Političen list za slovenski narod. P» poStI prejeman Telji: Za celo leto predplaSan 15 grld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Teljd: Za eelo leto 13 gl., pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan veljii 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStTO je v Semeniški ulici h. St. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 18. decembra 1884. Letnilc XII. Premilostnemu in prevzvišenemu Gospodu novemu kiaezia in škofu Lju.bljanskemTi, 14. decembra 1884. Med ljudstva vsa se razkropite, Vesoljni svet je vaša last; Učite jih in jih krstite, Ker dana Mi je vsa oblast, Zapoved tako Jezus daja Učencem, ko v nebo odhaja. In zemlje čiili so narodi Poslancev Božjih blagi glas. Oprani so v presveti vodi. Prenovljen zemlje je obraz: Maliki zginili so stari, Zdaj prava vera gospodari. Emono blagovestje sveto Genadij, Maksim, Flor in Kast Učijo — delajo uneto. In Kristusu dobijo v last. Emona slavna je razdjana: Iz grobelj dvigne se Ljubljana. Stoletja minejo; — vladiko Ljubljana svojega sprejme. Pastirjem njenim v čast in diko! Slovelo bode njih ime. Hren, Gruber, Volf, oj zvezde jasne, Nikdar spomin vaš ne ugasne. Uživaj srečne dni med nami. Premnogo pastiruj nas let! In enkrat gori nad zvezdami Krog Sebe zberi čedo spet. Na vek ž njo združen v raju bivaj, Z njo združen večno srečo vživaj! V njih vrsto stopil si častito, Podedoval oblast si vso; Pozdravljamo Te, Knez, očito. Darujemo se Ti srčno; Želimo biti, škof naš novi, Udani, verni Ti sinovi. Saj uk nebeški boš oznanjal. Skrivnosti rajske nam delil; Hudobo, greh od nas odganjal, Zdravila v srčne rane hI Zato udani Te sinovi Pozdravljamo, vladika novi. Janez Bile. Bodi zahvaljena Mati presveta, Brez vsega madeža čista spočeta! Večni je zemlji zato Te odbral, Da je po Tebi Mesijo ji dal. In od tehmal neprenehoma bila Vsemu krščanstvu si mati premila, Toraj Te vernih mil joni časte, Praznikov Tvojih se vsili vesele. Letos smo zlasti pri nas doživeli V čistospočetja osmini veseli Za vso deželo preslaven nam dan, S srčno radostjo od vseh praziiovan. Kakor izbrani od same Marije, Danes došli so nam oče škofije, Višji pastir in naš škof in naš knez, Kos da, poslani nam prav od nebes. Bodi pozdravljen, pastir zaželjeni. Oče, voditelj, naš knez posvečeni! En glas je danes v dežeU povsod: Dolgo Te naj nam ohrani Gospod! Da so nebesa Te res nam odbrale, Pričajo Tvoje lastnosti prezale, S kojimi oni jo le obdar"van, Ki od Boga za to zlužbo je zbran. Dal Ti je mili Bog vsega v polnosti. Blago srce, dar visoke modrosti; Svete gorečnosti ognja si vnet, Zvezdam učenih prišteva Te svet! Barčica roki zročena je varni, V dobi pač hudi in silno viharni; Pa tud' viharjev nikar se no boj; Vsi smo za Tebe, in Bog je s Teboj. V njega zaupajoč srčno nas pelji Proti presrečni nebeški deželi, ]n nas dovodi vse k Jezusu v raj; K temu Bog milost vsem skupaj nam daj! M. F. Državni zbor. z Dunaja, 13. decembra. Liberalui časniki so danes napovedovali, da bode današnja seja državnega zbora jako živahna, morda celo viharna. Nemir je bil res silno velik, ko se je seja pričela, in človek ni mogel razumeti, kar je zapisnikar izmed došlih pisem in peticij naznanjal. Med tem bila je prošnja čeških sladkornic za pomoč. Sila, pravijo, kola lomi, in nezgoda, ki stiska v enaki meri sladkornice nemških in čeških posestnikov, omečila je celo trda srca nemško-českih poslancev, ki so s svojimi slovanskimi rojaki, ktere 80 prej črtili kakor nekdaj judje sosedne samarijane, pretresali, kako bi se dalo sladkornicam pomagati. Po nasvetu dr. Kiegerja prebrala se je dotična peticija, ki jo je pa le malo poslancev poslušalo. Poslanec Haniš izročil je ra^un tega še neki predlog, da naj se podaljšajo nektera oproščenja davkov, ter je hotel, da naj se reč kar mahoma reši. Pa grof C1 a m je odgovarjal, da ne gre sklepati o predlogu, ki ga nihče ne poznd, ampak naj se le dovoli, da bode budgetni odsek reč pretresal in poročal, ne da bi bilo treba dotični predlog še le natisniti. Zbornica je temu nasvetu pritrdila in omenjeni predlog precej danes izročila budgetnemu odseku. Preden se je pričel dnevni red, interpeliral je še poslanec Fiirnkranz načelnika kazenskega odseka, kaj je s postavo zoper pačenje jedil. Načelnik, dvorni svetovalec Lienbacher, je odgovoril, da je bil od odseka on izvoljen za poročevalca in da je izdelal načrt dotične postave, ktero bo odsek po novem letu vzel v obravnavo in kakor upa, še v letošnjem zborovanji tudi dovršil. Ura je kazala že polu ene popoludne, ko se je pričel reševati dnevni red. Postava o sodnijski praksi in disciplinarni ravnavi pri pravnih praktikantih, pa postava, ki vladi dovoljuje pobiranje davkov v prvem četrtletji prihodnjega leta, ste bile sprejeti v tretjem branji, potem pa je pričel poslanec Neuwirth vtemeljevati svoj predlog, da naj se preiskuje pravica dana nLanderbanki", da sme delati železnico iz Št. Polita v Tuln. Hudo prijemlje kupčijskega ministra in vlado, kteri očita, da je dala omenjeni banki