Nadaljevalni poduk in Ijudska šola. (Govor poslanca Robiča v državnem zboru dne 24. aprila 1891.) (Dalje.) Sedaj prihajam do prave ljudske Sole. Opetovano sem odkrito priznal napredek, katerega je naredilo Ijudsko šolstvo poslednja desetletja, ali ravno tako odkrito sem tudi odkrival napake, ki so se storile pri sklepanju novega Ijudskošolskega zakona. Danes se pa ne mislim spuščati v načelna vprašanja, teinveč liočera sarao obračati pozomost gospoda učnega ministra na občutljivo pomanjkanje učiteljev na Štajarskem, posebno na Špod. Štajarskem. V tej deželi so se zopet uporabljali in so še porabljajo učitelji in uuiteljice, ki so se že zaradi telesnih in duševnih napak prestavili v pokoj. Mnogo učnih mest, in to sistemizovanih, pa ostaja praznih. Mnogo šolskih občin, katere so za zgradbe šol doprinesle velike žrtve, ne dobe potrebnih učiteljevv Da-si je država ogromno žrtvovala za ljudske šole na Štajarskem, vendar se pritožujejo, in sicer po pravici, učitelji o njihovem slabem stanju. K temu pa. pride na Štajarskem še tako imenovani krajevni sistem, posledica katerega je vedno premikanje in poganjanje za izboljšanje stanja. Ker se to zboljšanje da doseči jedino s tem, da se dobi mesto v drugem kraju, katero je v višjem plačilnem razredu, se selijo učitelji vedno in ni nobene stalnosti. Jasno je, da take razmere ne morejo pospeševati ljudskega šolstva. Potrebno je vsekako vrejenje plač. Potrebno pa, tudi, da dovoli vlada večje število državnih ustanov in v večjih zneskih, da se pospešuje obiskovanje učiteljiše. Gospoda moja! Zadnji čas govori se ob osnovi tretjega učiteljišča na Štajarskem. Jaz sem s tera popolnoma zadovoljen, ali vendar bi opozoril na to, da se naj osnuje učiteljišče v kakem kraju, kjer je upanje, da bode primerno obiskovano, in tega upanja na (!orenjem Štajarskein gotovo ni. V tein oziru že imarao skužnje. Ker sem že pri učiteljiščih, omenil bi tudi, da učiteljišče v Mariboru nima svojega poslopja, in nadejam se, da se kmalu ta nedostatek odpravi z zgradbo lastnega poslopja. Nadalje bi opozoril Njega ekscelenco gospoda učnega ministra na šolski in učni red z dne 20. avgusta 1870. Ta je še vedno začasen. Jaz mislim, da po 23letni praksi bi se pa že mogel izdati definitiven.' Jaz sploh mislim, da bode treba pregledati in predelati Solski in učni red. Ta je v raznih ozirih s poznejšimi odredbami dobil luknje, da, nekatere določbe so vsled državnega šolskega zakona iz leta 1883 sploh brez pomena ostale. Zatorej je popolnoma na korist Ijudskega šolstva, če se izda deiinitiven šolski in učni red; pri tej priložnosti bi se lahko določilo število učnih ur za učitelje na Ijudskih Solah. Meščanska šola spada vsekako v vrsto ljudskih šol, ali je vendar pretrdo, ako se od meščanskega učitelja zahteva ravno toliko učnih ur, kakor od ljudskošolskega. Prehudo je, če je štajarski deželni šolski svet raztegnil to število ur na 30 na teden. Razmere pri meščanski šoli so vendar drugačne. Že popravljanje nalog, oskrbovanje učnih zbirk, strokovni poduk sploh zahteva nateznejšega dela; zaradi tega bi bilo prav, da bi se število tako uredilo, da bi se držali srede med Ijudsko in srednjo šolo, kakor je stvar že urejena na Dunaju. Jedenkrat sem že opozoril, da so dekleta preobložena na meščanskih šolah, potrebno bode omejiti tedensko število ur za dekleta na meščanskih šolah. Na dekliških meščanskih šolah je na teden po 30, da celo 32 ur; tukaj se pač preveč zahteva od nežnega dekliškega telesa, če se zahteva, daje recimo po Sesl ur na dan v isti sobi. Saj vidimo, da ¦or"'" naneniati, ako hoeejo biti mirni več ur v jednem in istem prostoru dan na dan. Dekleta, zlasti mladina, se hoeejo bolj gibali, nego odrasli. Pa so tudi poštedice jako žalostne. Ze veekrat setn naglašal, da dekleta ostajajo navadno slaba, kakor je o svojein času silno dokazal profesor Hillrotli, v mnogih slučajih se"redno ne razvije hrbtenica. Prosim torej odpomoči v lera oziru od učne uprave. Jako zadovoljil me je izrok Njega ekscelence g<>spoda učnega ministra, katerega je izustil v učnem odseku, da se morajo otroei v Ijudski šoli učiti v materinščini. Nadejamo se, da Njega ekscelenca lo načelo dejansko »veljavi. Na Koroškem in južnern delu Štajarske še sedaj ne velja in se niora v tem oziru kaj premeniti. Vsak človek ima prirojeno pravico do materinščine in država ima dolžnost, za to skrbeti, da se to dobro utemeljeno pravo olroku varuje, da' se torej v ljudski šoli podučuje v materinščini. (iospoda nioja, nikdar ne pbpustinao naše zahteve, da bodi v ljudski šoli malerinščina učni jezik, vzlic vsein uslavFjajočim se težavam bodeino vedno zahtevali z vso doslednosljo in odločnostjo, kar nam gre po zdravih vzgojevalnih naeelih in pa po postavi. (Konec prih.)