nasprotju z granitom (danes tonalitom) kot globo~nino.
Hacquetov trap pri Dobrni se ne more nana-{ati na ladinijski (T22) zelen in zeleno siv kera-tofirski (?) tuf ter tufit z rožencem zahodno od Dobrne pri Jan{kovem selu ali vzhodno od Ka~-nika, saj gre za zelo majhne izdanke. Na njegovi litohidrografski karti južnovzhodno od Vojnika pripisujemo tej oznaki oligomiocenski (egerijski Ol-M) andezitni tuf Smrekov{ke serije, kar bi lahko veljalo tudi za Dobrno, saj je v njeni {ir{i okolici južno od Dona~kega preloma mnogo iz-dankov tega tufa.
Toda na mestu, ki ga opisuje Hacquet, tudi andezitnega tufa ni, pa~ pa leži tam miocenski karpatijski (M13) Dobrnski zeleno siv plastovit sljudno pe{~eni lapor. Ozna~ba trap pri Dobrni se torej nana{a na Dobrnski lapor.
KEMIJA
12.  Sol: oborina.
13.  Zgoraj zapisal: t.j. zapisal v predhodnem spisu.
14.  Merica: nekdaj prostorninska mera, navadno za teko~ine (približno 0,4 litra).
15.  Vodna tehtnica: areometer. Priprava za merjenje gostote teko~in.
Geolo{ka pisna dedi{~ina [ale{ke doline in okolice
237
16.  Reaumur: 1 °R = 1,25 °C.
17.  Fahrenheit: 1 °F = 9/5 °C + 32.
18.  Raztapljanje: kemijska analiza.
19.  Lakmusova tinktura: vodna raztopina lakmusa. Lakmus je v vodi raztopljen izvleček nekaterih lišajev. Hlapi npr. solne kisline obarvajo lakmusovo tinkturo rdeče.
20.  Prosta kislina: ogljikova kislina (H2C03). Drugod (56) zračna kislina. Glej tudi razlago pod številko 40.
21.  Mineralna kislina: splošno neorganska kislina (HCl, HN03,H2S04, H3P04 ...). Glej tudi razlago pod številko 41.
22.  Modri papir: modri lakmusov papir. Lakmus je naravno barvilo oziroma izvleček iz rastlinskih lišajev. Če izvleček lišaja Roccella tinctorum reagira z amonijakom, kalijevim karbonatom ali apnom, dobimo modro učinkovino. Vanjo namočen in posušen filtrski papir je znan kot modri lakmusov papir, ki ga uporabljajo za določanje kislosti. Modri lakmusov papir v kislinah pordeči.
23.   Tinktura: močevina, izvleček česa, namočen v tekočino (vodo, alkohol, vino...). Navadno raztopina izvlečka rastline ali droge. Farmakološko: alkoholna raztopina česa.
24.  Jegličevka: primula (Primulaceae - jegli-čevke). Tinktura iz lesa jegličevk: alkoholna raztopina iz izvlečka lesa jegličevk. K primulacejam sodi tudi navadna pijavčnica (Lysimachia vulgaris), ki daje rumeno barvilo. Je uporabil to?
25.   Šiška: majhna kroglasta bolezenska tvorba na hrastovih listih, nastala zaradi vboda žuželk ali delovanja gliv.
26.  Berlinska lužina: tudi berlinski lug, kalijev feri - ali ferocianid.
27.  Jedkovica: jedka (50 do 55%) solitrna kislina (jedka dušikova kislina - HN03).
28.  Zrak: plin, plinska faza, ki nastane pri šibki reakciji. Plinsko fazo, ki izhaja iz vode, navadno sestavlja C02. Primerjaj razlage pod številkami 40, 55 in 56.
29.   Solna kislina: klorovodikova kislina (HCl).
30.  Koncentriran vitriol: zgoščena žveplena kislina (H2S04), ki pri močni reakciji povzroči veliko plinske faze (vrenje).
31.   Solna kislina: klorovodikova kislina, vendar so mišljeni kloridi, npr. magnezijev klorid (MgCl2).
32.   Solitrna kislina: dušikova kislina (HN03).
33.   Opalna barva: barva minerala opala, t.j. motno bela oziroma mlečna barva, pri kateri se odtenki različnih barv spreminjajo ali prelivajo kot pri opalu.
34.   Vinski kamen: usedlina, ki se nabira na notranji strani vinskega soda. Različni minerali kislih kalijeve in kalcijeve soli vinske kisline. Največji delež predstavlja kalijev hidrogentar-trat (KC14H506).
35.   Tuje sestavine: raztopljene trdne mineralne snovi, ki se pri izparevanju oborijo. Stopnja mineralizacije vode je izražena kot sušina ali iz-parilni preostanek.
36.   Svinčev sladkor: svinčev acetat [Pb(CH3COO)2].
37.  Bolonjski fosfor: verjetno leta 1604 odkrit bolonjski kamen (litheosphorus ali litheophorus, nem. »Bologneser Leuchtstein« ali bolonjski sa-mosij, tudi lapis Solaris). Fosforna snov, ki v temi seva svetlobo.
38.  Žveplova jetra: lat. hepar sulphuris ali kalium sulfuratum pro balneo. Skupno ime za v vodi topne spojine žvepla z alkalnimi kovinami. Gre za kalijeve polisulfide in kalijeve sulfide. Pojem v {ir{em smislu vklju~uje tudi pepeliko (K2CO3).