pravice, ki so v nasprotji s postavo o krajnih železnicah. Govoril je tako strastno in debelo, da je prav malo manjkalo, da ne bi bil ministrom prideva! najhujših priimkov. Minister Pino odgovoril je ob kratkem, da danes pač ne more zavračati raznih očitanj in napadov na osebo svojo in ministerstvo, da mora pa odločno odbijati natolcevanja, kakor da bi bil on ali drugi ministri zlorabili svojo moč in škodovali koristi državni. Predlog Neuvirthov izročil se je potem železničnemu odseku v pretres. Za njim je Magg vtemeljeval svoj predlog, da naj se Kaminskega zadeva preiskuje strogeje in naj dotični odsek zahteva od vlade še pisma, kterih so omenjali nedavno raznoteri časniki. Za njim se je oglasil poljski poslanec Ma-dejski, ki je rekel, da bodo Poljaki tudi za ta predlog glasovali, ker žele, da bi se popolnoma pojasnila ta reč. Zavaruje se pa proti temu, kakor da bi se iz tega glasovanja sklepalo, kakor da se čutijo krive. Oni žele pojasnila in nečejo izreči nobene obsodbe, dokler niso prepričani od krivice obdolženih. Maggov predlog bil je sprejet, potem pa je predsednik dr. Smolka naznanil, da mu je poslanec Oborski izročil nekaj pisem, ki pojasnujejo to zadevo, in ktere bo toraj izročil odseku, ki je izvoljen za preiskavo zadeve Kaminskove. Ob polu treh popoludne g. predsednik sejo sklene in prihodnjo sejo napove za ponedeljek 15. t. m. rboštvo in liberalizem. Z zanimanjem sem čital članek z naslovom „Ubožni zaklad", ki se vam je poslal z Dolenjskega. Naj se še meni dovoli prostor, ker ta zadeva nima samo takega pomena kakor vsakdanje novice, ampak je principijelne važnosti. S krvavečim srcem sem prošli mesec sestavljal „izkaz" o premoženji našega župnega ubožnega zaklada ter odposlal okrajnemu glavarstvu. Kmalo bi bil besedo „izkaz" prečrtal ter zapisal: ntestament". Kakor drugod, je tudi pri nas glavni del iz zapuščine duhovske, zategadel sem pristavil, da bi bil vnebovpijoč greh, ko bi se to, kar je župnik, moj nekdanji prednik zapustil, zdaj odvzelo župni- kovemu oskrbništvu. Tudi župan je rekel, da vsta-novljenega ubožnega premoženja ne prevzame. Ali kaj se če, postava je tukaj, in oba, župan in jaz se ji bova morala vpogniti. Iz tega razvidite, da je ta postava neizrečeno svobodomiselna, in kaj bi ne bila, saj so jo skovali patentirani liberalci. Zakaj so jo skovali? Zato, ker hočejo doslednji biti. ^Tolerantni" liberalci se morajo ravnati po vodilu: „škodovati katoliški cerkvi"; to je pogoj njih obstanka. So li res naši liberalci tako hudobni, za božjo voljo, saj nekteri vsako nedeljo v cerkev pridejo? O kaj še, nekteri niso hudobni — ampak nespametni in nepremišljeni, kolikor more človek le biti, ker ne mislijo na nasledke, ker jim spoh misliti ni treba, kajti to delo opravljajo za nje njih priljubljeni liberalni časniki. Ker v njih časnikih nikjei naravnost ne stoji: ^krščanstvo se mora zatirati", zato jim kaj tacega niti v sanjah ne pride na misel. Njih časniki le pravijo, da se mora omejiti premogočni vpliv katoliškega duhovenstva, ki se v vse reči hoče vtikati. N. pr., kaj je treba, da bi duhovni premoženje oskrbovali; če imajo opravek s takimi posvetnimi rečmi, potem pa svoje svete dolžnosti zanemarjajo. Take reči verjame liberalec, če je tudi tako grozno učen kakor državni ali deželni poslanec, kakor bi z žebjem pribil. Ker pa velja, ali je saj do najnovejšega časa veljalo za „bon ton" in oliko premlevati liberalne fraze, kdo bi tedaj ne hotel biti olikan, če je to tako dober kup ! Ko bi bili pri nas tako daleč, kakor so v Belgiji ali na Francoskem, bi se na take fraze ne dal noben gimpelj vjeti. Kolovodje dobro vedo, da je Avstrija še krščanska, zato se glasi njih „recept", liberalna zdravila se morajo dajati le na sladkorovi vodi, ker drugač bi se katoličanom pregrenka zdela in bi jih ne hotli piti; treba je prav rahlo prijemati za strune, kajti, ko bi se na nje udarilo, bi se utegnil marsikdo, ki kaže za liberalizem dober talent, splašiti in pobegniti. Pri nas, če se prav spominjam, se pa pri kovanji omenjene postave še to ni posebno povdarjalo, da se mora duhovski vpliv omejiti, ker reklo se je, duhoven bo tudi potlej vplival, saj bo imel pri občinskih sejah v tej zadevi odločilen glas. Govorilo se je le bolj: občine so zdaj samostojne, imajo pa toliko stroškov za preskrbovanje revežev, da jih ne morejo zmagovati, tedaj dajmo jim oni denar, ki je že tako revežem odmenjen; saj so tudi drugod tako storili. S tem se je filister popolno prepričal in moral se je čuditi, ako je slišal kako ugovarjanje. (Konec prih.) Politični pregled. v Ljubljani, 13. decembra. ]¥otrauje dežele. TriaSki mestni odbor je toraj zavrgel peticijo, ktero je blizo 1500 slovenskih očetov podpisalo, da bi se jim vstanovila slovenska ljudska šola. Znamenito je dotično vtemeljevanje, na podlagi kterega se je odbor izrekel, da naj se mimo te peticije prestopi na dnevni red. Dr. Venezian imenuje se slavni mestni očak Tržaški, ki je odbitev peticije vtemeljevajoč rekel, da je v Tržaški okolici že tako zadosti slovenskih ljudskih šol, kajti gotovo so zadosti gosto nastavljene, ako se vstanovi na vsake 4 kilometre po ena ljudska šola. Od Trsta pa ni nikamor 4 kilometre do prve slovenske ljudske šole, toraj je vstanovitev take v Trstu samem popolnoma odveč in naj odpade. Ali sto slišali? Kaj pa, če bo državni zbor ob priliki razprave o Tržaški peticiji za vstanovo laške univerze ondi vzel kilometer v roko in začel meriti, rekoč: Od Gradca in Zagreba, dalje od Benetek in druzih laških mest, kamor se Tržačani že tako rajše ozirajo, kakor pa čez skalni kras v notranjo Avstrijo, do Trsta tudi ni še toliko kilometrov, ki bi bili v pravem razmerji z onimi v Tržaškem mestnem zboru za merodajno jednoto glede vstanove ljudskih šol določenimi, da bi se morala v Trstu laška univerza napraviti. To je toraj odveč in trebi je ni. Hajdimi na dnevni red! To je ena! Druga nam pa služi za dober izgled posebno v Ljubljani. Tudi tukaj zavrgel je mestni odbor nemško peticijo podpisano od 214 Nemcev, o kterih se pa še po vsi pravici dvomiti sme, ali so tudi res Nemci ali pa le samo zagrizeni renegatje. Razmera med obema peticijami je 1: 7. Sedemkrat toliko podprta slovenska prošnja za šolo, kjer ni še uikake slovenske ljudske šole, se je zavrgla in sedemkrat manja pa, kjer je že več nemških šol, mora se pa rešiti ugodno, t. j. magistrat Ljubljanski je prisiljen napraviti našim peterim Nemcem lastno šolo. To je toraj ravnopravnost v Trstu — v Ljubtjani. Nemec in Lah vse mora doseči, kar mu drago, Slovenec pa se upogibaj po- vsod. Sicer naj si pa zopet vioe versa Tržaški Slovenci za vzor vzamejo Čehe, kteri so s pritožbo v prav enakih razmerah in okolščinah na Dunaji dosegli češko šolo. kakor tudi po več drugih krajih po Moravskem. Današnja vlada pravi, da ji je na enakopravnosti vse ležeče, vi Tržačani se pa pritožite na Dunaj, da vidimo če bo res! Vojni odbor v državnem zboru sprejel je postavo o vojaškem naboru nespremenjeno in je pri tej priložnosti minister deželne brambe fmlt. grof Welsersheimb rekel, da so naborne razmere pri novačenji v obče vedno ugodneje in da, ako bodo tudi v bodočnosti tako ostale, se bode kmalo nabiranje novincev iz četrtega razreda popolnoma opustilo, kar bi bilo čisto prav. Vsak nam bo pritrdil, kako težavno in kako mučno da je za mla-denča čakati do četrtega razreda, t. j., do 24. leta, ki si želi vstanoviti lastno gospodarstvo ali se poprijeti kakega obrta, preden še le za trdno izv^, ali bo vojak ali ne, kdor je to sam poskusil. Eecimo, da si mladeneč v dobri nadi, da ne bo vojak, ker so ga v drugem in morda tudi že v tretjem razredu za negodnega spoznali, napravi lastno kupčijo ali pa lastno trgovino. Kar ga v četrtem razredu vzamejo in vse mora pustiti in iti. Je že res, da se iz tega razreda večinoma pobirajo v neaktivno brambo, pri kteri .gre vsak brambovec, le svojih 8 tednov oziroma pozneje le za 4 tedne na vaje vsako leto. Ravno tako se mu pa lahko primeri, da, posebno če je razumen, ga pridrže na tri leta, ker si hočejo dobiti rabljivega podčastnika. Temu se oči-vidno škoda godi in revež si nikakor ne more pomagati. Zato bi bilo pač prav, ko bi vsakdo, kogar veže dolžnost novačenja, že po dokončanem tretjem razredu za gotovo vedel, kako in kaj, ter bi si potem vredil bodoče življenje. Sicer pa tudi za državo ni ravno neogibno potrebno, da bi si morala svojih bodočih Radeckyjev še po četrtem razredu iskati. Kajti, kdor se v treh letih ni toliko popravil, da bi bil vsaj dober prostak, iz tega tudi v četrtem letu ne bodo brambovskega dragonca dobili. Na Dunaji so se že zopet nemtshi veliko-iiolci odlikovali po prav hribovski surovosti, brez primere. V medicinskem oddelku imelo je podporno društvo volitve. Pri tistih so nemški antisemiti pričeli boj, ki se je prav kmalo v fantovski pretep spremenil. Udrihali so s palicami drug po drugem; žal, da so nekteri po dandanes tolikanj priljubljenem nožu segli in se se suvati jeli. Dva velikošolca sta obležala v svoji krvi, z ranami obdana, kakor bi ju bili razbojniki, ne pa lastni tovariši tako obdelali. Vsled tega naučno ministerstvo zahteva od ondašnjih šolskih oblastnij, da naj za krivce pozvedu, da se bodo prav občutljivo kaznovali drngim v strah. Tnanje «lržaTe. Kitajsko brodovje razpelo je jadra, da odrine proti Formozi, kjer misli Francoze naklestiti in jim glavni kitajski otok iz rok izpuliti. Da bode pa stvar tolikanj bolj gotova, stopilo je 24 nemških pomorskih častnikov v mornarico. Le-ti so napravili pogodbo s kitajsko vlado, da ona za vsakega teh 24 Nemcev v slučaji njegove smrti plača njegovim sorodnikom po 4000 tajelov = 260.000 mark ali pa blizo 130.000 gld. av. v. Da tudi teh 24 švabov ne bo čudežev delalo v kitajskem morji, mislim, da nam bo vsakdo rad verjel. Izvirni dopisi. Zagorje poleg Save, 12. dec. Zelo smo se veselili Zagorjani osebno videti novega knezoškofa, o kterem si dragi „Slovenec" že toliko lepega poročal. Zatoraj smo sklenili, da ga hočemo s šolsko mladino vred na tukajšnjem kolodvoru pozdraviti. Vodstvo domače