39.  Rde~e obarvani trakovi: rde~i lakmusov papir? Trak z rde~im barvilom, ki se razbarva?
40.  Razvijajo~i se zrak: razvijajo~i se plin ogljikov dioksid (CO2), ki lahko izhaja iz vode. Znan je kot prosti CO2. Glej tudi razlagi pod {te-vilkama 20 in 28.
41.  Ostale kisline: mi{ljeni so razli~ni v vodi raztopljeni plini (O2, H2S, N2, H2, NH3...), ki lahko izhajajo iz nje, sicer pa so v vodi vezani v kislinah (H2SO4, HNO3 ...). Glej tudi razlago pod {tevilko 21.
42.  Sublimat: živosrebrov klorid (HgCl2).
43.  Vinska kislina: vinski cvet ali etilni alkohol.
44.  Hlapna alkalija: salmijakovec (NH4OH) oziroma vodna raztopina amonijaka (NH3).
45.  Salmijak: amonijev klorid (NH4Cl).
46.  Zasmrdeti po žveplovih jetrih: zasmrdeti po vodikovem sulfidu (H2S).
47.  Glazirana posoda: polo{~ena ali postekle-na posoda.
48.  Mera: nekdaj prostorninska mera, navadno za teko~ine (približno 1,5 litra.)
49.  Funt: v ~asu Avstroogrske je trgovski ali dunajski funt zna{al 560,06 gramov.
50.  Gran: stara najmanj{a lekarni{ka utežna enota, 5760-ti del funta. Danes angle{ka in ame-ri{ka utežna lekarni{ka enota, 0,06 grama.
51.  Kremenica: amorfni silicijev dioksid (SiO2) ali nedisocirane spojine silicija (silicijeva kislina: H2SiO3).
52.  Un~a: stara utežna mera, približno 35 gramov.
53.  Muriati~en: ki vsebuje solno (klorovodikovo) kislino; slani{ki (nana{ajo~ se na vodo slanico).
54.  Ena trinajstina: ozna~ba je težko ~itljiva.
55.  Vezani zrak: (v apnencu) vezani ogljikov dioksid (CO2). [kotski fizik Joseph Black je leta 1750 ugotovil, da iz žarjenega ali s kislino pokapanega apnenca (CaCO3) izhaja plin, ki ga je imenoval »fixed air« – vezani zrak, danes vezani ogljikov dioksid. Ogljikov dioksid iz iona 1(HCO3–) spojen s CaO v Ca(HCO3)2 oziroma v kalcijev hidrogenkarbonat, je znan kot vezani CO2.
56.  Zra~na kislina: ogljikova kislina (H2CO3). Drugod (20) jo imenuje prosta kislina.
Balthasar Hacquet – Litohidrografska
karta južnozahodnega
Slovanskega ozemlja (1784)
Balthasar de la Motte Hacquet se je verjetno rodil leta 1739 v Le Conquetu v francoski Bretanji, umrl pa leta 1815 na Dunaju. Njegov resni~ni izvor je {e vedno uganka ([umrada, 2003). Bil je zdravnik, veterinar, naravoslovec, rudosledec, rudarski geolog, ~asnikar, zgodovinar, gornik in etnolog. Leta 1766 je sprejel službo rudni{ke-
238
ga zdravnika v Idriji, leta 1773 pa je postal u~itelj anatomije, kirurgije in porodni{tva na Medicinsko-kirur{kem liceju ter babi{ki {oli v Ljubljani. Nato je 1787 od{el v Lvov v Ukrajino. Razen v Sloveniji je pomembneje deloval {e v drugih evropskih deželah, npr. sedanji Avstriji, Ukrajini, Franciji, na Poljskem, v Italiji, Nem~iji, [vici.
Presenetljivo je {tevilo njegovih objav in knjig. Bibliografijo je zbral Stanislav Južni~ (Južni~, 2004). Hacquet je postal ~lan enajstih evropskih akademij in bil delovno povezan s {tevilnimi evropskimi znanstvenimi sredi{~i (Gspan & Petre, 1980). Sodeloval je tudi z baronom Žigom Zoisom (Aljan-~i~, 1987) in Antonom Tomažem Linhartom v t.im. Zoisovem kulturnem krogu. Vse to se je dogajalo v obdobju prosvetljenstva pred francosko revolucijo (1789) in Napoleonovimi vojnami.