in rudniške šole bilo je s tem predlogom takoj zadovoljno, zlasti, ker je bil ravno četrtek — za šolarje prosti dan. O poludvanajstih smo že stali zbrani z mladino obeh učilnic s šolskima zastavama in cerkveno ob železničnem tiru ter željno pričakovali poštnega vlaka. Ker se pa tukaj le za minuto časa ustavi, prosil je č. g. župnik brzojavno mil. knezoškofa, da bi blagovolili ta trenutek porabiti in izstopiti toliko, da jih v imenu faranov in šolske mladeži pozdravi na prvi kranjski postaji. Prijazni gg. uradniki tukajšne postaje so nam pa tudi blage volje prepustili ves prostor pred kolodvorom, kterega smo s šolarji zavzeli. Mrzla burja je sicer brila po Savski dolini nasproti, pa vendar se niso otroci prav nič pritoževali nad mrazom, marveč hrepeneč pričakovali zaželjenega trenutka. Ni se še do dobrega ustavil vlak, že se odpro vrata in mil. g. knezoškof izstopijo prijazno iz voza ter hite k g. župniku, ki jih v kratkem slovenskem nagovoru pozdravi, želeč jim, da bi dolgo in vspešno delovali za časni in večni blagor svojih ovčic. Mil. knezoškof se na to prav lepo zahvalijo v gladki slovenščini. Na to pristopite k njim dve belo oblečeni deklici ter jim podaste vsaka šopek svežih cvetic, ena s slo- venskim nagovorom v imenu tukajšne domaSe šolske mladeži, druga z nemškim, v imenu rudniške. Vidno ginjeni so blagovolili sprejeti ta znak otročje vdanosti, vstopili zopet v voz, ter nam milostno podelili blagoslov. Še bi bili radi gledali njih prijazni obraz, toda nlukamatija" je moral odriniti in le krepki „živio" zaklicali smo jim v slovo. Na vse pričujoče pa je napravila prijaznost mil. knezoškofa najboljši vtis. Prav iz srca jim kličemo: na mnoga leta! Na praznik M. B. čistega spočetja smo ustanovili tudi bratovščino sv. rožnega venca. Slavnostni govor imel je č. g. administrator Št. Lampreški, K. Ceme, ki je navzočemu ljudstru lepo in ganljivo razložil namen in obilne koristi omenjene bratovščine. Naj bi le tudi res obrodila obilnega sadii! H koncu, gosp. vrednik, še par vrstic. Ko sem prečital sobotno številko „Ljublj. Lista" in videl, koliko preglavic dela njegovemu vredniku znani sklep mestnega zbora Ljubljanskega zarad nemške šole, mislil sem si: Zakaj vaši pravi in talmi-nemci ne ravnajo tako, kakor tukajšni rudniški nemci in nem-čurji. Pri nas imamo namreč tudi dve stranki: narodno in nemško-liberalno. Pri zadnjih občinskih volitvah se je vsled mehanično-amerikanskega ravnanja (da se poslužujem besed gospoda, ki je volitve vodil), nasprotni stranki posrečilo, dobiti večino in tudi nemško-liberalnega župana. Mislili so toraj gospodje, da bodo Sedaj dosegli „kar jim drago", — seveda na stroške občine. Med drugim so pri eni seji tudi predlagali, naj se tukaj napravi brzojavna postaja, (ki je pa ravno tako potrebna, kakor nemška šola v Ljubljani!). Za napravo in vzdrževanje naj daje občina dve tretjini, rudniška družba pa eno. Ker so pa možje domačini, vendar še pravi čas spoznali, da tega treba ni, ker imamo na 20 minut oddaljeni železniški postaji tudi brzojav — in bi ta naprava že tako obožanim srenjčanom še bolj žepe praznila — so se temu nasvetu uprli in ga zavrgli. Kaj stori na to nasprotna stranka? Mi smo mi, si inislijo njeni zastopniki, in telegraf moramo imeti — in dobili so ga. Le vzdržavati mora ga družba sama Prav tako! To je toraj faktum, ki naj služi v posnemo to liko številnim (?) nemcem Ljubljanskim. Ce hočejo po vsi sili imeti svojo nemško šolo, naj si jo se zidajo, naj vzdržujejo učitelje (^kapitala" jim itak manjka) — in ustreženo bode mestni blagajnici mestnim očetom, ^Ljubljanskemu Listu" — in njim menda tudi. Pa brez zamere! Od Zidanega mosta, 12. decembra. {Sprejem mil. g. hneea in šJcofa Ljiibljanshega.) Poštni vlak imel je nekoliko zamude. Kar čez nekaj časa po 11. uri dopoludne zbranim duhovnikom in drugemu občinstvu strel možnarjev z desne strani Save na znani, da vlak prihaja ter ž njim mil. g. knezoškof Jakob. Vse občinstvo, posebno duhovščina pazljivo gleda, v kterem vozu so novi višji Pastir. Kmalo se prikažejo. Preč. g. kapitularnl vikar, dr. H. Pavker jim z g. kanonikom Zamejcem nasproti gredo. Pre vzišeni gospod gredo v to prirejeno sobo restavracij skega poslopja, kjer jih preč. g. vikar v ginljivem nemškem in slovenskem govoru pozdravijo povdar jaje, da smo srečnega dne že komaj čakali in da naj bodo prepričani, da smo jih vsi veseli duhov niki in ljudstvo, ter jim bomo popolnoma vdan Potem zakličejo vsi pričujoči trikrat: „Živio!" Mil. g. knezoškofu videlo se je na obrazu, da so ginjeni prvega pozdrava na svojo novo višjo pa stirsko službo. Njihov nemški in slovenski odgovor bil je prisrčen. Zagotovljali so nas zbrane duhovnike in nektere vmes prišle gospode svetnega stanu da pridejo v Ljubljano kot odkritosrčen prijate! vsakemu z nado, da bodo od gg. duhovnih pastirjev in znano vernega kranjskega ljudstva pomoč in poc poro v molitvi dobivali. Potem so se še razgovar jali z enimi in drugimi. Poklonili so se jim še po sebej preč. g. dekan Polak, častni