Pomembnost Hacquetovih del za slovensko naravoslovje je danes le delno ocenjeno. [e najbolj ga poznajo biologi. Odkril je nekaj novih vrst rastlin, po njem se imenuje rastlinski rod Hacquetia (Praprotnik, 2003). Geografi ga cenijo po imenovanju Dinarskega gorstva in po pronicljivih geo-morfolo{kih opazovanjih. Krasoslovci odkrivajo, da je bil predhodnik modernega krasoslovja. Opisal je zna~ilne geomorfolo-{ke kra{ke pojave, sku{al je razložiti korozijo apnenca, hidrologijo podzemnih rek... Razlikoval naj bi apnenec (Lapis calcarius) od dolomita (Lapis suillus) trinajst let pred Déodatom de Dolomieujem, po katerem se dolomit imenuje (Kanjc, 2003, p. 132, 2006). ^ar (2003, 111) poro~a, da je dolo-mitne kristale v Idriji ozna~eval kot »gyp-sum«, kar pomeni sadro. Dolomit, po Hac-quetu imenovan {e »Stinkstein« (smrdljivi kamen) ali »sivi apnenec«, lahko ozna~uje bituminozni apnenec, v Dobrni npr. Lo{ki apnenec. Tak apnenec je pri ve~ji vsebnosti bitumna temnej{e barve, torej je lahko siv ali temneje siv. Tako morda Hacquetov smrdljivi kamen (Stinkstein) ne gre v celoti posplo{evati kot dolomit. Kranjc opozarja, da moramo biti pozorni tudi pri oznaki Kalk ali calx (apno), ki jo je Hacquet razumel v smislu dana{njih oksidov (CaO), torej kot sestavni del apnen~aste kamnine in ne kot kamnino apnenec. Po Hacquetu sestavlja kamnino (apnenec) poleg apna (»Kalk«) {e vezani zrak (»fixe Luft« – ogljikov dioksid) ter spremenljiva koli~ina primesi, npr. glinastih (»Elementarerde« – prvinska prst). Poznal je tudi lapor (Mergel), t.j. me{anico
Aleksander Brezigar
kalcitne in glinaste komponente. Oznaka »Kalk« pomeni torej kamnino, ki vsebuje kalcijev oksid in po Angležu Blacku reagira s kislinami tako, da pri tem izhaja »vezani zrak«, torej ogljikov dioksid. Tako kamnino danes imenujemo apnenec. Ali je Hacquet pod pojmom sadra (Gyps) beležil dolomit, torej karbonatno kamnino (in kristale), ki ne reagira s kislino? Potrebne so nadaljne raziskave. Na litohidrografski karti je ozna~ba sadre redka. Najdemo jo npr. na levi strani Save med Mojstrano in Jesenicami, med Kranjsko goro in Mojstrano ter drugod.
V nekdanjo Kranjsko deželo je Hacquet uvedel metode kvalitativne in kvantitativne kemijske analize (Ti{ler, 2003, 63). Deloval je v obdobju, ko se je kemija komaj otresla alkimije. Niso bile {e znane osnovne kemijske zakonitosti in ne kemijski simboli, niso {e poznali kemijskih prvin in ne molekul v dana{njem smislu. V rabi so bili izrazi kot vitriol (žveplena kislina), aqua fortis (soli-trna kislina), vezan zrak (ogljikov dioksid), gorljivi zrak (vodik), ognjeni zrak (kisik), flogiston (ogenj). Kot kemik je Hacquet dobro razumel metalur{ke postopke in sledenje rud. Drugi del Oriktografije je namre~ posve~en Idriji, idrijskemu rudi{~u, opisu rudarskih obratov in naprav, rudnih razli~-kov, mineralov, kamnin in fosilov (Kav~i~, 2003; ^ar, 2003). Uporabljal je svojstveno razvr{~anje mineralov in kamnin, sodobna sistematika kamnin in mineralov se je uveljavila kasneje. Njegovi opisi so sloneli na relativnih primerjavah po velikosti, barvi, obliki in podobno. Hacquet se je uveljavil tudi kot geolog ali, kot so tedaj ozna~evali, kot rudarski geolog, saj geologija kot samostojna veda {e ni obstajala. Prav geologi pa njegovo delo slabo poznamo. Nanj sta nas opozorila Pleni~ar (1986) in Pavlovec (1988). Pavlovec je poudaril, da je poleg M. von Furla Hacquet za~etnik regionalne geologije Vzhodnih Alp, ^ar (2003, 110) pa je izbrskal njegov vzdolžni in pre~ni geo-lo{ki prerez idrijskega rudi{~a iz leta 1781, nedvomno najstarej{i geolo{ki prerez iz na-{ih krajev. Geologija se je namre~ tedaj {ele uveljavljala in se odcepljala od rudarstva in z nekaj izjemami {e niso bili odkriti niti najosnovnej{i geolo{ki zakoni. Tako je imelo vsako novo dognanje izvirno vrednost.
Tukaj opisano Oriktografijo hranijo v Narodnem muzeju Slovenije (sl. 1). Iz{la je v {tirih delih: leta 1778, 1781, 1784 in 1789. V njej Hacquet opisuje rudnike, le`i{~a mineralnih   in   energetskih   surovin,   navaja
Geolo{ka pisna dedi{~ina [ale{ke doline in okolice
Sl. 1. Naslovna stran Hacquetovega 3. dela
Oriktografije (1784)
Vse {tiri pregledane dele Oriktografije
hrani Narodni muzej Slovenije, Pre{ernova 20,
Ljubljana. Foto: Tomaž Lauko.
rudnine, kamnine, fosile, hidrogeolo{ka in hidrolo{ka opažanja ter opisuje kamninsko zgradbo Dežele Kranjske in bližnjih ob-mo~ij. Pomembna so njegova morfolo{ka in geografska opažanja. Omenili smo, da je za [ale{ko dolino pomemben tretji del Orikto-grafije. V tem delu je priložil tudi Litohidro-grafsko karto južnozahodnega slovanskega ozemlja (Mappa Litho–Hydrographica Na-tionis Slavicae Ad occidentem Solem sitae, sl. 2). Kakor pravi, jo je izdelal leta 1782. Na karti so narisani vodotoki in naselja, hribovja pa so osen~ena. Za geologe so pomembne litolo{ke, geolo{ke, mineralno-su-rovinske in hidrogeolo{ke oznake. Medtem, ko bi zapise o mineralnih leži{~ih, rudnikih in toplicah {e na{li na kak{ni starej{i karti, pa to ne drži za litolo{ke in geolo{ke zapise. Gre torej za prvo karto slovenskega ozemlja, ki vsebuje geolo{ke podatke, zato ima Hacquetova karta pomembno geolo{ko veljavo in izjemno dokumentarno vrednost kot predhodnica sodobnih geolo{kih kart.
Hacquet je gorovja ponekod sen~il nepravilno, saj mnogokrat ni poznal njihovih resni~nih vi{in, potek rek je risal približno ali celo napa~no. Tudi razdalje med kraji so približne. Kartografsko merilo lahko le ocenimo na približno vrednost M 1 : 400 000, kar pa v podrobnostih
239
Sl. 3. Posvetilo v sloven{~ini (1784)
Iz Hacquetovih besedil je razvidno, da je
upo{teval sloven{~ino. Na za~etku tretjega dela
Oriktografije je kot posvetilo h knjigi zapisal
citat Pelopa II. v sloven{~ini. Foto: Tomaž
Lauko.
ne drži. Iz besedila Oriktografije kot iz ozna~b na karti vidimo, da je upo{teval sloven{~ino (sl. 3), saj je ve~ino krajev izpisal slovensko. Litolo{ko je razlo~eval glino, glinasti skrilavec, kremenov skrilavec, skrilavec, lapor, pe{~enjak, apnenec, sedimentne kamnine v splo{nem, granit, porfir in plo{~asti bazalt (»trap«). Ozna-~il je leži{~a energetskih surovin: premoga in {ote ter leži{~a nekovin: pepelike, sadre (= dolomita?), roženca in kvarcita. Ozna~il je mesta obratov za pridelavo stekla (gla-žute), nahajali{~a rud kovinskih mineralnih surovin: antimona, živega srebra, bakra, železa, svinca in cinka ter zabeležil izvire kislih vod, toplic in položaje kra{kih jam. To pa so vsebine, ki jih vsebujejo da-na{nje osnovne regionalno geolo{ke karte s pomembno razliko, da so geolo{ke vsebine sodobnih kart omejene z geolo{kimi mejami, na Hacquetovi karti pa so ozna~ene to~kasto. Hacquet tudi {e ne lo~uje kamnin po stratigrafski pripadnosti.
Severno obrobje [ale{ke doline pod Gra-{ko goro je ozna~il kot apnen~evo, južno obrobje [ale{ke doline pa, po najbližjih oznakah sode~, za glinasto in kremenovo skrilavo. Na {ir{em severnem obrobju [ale-{ke doline je granit in tonalit Osrednjih Karavank (npr. pri ^rni) ozna~il kot granit, v besedilu ga je imenoval Železnokapeljski granit.
Pomen Hacquetovega dela za na{e kraje kot tudi {ir{e {e ni popolno ocenjen. Pri{el je ~as, da prevedemo v sloven{~ino celotno Oriktografijo. Zahvalnespominske plo{~e so mu postavili slovenski zdravilci (Aljan ~i~, 1987), planinci (Selan, 1978; Praprotnik, 1988) in mesto Idrija (Praprotnik, 2003).
240
Aleksander Brezigar
Sl. 2. Hacquetova Mappa Litho–Hydrographica Nationis Slavicae Ad occidentem Solem sitae
(Litohidrografska karta južnozahodnega slovanskega ozemlja, 1784). Ni v merilu.
Karta je vpeta v tretjem delu Oriktografije, ki je iz{la leta 1784, izdelana pa je bila dve leti prej, torej
leta 1782. Znaki ali simboli za kovine, ki jih je uporabil Hacquet, izhajajo iz starih alkimisti~nih
znamenj. Za prikazovanje relativne vi{ine gorovja, sredogorja in predgorja je uporabil izvirno sen~enje.
Legendo k tej karti je ponatisnil tudi A. Kranjc (2003, 136), vendar se tukaj{nja pomembno razlikuje
od ponatisnjene v letu 2003. Namre~: je precej obsežnej{a, razlikujejo se nekateri znaki. Ponatisnjena
v letu 2003 tolma~i 27 znakov, medtem ko jih pri~ujo~a 35, med njimi granit, trap, antimon, pepeliko,
metalur{ke obrate, glažute..., ki jih na reprodukciji iz leta 2003 ni. Foto: Tomaž Lauko.