kanonik v Les kovcu. Ko čas odhoda pride, jih vsi spremijo zopet do voza; eni ostaneje z Nižje-Dolenjskega, drugi se ž njimi odpeljejo; na postajah proti Ljubljani pa tudi izstopljajo na svoj dom. Posebno lepo je bilo videti praznično oblečene otroke z duhovnikoma v Zagorji. (Gl. dopis. Vredn.) Enako so bili otroci nastavljeni v Kresnicah in Lazih z duhovniki. Vse to kaže, da pri Slovencih ve prečast. duhovščina in verno ljudstvo, kaj je svojemu škofu dolžno. Premil. knezoškof so se pa tudi povsod prikupili s svojim prijaznim dobroželjnim obnašanjem. Bog nam jih ohrani še mnogo let. M. Iz Bohinske Bistrice, 12. dec. V ponedeljek, 8. dec., sta dva neznana lopova v Driselbachu na ominskem med deseto mašo pri neki hiši priletno enico zvezala in ji s smrtjo pretila, ako ne pokaže denarja, in res jima pove in tako sta odnesla blizo 200 gold., se preoblekla v kmečko obleko, ki stajo tudi vzela in se podala čez Bačo v Bohinj. Tu sta najela voznika, se peljala v Lesce, misleč, hajdi po železnici in potem sva prosta, a za časa se je stvar zvezdia in naša vrla žandarja gg. Fabijančič in Eeich jo hitro z vozom vbereta za lopovi in ju res še doj-deta v Lescah, preden sta se odpeljala. Vsa čast g. stražmeštru Fabijančiču za tako povoljni vspeh. Kdo sta, bode preiskava pokazala, sedaj sta na hladnem craju, da premišljujeta svoj zločin. Od Vojniica, meseca decembra. Nebodigatreba nemški „Schulverein" bi na vsaki način rad v Škoflji-vasi videl zavod, v kterem bi se slovenski otroci „vzrejevali" za duševne tepce pa narodne Judaže. Že precej časa se govori in piše o zidanji nove šole v imenovanem kraji. In ni še temu dolgo, ko so imeli voliti krajnošolski sovet. Toda pri tem je Celjskim nSchulvereinovcem" spodletelo, vzlasti, ker je v načelnika bil izbran mož, ki mu ni volja plesati, kakor bi mu mestni ^prijatelji" godli. Celjani so potem svojo srčno željo baje vzpre-menili tako, da so sklenili, okolico Celjsko osrečiti s freimaurarsko ponemčevalnico. Obžalujemo, da je zaupanja vreden mož vsled slabega zdravja odložil častno mesto načelništva. Volitev nove ,.glave" bila je razpisana. Z veseljem moramo poročati, da je odstopivši značajnik dobil vrlega naslednika v osebi mladega gospodarja Kožuharja. DomaČe novice. (Mil. hnesu in škofu) poklonil se je danes stoln kapitelj z duhovščino Ljubljansko. Gosp. kapiteljski vikar dr. Pauker nagovoril je kneza in škofa in jim izrazil radost duhovščine, da je po dolgem iz praznenji naša škofija dobila višjega pastirja. Du hovščina si bode prizadevala s pokorščino, ktero mu je dolžna in z molitvijo, zlasti pri sv. maši, olajše vati breme, ki ga je prevzel, ter se škofu priporoča v njihovo milost. Knez in škof so odgovorili, da je bila škofija res dolgo prazna, da so pa prepričani da je bilo vodstvo njeno v dobrih rokah. Tudi so duhovščini priporočali v prvi vrsti gledati na to, kar je najpotrebnejši, da sebi izročene zveličajo. Gospoc kapiteljski vikar predstavil jim je potem posamezne duhovne, in škof so imeli za vsakega primeren na govor. Katehetom so priporočali vestno odgojo mla dine, semeniškim gg. vodnikom in profesorjem iz rejo mlade duhovščine itd. Vsi so bili navdušeni od preprijaznega sprejema, in so šli s prepričanjem iz škofijske palače, daje naša škofija dobila izvrstnega višjega pastirja. {Čitalnični pcvci) bodo zvečer ob 9. uri mi knezu in škofu pod oknom zapeli nekoliko pesmi pozdfav. '(Novi šolski nadzornik.) Telegram z Dunaja nam poroča, da današnja „Wiener Zeitung" nazna nja imenovanje gimnazijskega vodje J. Smolej za šolskega nadzornika na Kranjskem. Gimnazijsk vodja v Ljubljani postal je namesto njega profesor Šuman, do sedaj na akademični gimnaziji na Dunaji. {Z naglo smrtjo) umrl je včeraj popoludne ob 4. uri imenitni kranjski akadem. slikar Jane Wolf recte Peier v 59. letu svoje starosti. Prepe Ijati se je hotel iz Kolodvorskih ulic v deželno bo! nico a je potoma v kočiji umrl. V njem zgubi kranjska umetnija v slikarijah posebno v cerkvenih strokah velikana tega stoletja — ker je bil rajnk v nekterih vzorih skoraj nedosegljiv med sovrstniki tega stoletja. Zapusti ženo in eno na Hrvatskem omoženo hčerko. Naj v miru počiva! (Seja mestnega odbora) bila je sinoči ob napovedani uri. Podžupan Petričič povabil je mestne odbornike, da se vdeleže jutri slavnosti intronizacije. Dalje se je vzelo na znanje poročilo o pregledu mestnih blagajnic in dnevnih knjig. Sklepali so tudi o napravi zelenih zasad okoli stopnic pred frančiškani in se je sprejel nasvet dr. Tavčarja, da naj se popred o tej napravi predloči proračun. Ravno tako so sklenili postaviti ondi kje v obližji pisovar; za napravo velikega pisovarja v Lattermanovem drevoredu naj pa stavbeni odsek popred predloži proračune stroškov. (Vabilo k občnemu zboru narodne čitalnice v Bttdolfovem), kteri se ima vršiti v nedeljo 21. dec. 884 ob 2. uri popoludne v prostorih „Narodnega doma". Program: 1. Poročilo tajnikovo. 2. Poročilo blagajnikovo o dohodkih in stroških čitalnice in odbora za gradnjo „Narodnega doma". 