Prevod legend iz kart (tiskarski {krati v nem{~ini izhajajo iz originala), sl. 2 Mappa Litho-Hydrographica Nationis Slavicae Ad occidentem Solem sitae: Litohidrografska karta
južnozahodnega slovanskega ozemlja (1784)
Zeichen Erklärung / Legenda
1. Ketten Gebierg / Gorska veriga
2. Mittel-o-Vorgebierg / Sredogorje ali predgorje
3. See / Jezero
4. Grotten / Jame (kra{ke, op. prev.)
5. Sauerbrunn / Izvir slatine
6. Baad / Kopali{~e (toplice, op. prev.)
7. Stadt / Mesto
8. Markt / Trg
9. Dorf / Vas
10. Kirch / Cerkev
11. Quecksilber / Živo srebro
12. Kupfer / Baker
13. Eisen / Železo
14. Eisen u: Stahlwerk / Železarna in jeklarna
15. Bley / Svinec
16. Bley hütten / Topilnica svinca
17. Galmey / Kalamina (pravilno Galmei: cinkova ruda iz oksidacijskih con rudi{~, op. prev.)
18. Steinkohlen / ^rni premog
19. Unterirdische Holzkohlen / Rjavi premog in lignit
20. Spiesgias / Antimon (Spiesglanze = antimonit, op. prev.)
21. Kalk / Apnenec
22. Gybs / Sadra dolomit?, op. prev.)
23. Thon Schiefer / Glinasti skrilavec
24. Quarz Schiefer / Kremenov skrilavec
25. Kalk u: Mergel: Schiefer / Apnenec in lapor, skrilavec
26. Trap / Trap (plo{~asti basalt, v tem primeru plo{~asta predornina bazi~ne sestave,
op. prev.)
27. Granite / Graniti
28. Sedimentstein / Sedimentna kamnina
29. Sandstein / Pe{~enjak
30. Quarz u: Hornstein / Kremen in roženec
31. Glashütte / Glažuta
32. Potasche / Pepelika
33. Torf / Šota
34. Porphir / Porfir (predornina kisle sestave, op. prev.)
35. Thonhügel / Glinasti gri~ (glina, op. prev.)
Geolo{ka pisna dedi{~ina [ale{ke doline in okolice
241
Ch. Keferstein (1829), B. Studer (1829) in A. Boué (1835)
Drugi najstarej{i opis kamnin [ale{ke doline je leta 1829 podal Christian Kefer-stein. Pri Topol{ici (?) je opisal svetlo zelene debelozrnate pe{~enjake z glavkonitom in kamnine ozna~il kot fli{no formacijo, kar pa ne drži. Vulkansko kamnino pri Velenju je imenoval trahit (dandanes miocenski da-cit jugozahodno od Velenja). Omenja tudi hrib Skorno zahodno od [o{tanja, kjer so neko~ kopali svin~evo in cinkovo rudo. Ke-ferstein (1784–1866) je bil pravnik (notar), arheolog in predvsem geolog (geognostik). Prepotoval je mnoge evropske dežele. Znan je po naravoslovnih opisih potovanj, po mineralo{kih objavah in predvsem po tem, da je leta 1821 izdelal prvo geolo{ko karto Nem~ije, pri ~emer mu je pri izbiri barv in na~ina prikazovanj geolo{kih formacij pomagal Johann Wolfgang Goethe. Na~in izdelave te karte in izbor barv je postal standarden pri izdelovanju kasnej{ih regionalnih geolo{kih kart.
Istega leta je Bernhard Studer (1829) opisal laporaste drobnozrnate pe{~enjake in laporje južno od Velenja in jih primerjal
s {vicarsko molaso. Gre za egerijsko oligo-miocensko morsko glino, imenovano sivica, ki jo v smislu alpidske orogeneze {e danes uvr{~amo v molaso. Studer je na poti od [entvida do [o{tanja nekje na obmo~ju dana{njih Raven opisal nizke gri~e iz sive gline in jih uvrstil v diluvij (Studer, 1829, 750). V resnici gre za preostanek starople-istocenskega, v spodnjem delu zgornjepli-ocenskega vr{aja in ne za re~ne terase iz kvartarnih ledenih dob. V za~etek najstarej-{e kvartarne ledene dobe spada le najzgor-nej{i del teh plasti. Oznako diluvij je za te kamnine na svoji karti uporabil tudi M. V. Lipold. Studer (1794–1887) je bil {vicarski geolog. Znan je po monografiji o {vicarski molasi, leta 1834 je postal prvi profesor mineralogije na Univerzi v Bernu. Pripravil je Geologijo [vice v dveh delih (1851–1853) z nekaj geolo{kimi kartami posameznih delov [vice. Leta 1859 je ustanovil Geolo{ki zavod [vice.
Omembe vreden je {e Francoz Ami Boué, ki je prvi objavil zapis o premogu v [ale{ki dolini. Leta 1835 pi{e o [o{tanjskih laporjih z lignitom, polži in {koljkami (Boué, 1835). Podatek so povzeli mnogi kasnej{i raziskovalci. Vendar na povr{ju pri [o{ta-
242
Aleksander Brezigar
Geolo{ka pisna dedi{~ina [ale{ke doline in okolice
243
Sl. 4. Del Lipoldove karte Motnik in Celje
(1854–1856), M 1 : 144 000.
Kopija dela rokopisne karte, ki jo hranijo v
arhivu dunajskega Geolo{kega zavoda. Geolo{ka
karta okolice Motnika in Celja (Umgebung von
Mottnig und Illyrien und Cilli in Steiermark)
je izdelana v merilu 1 : 144 000. Na njej je v
severovzhodnem delu zajet ve~ji del [ale{ke in
Dobrnske kotline. V glavi Geolo{ke karte Avstro
Ogrske monarhije – list Mozirje iz leta 1898
Teller navaja, da je Lipold to karto izdelal v
letih 1854 do 1856 (Brezigar, 1999).