3. Volitev novega odbora. 4. Volitev preglednikov računa. 5. Pre-membe pravil, posebno v to svrho, da se občni zbor čitalnice izreče za to, da sme čitalnica akcijskemu društvu za dozidanje ..Narodnega doma" vKudolfo-vem kot soakcijonar pristopiti. 6. Bazni nasveti članov, kteri se morajo po pravilih odboru osem dni )red zborom naznaniti. Eudolfovo, 6. decembra 1884. Odbor narodne čitalnice. (Odvetniško pisarno) odprl je v Celji narodnjak f. dr. Ludovik J^ilipič. Štajarcem, ki so marsi-cje ošabnosti nemških advokatov in notarjev izročeni, bi še v marsikakem mestu želeli nastanovljenje narodnih odvetniških moči, da bi se našim rojakom ne godile reči, kakor smo jo pred nekako tremi meseci zabilježili iz Ptuja, kjer so v neki taki pisarni rekli slovenskemu kmetu zahtevajočemu slovensko ženitvanjsko pismo, da mu le nemškega napravijo, ako je zadovoljen, ker slovenskih ne delajo. Kakor znano, je kmet prijel klobuk in šel drugam, kjer so mu radi postregli. (Gosp. Rak), leta 1867 v deželni zbor štajarski kakor slovenski poslanec izvoljen, je v Velenji umrl. Nagrobnico mu je govoril preč. g. profesor-župnik, dr. Lipold. Naš poročevalec pravi, da so pokojnika v času ^nemškega" gibanja vjeli žalibog v „Schul-vereinsko" mrežo. {Pravda Ljitbljanskih anarhistov v Celovci) je dognana in izid znan. Pritožba državnega pravdnika ima le bolj formalen, kakor pa dejansk pomen in stvar bo dognana. Nadjamo se, da bodo mladi in nepremišljeni vrtoglavci. ki so v svoji velikanski ne-spameti svet hotli prestrojiti. spoznali, da oni niso za to stvarjeni. Pomilovati mora jih pač vsakdo zaslepljene reve, da so se tako vsedli na limance Mostu in Peukertu, kterima se v inostranstvu vsled malomarnosti ondašnje državne oblasti dobro godi, žrtve njihove pa po Avstrije za strmoglave nazore življenje in zdravje po ječah pušajo. Čuditi se je pa predrznosti teh ljudi, kteri vendar dovršene olike niso imeli, kakor se je pri porotni obravnavi natanko pokazalo, in so pri vsem tem še mislili svet preosnovati, in drugačne države ustanoviti! Nadjati se je, da bode šola, ki so jo sedaj dovršili, boljša od vseh dosedanjih in bode svoj dober sad rodila. (Velik pošar) bil je v četrtek v Jaški na Hrvaškem. Pogorelo je veliko poslopij in se škoda ceni na 30.000 gold. Ogenj nastal je po zlivolji hudobnega človeka, ki je iz golega maščevanja zapalil krov nad glavo svojemu nasprotniku. Daljši dopis prinesemo prihodnjič. Ljubljanski anarhisti pred sodnijo. Cel teden trajala je pravda v Celovcu pred porotniki proti petim zatožencem iz Ljubljane, ki se morali zagovarjati, .kakor smo že omenili, zarad hudodelstva kalenja javnega miru, zarad hudodelstva veleizdaje in razžalenja Veličanstva. Deloma pre-slepljeni in po brezvestnih agitatorjih zapeljani nesrečni fantasti, kterim je c. kr. Ljubljansko državno pravdništvo napravilo tožbo zarad omenjenih hudodelstev so: 1. krojač Franc Železnikar, 40 let star, katoliške vere in samec; 2. čevljar Ferdinand T u m a, 41 let star, katoliške vere, oženjen; 3. krojač in gostilničar Franc Šturm, 33 let star, katoliške vere, oženjen; 4. Edvard Kriegl, 26 let star. katoliške vere, samec in knjigovezec, in 5. Frane Dhtt, 27 let star, katoličan, samec, čevljarski pomagač v Ljubljani. Zaprti so bili od meseca aprila oziroma junija do sedaj. Znamenite so posamične drobtine iz njihovega prejšnjega življenja. Tako pripoveduje krojač Železnikar, da, ko se je leta 1859 izučil, je šel na ptuje v Gradec, na Dunaj in po drugih mestih, kjer je po Avstriji popotoval do leta 1869. Tedaj prišel je pa zopet v Ljubljano. Od tukaj odpotoval je v Švico in na Francosko v Montlu(,'.on, Lyon in Pariz, kjer je ostal med nemško-francosko vojsko in pozneje ob času komune. Jezikov je zmožen: slovenskega, nemškega, laščine in francoščine. Čevljar Turna pripoveduje, da .se ni za-mogel do višje omike vspeti, ker ga je bolezen za-državala; govori pa vendar le nemški, slovenski in češki. Knjigovez Kriegl je še vojak in v rezervi 2. genijskega polka. Delal je že na Tirolskem, Šta- jarskem, Koroškem in na Primorji. Naposled v Ljubljani. Čevljar Dhii je ogerski podanik; v Gradci se je že le v poznejih letih pisati in brati naučil. Iz vsega je toraj razvidno, s kakimi ljudmi glede znanstvene izobraženosti ujihove, hočejo anarhisti sedanji svet podreti in na njihovih razvalinah novega njim in njihovim prismojenim nazorom prikladnega postaviti. Železnikar, Turna, Šturm in Kriegl so zatoženi, da so po svojih govorih v Ljubljanskem delavskem izobraževalnem društvu skušali mnenje razširiti, da se za delavca dandanes po postavnem potu ne dtl nič doseči; le prevrat, polni prevratvsega sedaj obstoječegaza-more jim pomagati. Zarad tega je dolžnost vsakega delavca, anarhiste po svoji moči podpirati. Vrh tega sta Železnikar in Tuma razširjala tiskan oklic „Ein Mahnruf an das Volk" in meseca marca 1881, kadar se je raznesla vest o umoru ruskega cara, tisti umor odobravala. Franc Dhii se je vdeležil zlodejstva veleizdaje po razširjani tiskovine „An das arbei-tende Volk". Dalje zatožba pripoveduje o razvoji anarhizma ■v Ljubljani. Do leta 1871 med Ljubljanskimi delavci ni bilo še nobenega pojma o anarhizmu. Tedaj pa je priromal semkaj vodja sedanjih anarhistov, glasoviti Most, ki jim je po svojem odhodu zapustil stalen spominek, svoj časnik namreč „Die Freiheit". Le-ta in pozneje pa Peukertova „Die Zukunft" sle Ljubljanskim delavcem popolnoma možgane osmodili in zmedli in taisti jeli so se pečati z zmedenimi idejami anarhizma. Vspeh je bil devet let pozneje, leta 1882 namreč že tolišen, da, ko je tistega leta prišel semkaj anarhist in prevratni apostelj Jakob^Waitz, se^mu je delavsko društvo pod vodstvom Železnikarja, Šturma in Tumo že izreklo za Peukertov program, ki ima svoje glavno načelo v tem, da bogatine mori in jim denar pobira. Ljubljanski delavci postali so toraj od tedaj nehote in nevede prijatelji tolovajev. Da so Peuker-tovi prijatelji njegov program na Dunaji in drugod res tako izvrševali, dokazal je umor čevljarja Mer-stallingerja, kterega je Peukert sam odobraval. Krojaški pomočnik Lu d o vik Zadnik je tudi imenitna osoba v tej pravdi, ki se ravno sedaj v Ce-lovci mota in ga moramo na tem mestu natančneje omeniti. Le-ta Zadnik si je lansko leto prizadeval, da bi se v delavskem izobraževalnem društvu vpeljala časnika zmernejih socijaldemokratov „Wahr-heit" in pa nVolksfreund", pa so mu neki Železnikar, Tuma, Šturm in Kriegl na vso moč oporekali da ne, in tako je društvo z velikanskimi koraki drlo dalje najbolj zagrizenim anarhistom v naročje. Imenovani so tudi odobrovali razne od anarhistov doprinešene umore političnih svojih nasprotnikov. Franca Dhii-ja tožijo, da je s prevratnimi tiskovinami skoraj da kupčijo vganjal. Ko se je po navadni vpeljavi pričelo zaslišanje prič, nastopita priči Justin in Dekval; zatoženci razun Železnikarja vsi odstopijo. Železnikar pravi, da je nedolžen, popolnoma nedolžen in da ni nikdar kaj tacega niti govoril, česar ga dolže in niti tiskovin razširjal. Kes je, da je bilo v društvu mnogo prepira, toda za politiko se pa taisto ni ravno mnogo brigalo. On ni bil nikdar v odboru, in se toraj tudi v časnike ni zamogel vtikati, ki so se ondi naročali. Eazmere med njim in Tumo nastale so še le prijazne vsled tega, ker sta oba člana delavskega društva. Dalje pravi Železnikar, da on ni nikdar trosil in razširjal prevratnih tiskovin, da, še v rokah jih ni nikdar imel. "VVaitza je videl samo enkrat in bi ga vsled tega sedaj pač nič več ne spoznal. Da so ga pa tako prijazno sprejeli, Waitza namreč, ni prav nič čudnega, kajti to je navada med obrtniki, da vsakega ptujega delavca prijazno sprejmejo. Sploh je on še le pozneje zvedel, da je Waitz anarhist in da je bil pri anarhističnem kongresu v Langenzersdorfu. Tudi je gola laž, da bi on pri Schneidovem banketu na zdravico našega cesarja ne bil hotel piti, rekoč: „da ne pije na zdravje tacega zatiralca", da, še prav krepko ga je srknil. Resnica pa je, da je podpisal v Parizu neko pisanje, in to iz nevednosti, ker ni bil še zadosti zmožen francoščine. Rudečkarskih bojev v Lyonu in Parizu se ni vdeležil; da pa še sedaj večkrat rabi izraz „Vive la republique!" naj se mu nikari ne zameri, ker se ga je ravno vsled večletnega bivanja na Francoskem privadil. Glede Jzraza in odobravanja umora ruskega cara pravi Železnikar, da je le rekel: „Kakor se po časnikih bere, je bi' to največi tiran, kar jih je sploh!" N;kdar pa ni pristavljal, „da bodo sedaj tudi drugi na vrsto prišli, iii da hoče on sam s svojimi škarjami enemu trebuh razparati. Da bi bil pa proti Nj. Veličanstvu našemu cesarju, kterega osobno spoštuje in ljubi kedaj kaj slabega mislil, še manj pa izgovoril, na to pa še misliti ni! Proti anarhistom sera bil vedno in bom vedno to stranko pobijal po mogočnosti. Glede narodnosti pripada Železnikar zmerno-narodni stranki (!!!) in je tudi odločno nasproten rusoljubni narodni stranki v l^jubljani, ktera ga je tudi ob kandidaturo v me.stni odbor pripravila. Bil je tudi ud pevskega društva, s kterim se je vdeležil cesar ske slavnosti, pri kteri je tudi pel. 15il je prav blizo cesarja, za kterega mu je prav gorko srce utripalo tako ne čuti noben anarhist. (Dalj«, prili.) Telc^-ram. Dunaj, 13. decembra. Žoleznični odbor razpravljal je včeraj Neuwirthov predlog o železnici Šent-Polit—Tuln—Dunaj. Trgovinski minister zavračal in pobijal je Neiivs^irthovo očitanje, da ta železnica ni lokalna železnica ter je opravičeval s Czedikom vred, da se je dala koncesija Liinderbanki, kar se je zgodilo na stališči postave o lokalnih železnicah, da se s tem opomore ljudskim potrebam, kakor tudi di-žavi sami glede finančnega položaja na pomoč pride. Herbst je predlagal, da naj se napravi še drugi tir po Franc Jožefovi železnici le na podlagi nalašč za to napravljene postave in naj vlada dobro pre-vdari, če bi ji ne kazalo bolje drugi tu- v astni režiji napraviti. Deyen je predlagal prehod na dnevni red glede Neuwirthovega n-edloga odobravajoč Herbstov načrt. Zahvala. Milostivi gospod