Legenda k Lipoldovi Geolo{ki karti Motnik
in Celje (1854–1856),
sl. 4 (starostne in litostratigrafske oznake se
ponekod razlikujejo od dana{njih)
Zeichen Erklärung / Legenda
1. Alluvium / Aluvij
2. Diluvium / Diluvij (v Šale{ki dolini villafranchij, op. prev.)
3. Belvedere Schotter u Sand – Neogen / Belvederski prod in pesek – neogen
4. Congerien-Lehm u Tegel – Neogen / Kongerijska ilovica in laporasta glina – neogen
5. Leithakalk – Neogen / Litovski apnenec (litotamnijski, op. prev.) – neogen
6. Tüfferer Mergel – Neogen / La{ki lapor – neogen
7. Sand u Sandstein u Schotter – Neogen / Pesek, pe{~enjak in prod – neogen
8. Mariner Tegel Letten, Mergel – Neogen / Morska glina in lapor – neogen
9. Schichten v. Eibiswald u Sotzka – Neogen / Ivni{ke in Sote{ke plasti – neogen
10. Hornfelstrachyttuff – Neogen / Rogov~ev trahitni tuf (kontaktno metamorfno spremenjen andezitni tuf, op. prev.) – neogen
11. Hornfelstrachyt – Neogen / Rogov~ev trahit (kontaktno metamorfno spremenjen andezit, op. prev.) – neogen
12. Oberes Eocen / Zgornji eocen
13. Dachstein / Dachstein
14. Oberer Triaskalk / Zgornjetriadni apnenec
15. Oberer Trias Dolomit / Zgornjetriadni dolomit
16. Cassianer Schichten – obere Trias / Kasijanski skladi – zgornja triada
17. Grossdorner Schiefer – obere Trias / Velikotrnski skrilavec – zgornja triada
18. Muschelkalk – untere Trias / Školjkoviti apnenec – spodnja triada
19. Muschel Dolomit – untere Trias / Školjkoviti dolomit – spodnja triada
20. Werfener Schiefer – untere Trias / Werfenski skrilavec – spodnja triada
21. Steinkohlen Kalk / Premo{ki apnenec
22. Steinkohlen Schiefer /Premo{ki skrilavec
23. Glimmerschiefer / Blestnik
24. Kohle / Premog
nju ni razkrita glavna velenjska (pliocenska) premogova plast, ker leži v precej{nji globini, pa~ pa je Boué videl le vi{je leže~i krovninski premog staropleistocenske starosti. Izdanke tankih plasti le-tega so ne-ko~ odkrivali v strugah Pake in Velunje. Ta premog leži v vrhnjem delu Velenjske pre-mogonosne formacije, tako je ta zapis prvi objavljeni dokument o premogu v Velenjski formaciji. Obstajajo pa starej{i pisni viri, ki so do Seherjevih preu~evanj ostali neobjavljeni (Seher, 1975, 1995). Kot trahitni aglo-merat je Boué (1835, 43) verjetno imenoval dana{njo oligomiocensko andezitno bre~o (tufsko bre~o?).
Boué (1794–1881) je bil rojen v Hamburgu v hugenotski družini, se {olal v Ženevi in Parizu, zaklju~il pa medicinsko univerzo v {kotskem Edinburghu, kjer se je nav-du{il za geologijo. Delal je na [kotskem, v Nem~iji, Avstriji in Južni Evropi. Preu~eval je razli~ne geolo{ke formacije, leta 1830 je bil soustanovitelj Francoskega geolo{kega dru{tva, leta 1835 pa njegov predsednik. Kasneje se je preselil na Dunaj. Geolo{ko je preiskoval tudi na{e kraje in ozemlja nekdanje Jugoslavije. Imajo ga za enega od za~etnikov geolo{kih (geognosti~nih) raziskav. Pripravil je prvo geolo{ko karto Zemlje (t.im. Strukturno karto Zemlje), ki je z nekaterimi dopolnili drugih avtorjev iz-{la leta 1856.
244
Marko Vincenc Lipold (1854–1856)
Avtor prve sodobne regionalne geolo{ke karte [ale{ke doline je bil Marko Vincenc Lipold (1816–1883), prvi geolog slovenskega rodu. Njegovo rokopisno karto je odkril profesor geologije dr. Anton Ramov{ na Zveznem geolo{kem zavodu na Dunaju. O tem je poro~al v Proteusu {t. 45 in leta 1999 na Dunaju ob 150-letnici te ustanove (Ramov{, 1983, 1999). Lipold je [ale-{ko dolino geolo{ko kartiral kot uslužbenec 1849. leta ustanovljenega dunajskega Geo-lo{kega zavoda. Kasneje je postal ravnatelj idrijskega živosrebrovega rudnika. Geolo-{ko karto okolice Motnika in Celja, na kateri je v severovzhodnem delu zajet ve~ji del [ale{ke doline in ve~ji del Dobrnske kotline (sl. 4), je izdelal v merilu 1 : 144 000. Kakor navaja v glavi Geolo{ke karte Avstro Ogrske monarhije – list Mozirje leta 1898 Teller (Bre zigar, 1999), jo je pripravljal od leta 1854 do 1856. Lipoldova karta do Ramov{eve objave v Proteusu (1983), kjer je iz{la pomanj{ana kot slikovna priloga, ni bila objavljena, a po vsebini dela in citatih kasnej{ih raziskovalcev je razvidno, da jim je bila dostopna na Dunaju. Skoraj vsi sta-rej{i geologi do prve svetovne vojne (1914), ki so delali na tem ozemlju, so bili namre~ uslužbenci Geolo{kega zavoda na Dunaju. Zato so iz Lipoldove karte zlahka ~rpali podatke.