knez in škof dr. Jakob Missia je blagovolil izročiti mi pet sto goldinarjev za Ljubljanske uboge. V ime ubozih se usojam javno izrekati najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo za vehkodušno to darilo. V Ljubljani, 13. dan decembra 1884. Grasselli, župan. Za l)ožioua. darila, priporočajo se že najbolj „Hcllerjeva svirala", kterili smo zo na tem mestu veekrat omenjali in jih tudi sami za prav priliena spoznali. Ne le, da so bila ta svirala odlikovana že po vseli razstavah, najposlednjie )a 1881 v Melbournu in 1883 v Ziirichu, letos v Nizzi n Kremsu, kjer so dobila zlato medalijo, teravež to, da se za božične praznike skoraj ne dobi darila, ki bi tako ugajalo za vse stanove, kakor ravno sviralo. Kako drugo darilo žali dostikrat obdarovanega, tako n. pr. je jako neumestno darovati komu kos mjila: češ, „umij se, umazanec umazani", ali pa stekleničico parfuma: „smrdiš, naškropi se!" Sviralo nikogar ne žali, pač pak vsakega srčno razveseli. In res v tožnih urah življenja posebno za gospode duhovne ne vemo lepšega razvedrila, kakor milodoneče sviralo na mizi, ki nam krajša žalostne dneve življenja. Pa ne le za te, tudi za gostilniee se tako sviralo priporoča, in na Švicarskem, kakor nam Heller piše, se je neki itevilo gostov po takih gostilnah podvojilo, kjer so imeli nastavljena svirala, ki so goste s svojimi melodijami kratkočasila. Svirala imajo vse najnovejše glasbene komade iz opere, operete in plesne godbe; pa tudi narodne pesmi najbolj priljubljenih narodnih skladateljev Vam svirajo. To zimo, pravi Heller, da bode daroval zopet celo stotino najlepših sviral, ki so svojih 20.000 frankov kakor en krajcar vredni, svojim kupovalcem; on namreč določi vsako leto nekaj sviral za loterijo, pri kterih na vsakih 25 frankov odpade en listek, ki zadene. Tako je lahko mogoče, da že kupec čisto majhnega sviralčka zadene veliko krasno sviralo. Oenilnike Hellerjeva tovarna zastonj pošilja in pravi, da je najbolje tudi še tako majhine naročnine naravno.-t v Lernu (Švica) pri Hellerji naročiti, kajti le tako je mogoče prava njegova svirala dobiti. Dalje naj se tudi gleda na firmo (J. H. Heller) ktero ima vsako sviralo; Heller je liferant sviral skoraj za vse cesarske in kraljeve dvore. Tujci. 11. decembra. Pri Maliii: Boch, trgovec, z Dunaja. — Janez Hamak, hranilnični uradnik, s soprogo, iz Gradca. — Julij Steher, trg. pot., iz Trsta. — P. Pacehiaffon, trg. pot., iz Celja. — Sehink, s soprogo, iz Zagorja. Pri Slona: Janez Luka, trgovec, z Dunaja. — Miroslav Edelmann, trg. pot., iz Maribora. — Hiseh, e. k. nadporočnik, iz Trsta. Pri Tavčarji: Jurij Rauscher, trgovec, z Dunaja. — Vitez Priedrich, c. k. polkovnik, iz Gradca. Pri Južnem kolodvoru: Franc Gostiša, c. k. rud. uradnik, z družino, iz Idrije. Dunajska borza. (Telegraflčno poročilo.) 12, decembra. Papirna renta po 100 gld. ... 81 gl. 95 ki. Sreberna „„„.,. . . . 8S „ — „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 104 „ 25 Papirna renia, davka prosta . . . 9(1 „ 95 , Akcije av.sir.-ogerske banke . . 860 „ — „ Kreditne akcije............297 ,. 80 „ London.......„35 „ Srebro.......~ " "" " Ces. cekini.......5 „ 78 „ Francoski napoleond......9 „ 70 „ Nemške marke......60 „ 20 „ naznanja, da je 12. decembra t. 1. odprl svojo odvetniško pisarno v Oelji, <" Gospodske ulice (Herrengassej hiš. štev. 10 v I. nadstropji. za izdelovanje železniških pragov (Hchweller),. vsprejme takoj JFraiijo Kocli, Kolodvorske ulice St. 30. (3) V Katoliški BiilcTariii v Ljubljani se dobivajo podobice Matere Božje na lepem papirju, na kterih so natisnjene molitve, litaxiec) | v plehastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), škatlja 30 kr. se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri O'?r-© 0 X a, V vt svečarji v Ljubljani. Dobiva se tudi med v satovji. ■ Ob enem priporočam visokočastiti duhovščini svojo zalogo pravih garantiranih krasnih amerikanskili divanov na prodaj in sicer komad j)0 %:r> gld. f><> kr., gkl. in gUl. TTJ kr. Ti divaii ])reoblečoni so z najboljiui sedaj modernim jutc-blagom in bogato okrašeni z temno-rudečhn, tiskanim žametom. Delo je solidno, kar v zvezi z elegantno vuaujostjo divana gotovo zasluži, da ni hiše brez takega divana. Cena je iiižjti nego navadnim divanom, tako da jo vsakemu mogoče, omisliti si to krasno pohištveno orodje. Najbolj navadna dolgost Teh divanov, (z i)rcdalom ali brez njega) je 140 etm., širokost pa 72 ctm. Na zalitevanje izdelujem tudi večje, ktorim jo cena ])rimeroina večja. Izgotov-Ijene divane imam v svojem stanovanji na ogled. Naročniki v, deželo naj pri naročevanji naznanijo, kakih ■ barv blago žele, kakor tudi, ktera naj najbolj prevlada. ' Sicer pa resnim kupcem na zalitevanje pošljem vzorce ' franco, kakor tudi podobo divana. jj^r Ker BO gornje ceno tako nizke, umejo se iste le če se plača najjrej ali na povzetje. Anton Obreza, tapeclrar, kljužiirske ulice št. (pod mestnim trgom) v I^iiil>l.iaiii. (H) l>rii>oroia ne tudi za izdelovanje vseh drugih, v tijojuvu .strulco s})