Prva objavljena geolo{ka karta [ale{ke doline je tako iz{la {ele leta 1860 (Rolle, 1860).
Slovenija in {e posebej [ale{ka dolina imata kot del tedanjega srednjeevropskega prostora sijajno naravoslovno in iz rudarjenja izhajajo~o geolo{ko tradicijo. Rudarji, rudarski geologi in kasneje regionalni geologi so bili zelo plodoviti. Bibliografija z obmo~ja [ale{ke doline, torej razprav, ki opisujejo tamkaj{nje geolo{ke in rudarske razmere, fosile, mineralne in energetske surovine, {teje samo do leta 1900 preko trideset enot, napisanih v razli~nih tujih jezikih.
Odkritje glavnega premogovega sloja v [ale{ki dolini z vrtalnimi deli (1875)
V [ale{ki dolini so z vrtanjem za~eli raziskovati premogovno plast leta 1873. V tem in naslednjem letu so ob robu doline izvrtali nekaj vrtin, ki so razkrile ve~ metrov
Aleksander Brezigar
premoga slab{e kakovosti, dokler niso leta 1875 na vzhodnem delu doline na mestu nekdanjega Turisti~nega jezera zastavili globljo vrtino (v arhivih ozna~eno I/875). Na globini 101 meter so prevrtali 37,6 metrov debelo lignitno plast. Tedanji lastnik raziskovalnih pravic [ale{ke doline Franc Mages je s tem potrdil obstoj bogatega premogovega leži-{~a in izredno debelino glavnega premogo-vega sloja, ki je pliocenske starosti. Zato velja leto 1875 za za~etno leto delovanja Premogovnika Velenje. Rezultate tega vrtanja in poro~ilo o tedanjih raziskovalnih delih je v avstrijski montanisti~ni reviji podal Ema-nuel Riedl leta 1887, slike iz tega poro~ila pa so ponatisnjene tudi v Zgodovini Premogovnika Velenje (Seher, 1995).
Zahvala
Pri pripravljanju ~lanka so me nesebi~-no bodrili in mi pri delu pomagali g. Janez [tern, udi. geol., prof. dr. Simon Pirc in g. Ernest Faninger, udi. geol. Pri razlagi kemijskih pojmov mi je bila v nepogre{ljivo podporo ga. mag. Alma Udov~, udi. kem. teh.. Pred objavo je ~lanek s koristnimi nasveti prebral {e dr. Peter Kralj. Zahvaljujem se tudi Narodnemu muzeju Slovenije, posebno pa {e gospe Anji Dular, vodji knjižnice, ki mi je prijazno omogo~ila pregledati Hacquetovo Oriktografijo. Vsem najlep{a hvala.
Pojasnilo
Zapis sem pripravil leta 2005 ob 220-let-nici naravoslovno geolo{kih raziskav Ša-le{ke doline in okolice (Hacquet, 1784), ob 150-letnici izdelave prve regionalne geolo-{ke karte Šale{ke doline (Lipold, 1854–1856) in ob 130-letnici prevrtanja glavne velenjske premogove plasti oziroma delovanja Premogovnika Velenja (1875).
Literatura
Aljan~i~, M. 1987: Spominska plo{~a Bel-sazarju Hacquetu. – Proteus, 50, 154–156, Ljubljana.
Boué, A. 1835: Aperçu sur la constitution géo-logique des Provinces Illyriennes. – Mém. Soc. Géol. France, 2/4, 43–89, Paris.
Brezigar, A. 1987: Premogova plast Rudnika lignita Velenje. – Geologija, 28/29, (1985/1986), 319–336, Ljubljana.
Brezigar, A. 1999: Stoletnica geolo{ke karte Mozirje. – Proteus, 61, 296–302, Ljubljana.
Geolo{ka pisna dedi{~ina [ale{ke doline in okolice
245
Cimerman, F. , Jelen, M. & Skaberne, D. 2006: Late Eocene benthic foraminiferal fauna from clastic sequence of the Socka – Dobrna area and its chronostratigraphic importance (Slovenia). – Geologija, 49/1, 7–44, Ljubljana.
^ar, J. 2003: Naravoslovni opis idrijskega rudnika v Hacquetovem delu »Oryctographia Car-niolica« 1781. – Hacquetia, 2/2, 107–114, Ljubljana.
Flis Smaka, I. 2005: Predstavitev Terme Dobrna. – V Tepe{, B. ed.: Zbornik Metode in uspe{nost zahtevnej{e medicinske rehabilitacije v naravnih zdravili{~ih. Zdravili{~e La{ko, 1–106, La{ko.
Gspan, A. & Petre, F. 1980: Slovenski biografski leksikon. – SAZU, Ljubljana.
Hacquet, B. 1784: Oryctographia Carnio-lica oder Physikalische Erdbeschreibung des Herzogthums Krain, Istrien und zum Theil der benachbarten Länder. – K.k. Landwirthschafts Gesellschaft in Krain. Johann Gottlob Immanuel Breitkopf 3, I–XX, 1–184, Leipzig.
Hacquet, B. 1996: Veneti, Iliri, Slovani. (Poslovenil in priredil Rasto [vajgar.) – Založba Branko, 1–199, Nova Gorica.
Hörnes, R. 1883: Ein Beitrag zur Kenntniss der miocänen Meeres-ablagerungen der Steiermark. – Mitt. Naturw. Ver. Steiermark, 19, 195– 243. Graz.
Jelen, B., [imuni}, A., Drobne, K., Ska-berne, D., ]osovi}, V. , Avani}, R., Baldi-Beke, M., Cimerman, F., ^ar, J., Fodor, L, Kedves, M., Martön, E., Monostori, M., Pavlovec, R., Placer, L., [iki}, L., Tou-markine, M., Turn{ek, D.& Zagor{ek, K., 2000: Eocene in NE Slovenia and NW Croatia. – 5th Meeting of the IGCP 393 – UNESCO. Field trip in Slovenia and Croatia, excursion 6 and 7. V: Bassi, D. (ed.): Shallow water benthic communities at the Middle-Upper Eocene boundary. Southern and North-Eastern Italy, Slovenia, Croatia, Hungary. Field trip guidebook. Annali Universita di Ferrara, Sci. Terra, 8, 97–133.
Južni~, S. 2004: Hacquetova bibliografija. – Arhivi, 27/1, 167–187, Ljubljana.
Kav~i~, J. 2003: Idrija, kot jo je videl Balthasar Hacquet. – Hacquetia, 2/2, 93–105, Ljubljana.
Keferstein, Ch. 1829: Bemerkungen, gesammelt auf einer geognostischen Reise im Sommer 1828, besonders über die Alpen in Steiermark, Krain und Illyrien. – Teutchland geogn. – Geol. dargestellt, 6/2, 125–322, Weimar.
Klemun, M. 2003: Raumkonzepte im Werk Balthasar Hacquets. – Hacquetia, 2/2, 25–35, Ljubljana.
Kranjc, A. 2003: Balthasar Hacquet, predecessor of modern karstology. – Hacquetia, 2/2, 129–138, Ljubljana.
Kranjc, A. 2006: Balthasar Hacquet (1739/40 – 1815), the pioneer of Karst geomorphologists. Acta carsologica, 35/2, 163–168, Ljubljana.
Nosan, A. 1973: Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji. – Geologija, 16, 5–81, Ljubljana.
Pavlovec, R., 1988: Balthasar Hacquet kot za~etnik regionalne geologije Vzhodnih Alp. – Proteus, 50, 364–365, Ljubljana.
Pleni~ar, M. 1986: Hacquet, Baltazar. – In: Enciklopedija Jugoslavije. Jugoslavenski leksi-kografski zavod Miroslav Krleža, 4, 651–652, Zagreb.
Praprotnik, N. 1988: Spominska plo{~a Baltazarju Hacquetu na Velem polju. – Proteus, 50, 229–230, Ljubljana.
Praprotnik, N. 2003: Balthasar Hacquet in njegovo botani~no delovanje na Kranjskem. – Hacquetia, 2/2, 85–92, Ljubljana.
Ramov{, A. 1983: Ob stoti obletnici smrti Marka Vincenca Lipolda. – Proteus, 45, 295–299, Ljubljana.
Ramov{, A. 1999: Über die geologischen Untersuchungen im slowenischen Gebiet unter der Leitung der Geologischen Reichsanstalt in Wien von 1849 bis 1918. – Abh. Geol. B.–A., 56/1, 69–94, Wien.
Riedl, E. 1887: Der Lignit des Schallthales. – Österr. Zeitschr. Berg., Hüttenw., 35/12, 141–146, Wien.
Rolle, F. 1860: Die Lignit Ablagerung des Beckens von Schönstein in Unter-Steiermark und ihre Fossilien. Nebst einem Anhange die Pflanzenreste der Lignit – Ablagerung von Schönstein von F. Unger. Sitzungsber. – Akad. Wiss. Math. – naturw., 41, 7–55, Wien.
Seher, A. 1975: Od raziskav do 4 000 000 ton lignita letno. – V: 100 let Rudnika lignita Velenje. – REK, Ob stoletnici TOZDa RLV, 5–88, Velenje.
Seher, A. 1995: Zgodovina Premogovnika Velenje. – Premogovnik Velenje, 1, 1–525, Velenje.
Selan, M. 1978: Na Velem polju odkrili spomenik B. Hacquetu. – Planinski vestnik 78, 712– 714, Ljubljana.
Studer, B. 1829: Ueber die Gebirgs-Verhält-nisse am südöstlichen Rande der Alpen-Kette. – Leonhard’s Zeitschr. Min. Jg., 23/2, 730–778, Heidelberg.
[umrada, J. 2003: Sur les origines de Balthasar Hacquet. – Hacquetia, 2/2, 11–23, Ljubljana.
Teller, F. 1898: Erläuterungen zur geologischen karte Prassberg a.d. Sann. – Geol. R.A., 1–170, Wien.
Teller, F. 1889: Reise-Bericht. Zur Kennt-niss der Tertiärablagerungen des Gebietes von Neuhaus bei Cilli in Südsteiermark. – Verh. Geol. R.–A., 12, 234–246, Wien.
Ti{ler, M. 2003: Prispevki kemije k evropski kulturi in civilizaciji. – SAZU, Dela – Opera 13, Classis 3, 1–170, Ljubljana.